Štev. 234	V	Ljubljani, v sredo, 14. oktobra 1942-XX	Lelo	VII-
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe Italijanskega (n tujega = Uredništvo in uprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Conceesionaria esclusiva per la pubbUcIti d] provinienza Italiana izvora: Unione PubbliciU Italiana S. A_ Milano.	= Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. §	ed	estera;	U	ni	one	PubbliciU	Italiana	S.	A_	Milana
PoStnina t>la£*na v fotovtari
Spedlzlone tn abbonamentc
Bollettino No 870
Grandi successi aerei ne! cielo di Malta e Tobruk
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
La giornata fc trascorsa calma sul fronte egiziano.
Nei pressi di Tobruk nostri cacciatori hanno intercettato una formazione di quadrimotori amerieani, abbattendone uno in fiamrae, un altro velivolo nemico veniva distrutto da aviato-ri germanici, mentre un terzo precipitava col-pito dal tiro delle arini di un nostro reparto del Genio.
Unifa aeree dell’Asse hanno rinnovato in-tense azloni di boinbardamento sugli aeroporti di Malta, inquadrandone ripetutamente gli obiettivi.
Nel cielo dellTsola 1’aviazione nemica per-deva in combattimento 15 »Spitfire«.
Vojno poročilo št. 870
Letalski uspehi nad Malto in Tobrukom
Uradno vojno poročilo št. 870 pravi:
Na egiptovskem bojišču je dan potekel mirno.	...	.	,	...
Blizu Tobruka so nasi lovci prestregli skupino angleških štirimotornikov ter enega sestrelili v plamenih, drugo letalo so uničili nemški letalci, tretje pa je treščilo na tla, ko so ga zadeli streli nekega našega pionirskega oddelka.
Osne letalske edinice so obnovile žive bomb-niške nastope proti letališčem na Malti in znova zadele tamošnje cilje.
Nad otokom je nasprotnikovo letalstvo v boju izgubilo 15 letal vrste »Spitfire«.
Nemške čete strle več sovjetskih oddelkov na Kavkazu
Letalski napadi na Groznij — Sovjetski napadi pri Stalingradu in ob Donu zavrnjeni
Hitlerjev glavni stan, 14. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradna vojno poročilo:
V	severozahodnem delu Kavkaza je bila v težavnih gozdnatih bojih zopet obkoljena in uničena močna sovjeiska skupina. Sovjetski napadi so bili na drugih mestih razbiti po uspešnem topniškem ognju. Južno od Tereka so se končali z oklepnimi oddelki podprti sovjetski protinapadi brez uspeha. Nemški in romunski oddelki bojnih letal so uspešno obmetavali z bombami vseh mer sovjetska središča za preskrbo in premikajoče se čete na obeh straneh reke Volge.
Veliki požari, ki so nastali zaradi nedavnih napadov v pomembnem petrolejskem središču Groznem, so bili v nočnih letalskih napadih še razširjeni.
Okrog Stalingrada in na bojišču ob Donu so nemške in madžarske čete v kali zatrle po-skušene krajevne sovjetske napade.
Na .srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča je med stalnim slabšanjem vremena delovalo samo topništvo in so bili na delu ogled-niški oddelki, pri čemer je španska Sinja divizija v protisunku odbila napadajoče Ruse in jim prizadela hude krvave izgube.
Letalstvo je obstreljevalo sovjetski promet na važnih železniških progah na valdajskem področju in doseglo zadetke na vlakih in izkla-dališčih.
Na Malti so nemška in italijanska bojna letala podnevi in ponoči zelo uspešno bombardirala angleška letališča. V hudih letalskih bojih je izgubil nasprotnik 50 letal, dočim smo izgubili 10 lastuih letal.
► 114
Žilavo in tiho delo italijanskih čet na bojišču ob Donu
Bojišče ob Donu, 14. oktobra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Čeprav uradna vojna poročila svetu ne javljajo kaj izrednega, se na bojišču vendarle dogajajo važne stvari, ko italijanske čete prekrižajo sovjetskim silam sleherno nakano, kadar se^ te pripravljajo na kak zahrbten udar in kadar hočejo vdreti v italijansko bojno črto, da bi kaj izvedeli
o	naših silaji in razporeditvah in po tem mogli soditi 'o italijanskih namerah. V preteklih dneh je bilo sovjetsko ogledniško delovanje prav posebno živahno ob levem krilu in na srednjem odseku italijanske bojne črte. Sovjeti so z močnimi ogledniškimi oddelki skušali celo prekoračiti reko Don, a njihova namera je bila že v kali zatrta. Le neznatnim skupinam se je posrečilo priti na
Nemška sodba o praznem Rooseveltovem in Churchillovem govoru o drugi fronti
Berlin. 14. oktobra, s. V berlinskih političnih | dogegli podoben uspeh. V Berlinu dostavljajo, da 'ih nrioominiaio. da sfa imvora ki sta in ne- so hvaležni ameriškemu razlagalcu za ta pojasnila. ker se bodo nemškemu narodu še bolj odprle oči in se bo lahko hitro ubranil pred tako nevarnostjo, Nemški narod se namreč zaveda, da se je v 14 Wilsonovih točkah skrivala najbolj strašna zahrbtnost, ki jo je kdo skoval na njegovo škodo.
krogih pripominjajo, da sla govora, ki sta ju ne davno imela Churchill in Roosevelt, prav zanimiva zaradi mnogih podobnih si izjav. Niti angleški ministrski predsednik niti predsednik Združenih držav se nista dotaknila bistvenih zadev. Oba sta govorila o zelo splošnih stvareh, ki v poslušalcih lahko vzbujajo razne utvare. Churchill na primer se je skrbno izogibal, da bi se — čeprav le narahlo — dotaknil znamenitega Stalinovega pisma, Roosevelt pa se je glede tega omejil le na izjavo, da bo sicer prišlo do drugega bojišča, vendar pa da ne more iz razumljivih razlogov dajati nobenih podatkov ali razlag. Oba govornika sta nesramno potvarjala resnico, ko sta Bi drznila trditi, da vsebino zadnjih govorov, ki so jih imeli Hitler, Goring, Ribbentrop in Goeb-bels preveva strah. S tem sta hotela sleparski razlagi da jati videz resnice, kakor sta _ to storila že s smešnimi izjavami, da so angleški porazi prav za prav resnični koraki k zmagi zavezniških narodov, medtem ko so zmage Osi in uspešni nastopi Japonske mejniki na poti, ki vodi do pogube. Treba je priznati, da je Churchill spretno uporabil izgovor, ko je dejal, da je vojna stopila v zelo trdo dobo in da so še smrtne nevarnosti. Nasprotno pa je bil Roosevelt poln veselih nad, najbrž zaradi tega, da bi javno mnenje spravil do tega, da bi pogoltnilo grenek grižljaj, ki mu ga je mornariško ministrstvo pripravljalo: javnosti je namreč bilo treba povedati, da je ameriško brodovje v preteklem avgustu spet utrpelo zelo hude izgube v Salomonskih vodah.
V	berlinskih političnih krogih sodijo, da so nekatere razlage radijskega govornika Walneya Herda "hinogo bolj zanimive, kakor pa sta bila govora obeh predsednikov. Omenjeni govornik se je bavil s sedanjim vojnim položajem ter z možnim razvojem. Dejal je med drugim, da zavezniki leta 1918 niso dobili vojne zaradi vojaške premoči, marveč zaradi večje duhovne in nravne sile, ker so namreč imeli moč spraviti nemški narod do lega, da je pristal na 14 \Vilsonoyih točk. Tudi zdaj bi morali uporabiti podobno silo, da bi
Ameriški načrti glede Turčije in Dardanel pa vojni
Carigrad, 14. okt. e. List »Tafviiri Efkar« se bavi 6 člankom, ki ga je profesor Renor z ameriškega vseučilišča Columbia napisal za tednik »ix>i-liers«. Profesor, ki je zelo blizu Rooseveltu, razlaga »Atlantsko listino« v zvezi z bodočo usodo Evrope in ob domnevi, da bodo bogataške demokracije vojno dobile. V tein primeru naj bi Turčija po prividih tega profesorja, vojskovodje, ki ga navdihuje sam predsednik Združenih držav, bila Potisnjena iz Evrope in bi morala' Dardanele odstopiti Rusiji. Velja pripomniti, da prinaša tednik »a ovitku in med člankom zemljevide, ki pojasnjujejo te pustolovske ameriške načrte. Clankar v turskem listu izreka nevoljo in stud vse Turčije zaradi sestavka v ameriškem listu in pravi, da ima ameriški načrt namen uničiti male države, to pa v popolnem nasprotju z angleškimi in ameriškimi izjavami o tem, da sta Anglija in Amerika hoteli vojno proti državum Osi prav zaradi toga, da osvobodila in rešita male države.
drugi breg in so tam napadle italijanske prve straže. Vendar pa so bile takoj zavrnjene in so se morale po hudih izgubah umakniti na svoje odhodne postojanke. Nato so italijanske čele presenetile sovjetske čete z nenadnim udarom, ki je uspel. Neki italijanski ogledniški oddelek je prekoračil Don, uničil nekaj strelskih postojank in zaplenil orožje.
Zagotovitev preskrbe za Nemce, prizadete po letalskih napadih in po vojni
Luksemburg, 14. okt. s. Nemški državni tajnik za gospodarstvo dr. Landfried je imel govor, v katerem je med drugim dejal, da bo po vojni omejitev porabe raznih življenjskih potrebščin kaj hitro nehala, čeprav nekateri ljudje mislijo drugače. Navzlic vojni bo Nemčija preskrbela nemškemu ljudstvu vse te potrebščine v popolni meri. Zlasti bo poskrbela, da se popravi škoda, ki so jo pretrpeli nemški državljani zaradi letalskih bombardiranj. V zvezi s tem bo prihodnje mesece izveden poseben načrt, ki naj tistim, ki so trpeli pri napadih škodo, takoj zagotovi neobhodno potrebne stvari za življenje, stvari, ki jih bodo izdelovali v množici in bodo vse iste vrste in mere. Podjetja, ki bodo te stvari izdelovale, bodo enako urejena kakor podjetja v vojni industriji.
Nasprotje med japonskimi vojnimi poročili in med ameriškimi priznanji o izgubah pri Salomonih
Tokio, 14. oktobra, e. Agencija »Donei« e po- , neugotovljene vrste, lahka križarka vrste »Ahilles«, j-	„i—:i.  ----1--- —I hudo pa je bilo poškodovanih 10 prevoznih ladij,
roča, da je glasnik japonskega mornariškega ministra poudaril nasprotje med poročilom ameriškega ministrtva, ki naznanja uničenje treh križark vrste »Minneapoli6«y ob prvi pomorski bitki pri Salomonih in med poročilom japonskega vrhovnega poveljstva z dne 14. avgusta, ki oznanja, da je v isti bitki bilo uničenih 21 ameriških vojnih ladij, med njimi ena križarka vrste »Wichita«, 5 križark vrste »Astoria«, majhna križarka vrste »Omaha«, 2 lahki neugotovljeni križarki, 9 rušilcev in 3 podmornice. Potopljene pa so bile še druge ladje, pravi omenjeni glasnik, in sicer: 2 težki križarki vrste >Australia«, težka križarka
3 rušilci in bojna ladja neugotovljene vrefe. Skupno število letal, sestreljenih pri tej priliki, znaša 58. Glasnik pripominja, da 60 po koncu pomorske bitke Amerikanci odločno odbili misel, da bi priznali, če so imeli izgube, ki jih zdaj samo delno priznavajo. Dejstvo, da amerikanci skrivajo svoje resnične izgube, je poudaril glasnik, dokazuje popolno točnost japonskih vojaških poročil. Ameriška javnost lahko pričakuje, da bodo oblasti dale nova priznanja glede izgub v prvi pomorski bitki za Salomone, ki je bilo potopljenih 13 angleškin in ameriških križark.
Rooseveltov govor ob 450 letnici odkritja Amerike
Podpredsednik grško vlade I>ogotetopulos je
sporočil, da bodo na vseučilišču v Solunu odprli zdravstveni in bogoslovni oddelek, da bi s lem razbremenili vseučilišče v Atenah.
Rim, 14. oktobra, e. Roosevelt ni mogel iti preko 450 letnice odkritja Amerike, ki ga je treba pripisovati »pogumnemu Italijanu«. Porabil je to priliko, da je v svojem razvlečenem govoru po radiu govoril o vojni, in sicer izza zapečka svoje udobne hiše. Dejal je. da on in njegova žena globoko sočustvujeta e listini starši, katerih sinovi odhajajo na daljna bojišča. »Toda,« je pojasnil, »vojska potrebuje zelo dosti ljudi. Zato bo potrebno znižati dosedanjo najmanjšo starostno mejo za vojne obveznike od dvajset na osemnajst let.c
Tem novim ukrepom glede novačenja je sledila napoved prav tako strogih ukrepov za nabiranje delavcev, ki jih zahtevajo vedno večje težave z vojno izdelavo.
»Čiru več naših tovarn začenja s svojim obratom,« je dalje dejal Roosevelt. »tem več milijonov delavcev moramo poiskati. Ljudi bo treba izbirati in izuriti. Treba bo odpraviti razvado delodajalcev, da bi drug drugemu kradli delavce.«
Roosevelt je potem napovedal, da bodo moške, ki so sposobni za vojake, morale nadomestiti pri delu tudi ženske in mladoletni otroci, medtem ko bo »učni načrt tako spremenjen, da bodo dijaki lahko po nekaj ur zaposleni pri poljskem delu in po vojnih tovarnah.«
Kmetijska pridelava po priznanju samega Roosevelta preživlja najtežavnejšo dobo in se pozna, da 60 delovne moči zaposlene pri izdelovanju vojnega blaga. »Po nabiranju kovin,« je dejal Roosevelt, J6e je treba posvetiti nabiranju človeške sile. Treba bo marsikakšno navado opustiti in jo zamenjati z drugo.«
»Morda je,« tako je moral priznali, »najtežav-nejša etvar pri reševanju tega vprašanja pomanjkanje poljskih delavcev. Vsak kmet mora upoštevati, kako pomembna je kmetijska pridelava, ki jo je po vsej pravici treba smatrati za nekaj bistvenega.«
»Utegne se zgoditi,« je kljub temu pripomnil, »da vsa dobrohotna prizadevanja in vse pobude
še ne bi zadostovale za rešitev najraznovrstnejših vprašanj. V tem primeru bo treba izdati zakonite ukrepe in bo ameriški narod, če bo to potrebno, dobil nov red.«
S tem da je napovedal novo zakonodajo za delavstvo, si gotovo ne more pridobiti naklonjenosti ameriških demokratov. Poleg raznih prisijnih ukrepov dokazuje znižanje starostne meje vojnih obveznikov od dvajset na osemnajst let, Rooseveltovo zaskrbljenost zaradi težkih izgub in zaradi obljub, ki jih je dal množicam 6vojih volivcev, a jih ni držal.
Končno je Roosevelt dejal, da bi lahko mnogo-kaj povedal o vojaških nastopih, vendar pa da raje molči. Pripomnit pa je vseeno, da vojski na bojišču ne poveljujejo kakšni samouki, kakor ljudje na splošno mislijo. Svoja izvajanja pa je predsednik Roosevelt končal s tem, da je napovedal kot vojaško silo celo vrelo namišljenih vlad. katerih zastopniki sodelujejo v washinctonskem generalnem štabu.
Zmaga Osi — edina možnost za Madžarsko
Budimpešta, 14. oktobra, s. Državni podtajnik v madžarskem pravosodnem ministrstvu Bonczos je imel na nekem kmečkem zborovanju govor, v katerem je. dejal, da se morajo Madžari pri vseh svojih naporih zavedati misli na zmago. Govornik je dejal: »Danes živimo v celotnostni vojni, v kateri moramo sodelovati vsi brez izjeme. Madžari morpjo upreti oči zlasti v notranjega sovražnika, ki ga predstavlja v prvi vrsti milijon Judov, ki še vedno žive v okviru madžarskih meja in ne zamude nobene prilike, da bi vzbujali neslogo in hujskali k vstaji. Madžari ne smejo pozabiti, tla je za Madžarsko samo^ ena možnost zmage, namreč zmage Osi. Ta možnost je tudi možnost za Madžarsko, ki se bije in se bo do kraja bila ob boku svojih zaveznikov.
Angleški bombniki so opravili preteklo noč vznemirjevalne polete nad Severnim in Vzhodnim morjem. Odvržene rušilne in zažigalne bombe niso imele nobenega učinka. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni.
Lahka nemška vojna letala so napadla včeraj v nizkem poletu industrijske naprave v nekem mestu na angleški južni obali.
Italijanski prometni minister — častni predsednik mednarodnega poštnega kongresa na Dunaju
Dunaj, 14. oktobra, s. Včeraj se je nadaljevalo delo na evropskem poštnem kongresu, ki je imel prvo sejo. Starešina zastopstev, ki so se gesla, finski poštni ravnatelj Albrecht, je predlagal, da naj bi za častna predsednika kongresa imenovali italijanskega prometnega ministra Hosta Venturi-ja ter nemškega poštnega ministra Ohnesorgeja. Nemški državni tajnik inž. Nagel je bil imenovan za podpredsednika hkrati z eksc. Pessionom, glavnim ravnateljem italijanske pošte in brzojava. Nato so imenovali predsednike različnih odsekov.
Nemški železni križ za italijan. letalskega generala
Področje vojnih nastopov, 14. okt. s. Nemški letalski maršal Kesselring je v Hitlerjevem imenu te dni na področju vojnih nastopov v Severni Afriki podelil odlikovanje železnega križa drugega razreda generalu letalske brigade Mariju Boschiju. intendantu V. letalskega oddelka, in sicer v priznanje za sodelovanje pri posrečenih zadnjih bojnih nastopih na egiptovskih tleh.
Zakon o počastitvi padlega madžarskega podregenta
Budimpešta, 14. okt. s. Poslanska zbornica je včeraj soglasno in z vzklikom odobrila zakonski načrt za počastitev Štefana Horthyja, madžarskega podregenta, ki je junaško padel na vzhodnem bojišču. Besedo je povzel predsednik vlade de Kallay, ki je poudaril, da je cilj zakona ovekovečiti zasluge Štefana Horthyja ter hkrati družini padlega izkazati nevenljivo priznanje naroda. Vrh tega ima zakon tudi namen spominjati mlade rodove na žrtve in zasluge očetov, ob katerih naj se zgledujejo. Seja zbornice se je končala z mogočno inna-vdušeno manifestacijo na čast Ilorthyjevi družini.
Vesti 14. oktobra:
V Berlinu je umrl general von Masovv, ki je
vodil enega izmed poglavitnih oddelkov v zunanjem političnem uradu nemške narod-nosocialistične stranke.
Eden najbolj znanih nemških lovskih letalcev, stotnik Joachim Wendel, se po 75 letalskih zmagah 'z nekega poleta ni več vrnil.
Med sejo madžarske poslanske zbornice je zadet od kapi umrl vladni poslanec Petro, vprav ko je poročal o zakonskem predlogu za .počastitev padlega podregenta Štefana Horthyja.
Angleška policija je začela strogo zasliševati (»I diplomatskih zastopnikov in 1000 drugih oseb. ki so se vrnili iz vzhodne Azije. Zasliševanje je bilo zelo strogo, ker se boje, da se med temi ljudmi ne bi skrivali vohuni.
Na Finskem so zajeli velik balon srebrne barve, težak 400 kg. Ugotovili so, da pripada balon protiletalski zapori Londona.
V Madrid je dopotovalo italijansko zastopstvo
agronomov, kmetov in sadilcev tobaka, kjer se bodo udeležili^ kongresa kmetijskih tehnikov.
Ameriški tednik »Lite« je prinesel sestavek v katerem dolži Anglijo v sedanji vojni sebičnosti. Na sestavek so Angleži odgovorili po radiu in dejali, da se je dozdaj vojskovala Anglija sama. Združene države niso v desetih mesecih dale nobenega bistvenega prispevka na bojišču in da ima Anglija pravico spraševati zakaj Amerikanci ne odipro drugega bojišča, saj so tudi oni v vojni z Nemčijo in Italijo.
Ameriška vojna izdelava še vedno kaže polno vrzeli, ker orožje izdelujejo kar na 6lepo srečo. Vojska in mornarica zahtevata, da mora vsako nujno naročilo, pa naj bo to vojna ladja ali pa navaden vijak, izdelano takoj Zdi se, da se poveljniki nič ne zavedajo, kakšno orožje potrebujejo. Zato bo zelo težko izdelati končni in trajni načrt za ameriško vojno industrijo, piše tednik »Times«.
V Tokio so t« dni pripeljali posmrtne ostanke ja-
ponskih mornarjev, ki so svoječasno udrli v avstralsko luko Sidney. .laponski tisk se teh junakov spominja in pravi, da je ta vdor bil najzgovornejši dokaz neupogljivega japonskega bojnega duha.
Čilski republiki nikakor ne kaže sodelovati v sedanji vojni, ker bi bilo docela krivično pretrgati zveze •/. državami, ki niso Chileju nikdar storile nič žalega in nikdar kršilo njegovih pravic,, piše tamošnji tisk.
Po severni Irski kor mrgoli ameriških proti-vohunskih agentov, izročajo iz Lizbone. Ti agentje ustavljajo in preiskujejo vsakega sumljivega državljana. Vsa angleška policija pa je pod nadzorslvom Rooseveltove policije, ki prisostvuje tudi zasliševanju aretirancev.
Dr. Marko Natlačen žrtev brezvestnih komunističnih zločincev
Umor je vzbudil najgloblji vtis in veliko ogorčenje v vsej pošteni slovenski jaVnosti, ki se je odtočila za neizprosen boj proti komunizmu
Komunistični sadistični morilci nadaljujejo s satanskim cinizmom svoje uničevalno delo. Ni jim dovolj, da so pomorili že toliko poštenih kmetskih sinov in hčera, zdaj segajo njihove krvave roke po ljudskih vodnikih, misleč, da bodo s tem uničili voljo naroda, ki se je obrnil z vso odločnostjo proti njim.
Včeraj je padel, zadet od zavratne morilčeve krogle bivši slovenski ban dr. Marko Natlačen. Morilec je prišel v duhovniški obleki v stanovanjsko hišo dr. Marka Natlačena, ki je bil v svoji delovni sobi. V stanovanje se mu je posrečilo priti pod pretvezo priporočilnega pisma, češ da mu ga je dal neki gospod iz Mokronoga. Ko je dr. Natlačen odpiral pismo, ga je morilec dvakrat ustrelil s samokresom v glavo, da je bil takoj mrtev. Zločinec je po izvršenem dejanju hotel pobegniti skozi kuhinjo, toda sin g. Marko, ki je slišal strele, ga je skušal ustaviti. Po kratki borbi, v katftrr ga je bandit udaril z ročajem revolverja po glavi, se je zločinci*. posrečilo pobegniti.‘,/Skočil je skozi okno in preko vrtnega zidu na cesto, kjer ga je že čakal pomagač, s tricikljem. Morilec je- odvrgel v bližini svoj klobuk in pobegnil.
Dr. Marko Natlačen je padel, zadet od zavratne morilske krogle. Umor je vzbudil po vsem mestu najgloblji vtis in silno ogorčenje med vso slovensko javnostjo, ki se je odločila za neizprosen boj proti komunizmu, v zavesti in v prepričanju, da se bori za svoj obstoj. Tako zločinstvo ne more in ne sme najti nikjer več svojega zagovornika. Kdor ga danes še zagovarja, je sam zločinec!
Slovenska beseda ni tako trda, da bi mogla izraziti in obseči vse lo gnusobno divjanje, vse nečloveške zločine, ki se ob njih zgraža vsako človeško srce, pred katerimi trepeta in jih sovraži vsako človeško bitje. Človeška podivjanost je presegla vse meje, zločinstvo, ki je na delu, da bi uničilo slovenski narod, je doseglo že tako strašne oblike, da se sprašujejo, ali je sploh mogoče, da se v človeški podobi more skrivali tako zverinstvo.
Mednarodno zločinstvo, ki je stegnilo svoje krvave roke tudi nad slovenski narod, zločinstvo, ki ima v svojih vrslah najnevarnejše zločince in je potegnilo v svojo sredo vse propalice, vse iz-vržke človeške družbe, vso navlako, se ne sramuje niti najnizkotnejših in najpodlejših dejanj. Umori, poboji, požigi, ropi, skrunitve človeškega dostojanstva se vrste v nedogled in so liajvernej-še podobe onih, ki jih izvršujejo in hkrati naj-podlejši zločinski izraz njihovega mišljenja.
Kri teče, kri najboljših, kri nedolžnih žrtev teče v potokih in je omadeževala slovensko zem-
ljo. Zemlja, ki je morala piti kri svojega ljudstva, vpije po maščevanju. Maščevanje pride, sodba pa bo stroga in pravična! Sodil bo Bog, ki je strašni Maščevalec, sodil bo narod, nad katerim 6te grešili, in tej
sodbi ne uidete!
Žrtve padajo in nas ni strah! Če mislite, da nas boste z umori in s strahovanjem prisilili, da bi se odpovedali svoji veri, svojemu narodnemu prepričanju, ki ni komunistično, in svoji krvi, se motite! Vedite, da tega slovensko ljudstvo nikoli ne 1k> dopustilo, temveč da ga bo vse to še l>olj okrepilo v borbi proti komunizmu in ga izčistilo. »Velik je naš čas, ker dela mučence. Povsod zahteva od mnogih, da dajo v najhujšem trpljenju življenje za svojo vero. Koliko so jih že usmrtili ob najstrašnejših mučenjih, kakor v prvih dobah krščanstva. Velika pa je tudi hudobija, ki je že začela s svojim groznim delom,« tako je govoril v svoji oporoki slovenski mladini škof dr. Jeglič. »Vas možje in fantje ta hudobija ne bo zapeljala, niti uplašila, ampak se boste z vjjo krepostjo uprli njenemu prodiranju!«
Vedite, morilci, da so nam besede tega svjt-nika naše geslo! Zato l>o ostalo
brezplodno vaše strahovanje!
Te besede so bile vodilo tudi dr. Marku Natlačenu in zato je moral pasti.
Življenje in delo dr. Marka Natlačena
Dr. Marko Natlačen se je rodil dne 24. aprila 1886 v Mančah v dolini Vipacco. Starši so dali nadarjenega Marka v šole, v katerih je odlično napredoval. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani in jo dokončal z odličnim uspehom. Nato se je posvetil pravnemu študiju in odpotoval na Dunaj, kjer se je vpisal na pravni fakulteti dunajskega vseučilišča. Po promociji in večletnem pripravništvu se je preselil v Ljubljano in tu leta 1919 odprl lastno odvetniško pisarno.
Mož, kakršen je bil pokojni dr. Natlačen, ki ni nikoli miroval, temveč vedno delal, delal za druge, delal za prosvetne organizacije, tako pri Dijaški zvezi, v kateir so bili včlanjeni slovenski, katoliško misleči akademiki, je s svojo vztrajnostjo, žilavostjo in pridnostjo ter z zgledom bil gonilna siia vsega žuborečega dela, ki je dala našemu ljudstvu toliko dobrega in koristnega. Njegovo mlado, sveže, ustvarjajoče življenje je z njegovo prisotnostjo in soudeležbo dvignilo duha v organizacijah, da so postale steber vsega našega življenja in vlivale v ljudsko dušo zdravega duha, tistega duha, ki je našemu ljudstvu tako potreben tudi v današnjih časih, ki je ostalo edino orožje proti komunističnim zločincem, ki hočejo z lažjo, izdajstvi in umori zadušiti v ljudskih dušah odpor proti zlu, največjemu zlu, ki je zadel naš narod — mednarodni komunizem.
Povsod se je vedno izkazal za moža odličnih organizacijskih sposobnosti, odločne doslednosti in bogate iniciativnosti, vse to pa ga je z njegovo priznano pravniško zmožnostjo postavilo na najodgovornejša mesta, na katerih se je pokojni dr. Marko Natlačen izkazal vedno kot mož izredne sposobnosti, poštenosti in vztrajnosti pri delu za ljudstvo. Njegovo delo ga je vodilo vedno bolj v politične kroge, v katerih je zavzemal po membne naloge. L. 1926 so ga poslanci izvolili za predsednika Oblastnega odbora. Dve leti je tu uspešno delal in skrbel za ljudske potrebe. Njegova močna osebnost, ki se je razvijala vedno bolj in bolj, ga je napravila za sposol.*ega voditelja in organizatorja. Mladina ga je za priznanje za njegovo delo čislala. Dr. Natlačen je bil tudi predsednik .Slovenskega kat. a kadem, starešinstva, ki združuje v svojih vrstah vso katoliško mislečo akademsko naobraženo inteligenco.
Okrepljen od vseh preizkušenj; utrjen v svoji veliki ljubezni do slovenskega ljudstva je dr. Marko Natlačen postal 11. septembra 1935 slovenski ban. V kratkih vrsticah nam je težko dati pravilno podobo tega delavnega in ljudskega moža, ki ga pozna vsa naša dežela, saj ni gorske vasice, kjer ne bi stopila njegova noga in za katero se ne bi zanimal dr. Marko Natlačen. Kako se je brigal za vsa vprašanja, zlasti gospodarska vprašanja naše dežele in kmetskega ljudstva, ne vedo le njegovi nekdaj podrejeni uradniki, temveč imet, delavec in tudi akademik. Povsod ste ga lahko videli, skoraj vsako nedeljo je bil med svojim ljudstvom, skoraj ni bilo praznika, da bi si privoščil počitek in razvedrilo; delal je, samo delal, delal za svoj eljudstvo, delal nesebično, pošteno, tako da mu celo njegovi politični nasprotniki javno priznavajo ob smrti poštenost in ne-
omadeževanost. Naj izrečemo besede pokojnega ; voditelja dr. Aniona Korošca dr. Marku Natlačenu ob priliki nekega razgovora, s katerim je že dr. Korošec priznal bivšemu banu priznanje za njegovo delo. ko se je opravičil, da bo v nedeljo izostal pri nekem sestanku. »Moram med ljudstvo,« tako se je opravičil »Saj te zares ne manjka pri nobeni otvoritvi vodovoda, šole in razstav,« ta malce šaljivi odgovor pokojnega voditelja pa lahko potrdi tudi ljudstvo. Povsod je bil pokojni dr. Natlačen, za vse se le brigal, vse imel v evidenci in le Bog mu bo lahko poplačal njegovo požrtvovalnost in nesebično delo za blagor slovenskega ljudstva. Z njim smo izgubili Slovenci delovnega moža, nargdniaka, poštenjaka in doslednega pričevalca resnice, največ pa je z njim izgubilo kmetsko ljudstvo kateremu je postavil prosvetne domove, gospodinjske šole in gradil vodovode, razširjeval elektrifikacijo po deželi, se brigal za prospeh kmetskega gospodarstva, pospeševal sadjarstvo, živinorejo in vinarstvo. Srečali smo ga tam gori v naših goricah, v naših gozdih, prišel je med zlato hmeljsko rožico, prihitel v gorske vasice in poskrbel za potrebne ceste, pa spet tam v Belo Krajino, na Dolenjsko, povsod ga je vodilo njegovo očetovsko srce — vedno le za ljudstvo.
Zakaj je padel ?
Tak mož je moral pasti? Zakaj? Zato, da smo Slovenci izgubili moža, res velikega moža, ki je-bil ljudstvu vodnik toliko let in ga opominjal že takrat po vsem svojem globokem prepričanju in vesti, da zavrača za naš narod pogubni mednarodni komunizem in komunistične zablode. Žrtvoval se je, mnogo tvegal, potem se umaknil, toda ne ljudstvu, pri katerem je ostal do svojega kon-
; ca, temveč drhali, ki mu je grozila s pismi. Umaknil se je k svoji družini, umaknil vsemu, zato pa so se vsi še bolj oklenili njegovih nasvetov, ki jih je dajal v svoji preizkušeni treznosti in preudarnosti. Zato je padel, zalo so ga komunisti umorili, ker jih je bolelo, da si je slovensko ljudstvo vtisnilo globoko v dušo nasvete svojih mož. Zalo je padel dr Marko Natlačen! Toda naj vedo morilci, da so se kruto zmotili, če menijo, da bodo s strahovanjem in z umori udušili upor našega ljudstva proti komunističnemu nasilju. Poštena slovenska javnost bo spregovorila, spregovorila resno in zadala smrtonosni udarec'sadističnim krvoloKom, ki ubijajo in more načrtno, da odpade v bodoče vsak najmanjši dvom o odločni borbi slovenskega življa proti uničevalcem našega naroda.
Dr. Natlačen je padel! Morilska krogla mu je prebila njegovo glavo, toda on živi v vseh poštenih Slovencih. Dr. Natlačen je padel, padel zaradi svojega prepričanja, zaradi dela za ljudstvo, zato naj vedo njegovi morilci, da bo ta velika žrtev poplačana.
Pogreb bo v petek
Pokojnika so prepeljali	na Žale,	kjer	leži v
kapelici sv. Nikolaja. Pred	mrtvaški	oder	so že
danes, takoj ko so položili žrtev v kapelico, prihajale množice ljudstva, da se poklonijo mučeniku. Slovensko ljudstvo žaluje za svojim velikim dobrotnikom ii$ mu pred krsto obljublja, da bo vztrajalo pri njegovih načelih in v borbi proti komunizmu.
V petek ob 4 popoldne	se bo ljudstvo	zbralo
ob	novem grobu in izročilo zemlji	srce,	ki jo
je tako ljubilo. Vsej družini, ziasti užaloščeni soprogi, izrekamo iskreno sožalje!
V treh vrstah...
+ Nata Bitenc roj. Romše. Iz Gornjega grada je prišla žalostna vest, da je v Celju preminula v cvetu življenja med našimi katoliškimi prosvetnimi delavkami priljubljena Nata Bitenc, po rodu iz ugledne Remšetove družine iz Mozirja. Službovala je mnogo let v Mohorjevi knjigarni # Celju in bila zadnja leta tudi poslovodkinja. Vsa svoja mladostna leta je bila goreča delavka v katoliških mladinskih organizacijah, zlasti pri Marijini kongregaciji in dekliških krožkih, katerih predsednica je bila več let. Lani se je poročila s trgovskim poslovodjem Bitencem Mirkom iz Nazarij pri Mozirju. Ustvarila 6ta si prijeten domek v Gornjem Gradu in vodila gostilno. Skrbno sta se pripravila, da bosta 6kupno gospodarila, pa je Bog Natašo poklical k sebi. Prijateljice jo bodo ohranile v lepem spominu!
Novi grobovi. V visoki 6taro6tj 87 let je umrla v Mariboru Julija Tomažičeva, v .bolnišnici 74 letna 6taroupokojenka Ljudmila Satova, na Pobrežju pa 34 letni trgovski pomočnik Janez Kpler in 39 letni kurjač Franc Lah. V Št. Juriju ob južni železnici je umrla Frančiška Jesenkova, v Celju pa 61 letna železničarjeva vdova in hišna posestnica Ivana Pitamicova, Robert Rotter, Waltraud Summer, Friderik Pej, Antonija Stefanova, Julij Maver in Jožef Grosek, vsi iz Celja, dalje Vilko Oprešnik s Greta, Janez Kotnik iz Prebolda, Janez Vodovnik iz Diešinje vasi, Vincenc Kupec iz Prebolda, Janez Štorman s Polzele in Franc Kos iz Studencev. V Stojnem selu pri Rogatcu je umrla 74 letna Jožefa Terčičeva, v Mozirju 56 letni Martin Dobrik, v Stražici 59 letna Helena Stimulatova in 97 letni Jakob Vindcr. Nadalje je umrla na Pobrežju 65 letna posestnica Terezija Vukova.
Poroke v Celju: Anton Čoh in Ana Mohorjeva, Alojz Tiefengraber in Angela Jakličeva, Franc Peršak in Ernestina Pfefferjeva, vsi iz Celja, ter Janez Lorger in Apolonija Habjanova iz Celja. 'Umrli pa so: Marija Karnovškova, po rodu Pov-hova in Otolija Horvatova, po rodu .Vaudova, ter Antonija Navrinčeva iz Bukovega žlaka.
Na Planini je umrl župnik Ivan Lovšin. Zadela ga je srčna kap. Pokojni se je rodil v Ribnici na Dolenjskem dne 5. oktobra 18S3. Služboval je kot kaplan v Gorjah pri Bledu, v Trnovem na Krasu in v Moravčah ter kot župni upravitelj na Sv. Gori pri Litiji. Župnik na Planini je bil od lela 1915, torej 27 let. Lela 1936 je bil imenovan za duhovnega svetnika, leta 1940 pa za prodekana cerkniške dekanije. Pokopali ga bodo v četrtek ob 10 dopoldne na Planini. R. in p.!
Na Javorniku je po dolgi bolezni umrl posestnik in tovarniški nameščenec Janez Erlah.
Izobesite črne zastave!
V znak žalosti iiad okrutnim in zahrbtnim umorom dr. Marka Natlačena, bivšega slovenskega bana, izobesite črne zastave. S tem bo Ljubljana pokazala, da enodušno obsoja vse strahotne pokolje, ki so z umorom dr. Natlačena dosegle svoj višek. Dovolj je tega — mera je polna! Nihče ne more in ne sme poslej stati ob strani strašnih dogodkov.
Zastave izobesite takoj in naj vise do končanega pogreba.
Rdeči križ poroča
V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Puharjeva ulica^ 2, naj 6e javijo:
Žerjav Ljudmila iz Borovnice, ki je pozabila v uradu osebno izkaznico, Podobnik Marija, Bolta Ana, Skodlar Marija, Uzerbole Ignac, Gorjanc Tereza, Blas Ana, Dolenc Minka, I. Julijani, Dolničar Frančiška, Zalar Ivanka, Blokar Ivan, Lončarič Ivo, Bogdanovič Danica, Knez Danica, Boc Marija, Nanut Anica roj. Friedenstein, Vokovič Andjela, 06cba, ki je pozabila v uradu usnjeno aktovko, nadalje oseba, ki je pozabila pleteno mrežo.
Nova povest našega liucUkega pisatelja JANEZA JALENA
lllllil|l«ll»*lll!||llllll|||g^
BOBRI
PRVI DEL
Se dobijo pri Upravi Slovenca, vseh knjigarnah in traiikah
S. S. *an Dyne:
01
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI ROMAN
GOSPODA BENSONA
»Toda čemu si hotel vso te dokaze
o	neudeležbi raznih ljudi pri zločinu? In zakaj sem moral zaradi lega izgubiti toliko časa?«
»Kakšno možnost pa bi bil imel jaz,« j# odvrnil Vanče, »ugoloviti majorjevo nedolžnost, če ne bi bil njegovega imena spravil med druge na seznam?... In če bi le bil prosil, da ugotoviš majorjevo nedolžnost prej kot druge, bi se bil ti upiral. Izbral sem si za začetek alibi polkovnika Ostranderja, ker se mi je zdel kot dober izgovor, in pri izbiri sem imel srečo.«
»Toda, če si že od vsega začetka vedel, kakor si dejal, da je zločin zagrešil major, zakaj mi za božjo voljo tega nisi povedal takoj? Prihranil bi mi bil cel teden težav.«
»Ne bodi tako preprost, dragi Mark-ham. Če bi bil že lakoj v začetku obdolžil majorja Bensotia, !»i me bil ti obtožil zaradi klevete. In šele zdaj sem te samo na ta način, da sem le neprenehoma varal, kdo je pravi zločinec, lahko prepričal, kaj je resnici. Zlagal pa se ti nisem niti enkrat. Stavil sem vedno tehtne pripombe, ker sem upal, da boš sam prišel na pravo pot. Nikdar pa se nisi zmenil za moje besede.«
»Razumem, kaj hočeš s tem re8i. Tota, zakaj si potem neprenehoma postav-
ljal te igračo, in jih nato spet podiral?«
»Ker si bil z vso dušo navezan na dokazovanje na podlagi sumničenj. Samo praktično sem ti hotel pokazati, da tvoj način preiskave ne vodi do nobenega uspeha, ko sem te zapeljal celo z majorjem. Proti njemu ni bilo nobenega dokaza, nili suma. Za to jo bil seveda on sani dobro poskrbel. In nikomur niti na misel ni prišla, da bi ga sumil, kajti umor brata smatrajo ljudje za nekaj strašnega, nekaj tako nepojmljivega, da si tega od Kajnovih časov dalje niti predstavljati ne morejo. Kljub vsem mojim zvijačam pa si se ped za pedjo branil in si ugovarjal zdaj temu zdaj onemu ter skušal na vsak način vsa moja skromna prizadevanja narediti brezuspešna. Priznaj pa, da se bo zgodilo po moji zaslugi, če bo major razkrinkan. Brez mene b} ga no bil nihče niti osumil.«
»So pa še nekatere stvari,« jo pripomnil Mark ha m in zmajal z glavo, »ki jih še zdaj ne razumem: na primer, zakaj jo bil major tako odločno proti temu, da b) zaprli stotnika Leacocka?«
»Za božjo voljo vendar, ali ne vidiš, kako se je majorjev položaj, kadar je oporekal tvojim zahtevam, da je treba zapreti tega ali onega, vselej bolj utrdil? Boljšega načina, kako odvrniti od sebe
vsak sum, pač ni moglo biti. Enkrat ali dvakrat sem imel vtis, da nas skuša prepričati, da sumi gospodično St. Clairovo.«
»Poglej na primer tale zgled, kako bistroumno zna izkoristiti slučajne okoliščine. Ni dvoma, da si je bil major zamislil zločiu z namenom, da bi krivda zanj padla na stotnika. Ta je bil prej javno grozil njegovemu bratu Alvinu in inu ukazal, naj pusti pri miru gospodično St. Clairovo. Ta je šla sama z Alvi-nom na večerjo. Drugo jutro so našli Alviua umorjenega. Ustreljen je bil s pištolo »ColU. Na koga naj bi bil padel prvi sum, če ne na stotnika? Major je vedel, da Leacook živi osamljen in da mu ne bi bilo lahko dokazati, da je nedolžen. Se ne spominjaš, kako prebrisano ti je namignil, da zaslišiš I’fyfeja? Vedel je prav dobro, da ti bo PIyfe pri zasliševanju omenil grožnje, ki jih je izrekel Leacock proti Bensonu v njegovi hiši. Kako satansko je bilo lo zamišljeno! Kar so tiče slučajnih okoliščin, ki jih je on takoj izkoristil, si mu jih preskrbel ti sam, ko si mu dejal, da veš, da je bilo dekle z Al vinom na večerji, in da vprav spričo tega pade velik sum nanjo. Vedel je prav dobro, da bi vtem kavalirskem mestu ženska, ki bi bila zapletena v kak tak ali podoben zločin, ušla prav gotovo brez kazni. Na vse zadnje pa tudi ni bil tako izprijen, da bi hotel na vsak način uničiti stotnika, Če se je le mogel rešiti tudi brez tega. Ni torej čutil nobene ovire, zakaj ne bi še podkrepil tvojih sumničenj proti St. Clai-rovi. To lo storil vselej s satansko prekanjenostjo in sp je delal, kakor da je proti temu, da bi kdo njo dolžil.«
»Potemtakem je bil to razlog, zakaj si mi svetoval, naj omenim St. Clairovo, ko si dejal, naj ga pokličem v svoj urad, da bi lahko bolj natančno pretehtal njegovo računovodstvo?«
»Točno.«
»In kdo je bil tisti Človek, ki ga ma- j jor ni hotel postavljati v nevarnost?...«
»To je bil on sam. Hotel pa je vzbuditi prepričanje, da je dekle tista ose-j ba.«	l
»Pa zakaj smo spravljali v zvezo z zločinom tudi polkovnika Ostranderja?« j
»V upanju, da bi utegnil povedati kaj : proti majorju. Vedel sem, da je natanč-1 no poznal Alvina Bensona in ves njegov I krog ljudi. Verjetno se mi je zdelo, da je | slutil kakšna nasprotja med obema bratoma in morda celo resnico. Hotel sem dobiti od njega tudi nekaj podatkov o Pfyfeju, da bi na ta način pregnal vse svoje dvome.«
»Toda, o Pfyfeju smo vedeli že mnogo.«
»Nisem hotel od njega zvedeti za kakšne okoliščine, v katerih se jo zločin odigral, pač pa dobiti samo podatke o tem, kakšne narave je ta človek. Zlasti me je zanimalo, kakšen je kot igralec. Zločin nad Alvinom Bensonotn je bil namreč zločin, ki ga jo moral storiti kak igralec, in sicer hladnokrven in previden igralec. Kakšne druge vrste človek bi ga ne mogel nikdar zagrešiti.«
»Si verjel majorju,« je nato vprašal, »ko je	dejal, da	se mu	je njegov	brat
zlagal,	da so dragulji v	blagajni?«
»Prebrisani Alvin mu verjetno o tem nikdar	ni ničesar	pravil.	Prav lahko pa
je bil za to stvar	zvedel,	ko jo pri	vra-
tih prisluškoval začasa tistega razburljivega Pfyfejevega obiska. Vprav ta njegova navada, da je pri vratih vlekel na ušesa, je bilo tisto, kar mi je prišepnilo možen razlog za zločin. Upam, da bo tvoj Stitt to potrdil.«
»Na podlagi takšnega tvojega mnenja se mi zdi, da je bil zločin zasnovan zelo naglo.«
»Kar se podrobnosti tiče, že,< je odvrnil Vanče. »A major je moral najbrž že dolgo časa mislili na to. da umori brata, čeprav se še ni odločil, kdaj in kako naj ga spravi s poti. Morda je imel in ovrgel celo več načrtov, dokler ni slednjič prišel trinajsti junij, ki je prinesel ugodno priliko. Vse mu je šlo pri tem na roko: St, Clairova je bila z Al-vinoni na večerji; Alvin se je potpm sam vrnil domov; sum bi lakoj letel na stotnika Leacocka; zadnja zanj ugodna okoliščina je bila, da je bil Alvin odnesel dragulje na svoj dom. Ugodni trenutek jp bil torej napočil. Ni bilo treha drugega. kot samo še odstraniti vse, kar bi moglo vreči nanj kak sum ter izdelali načrt za takojšen nastop. Kako pa je bilo s tem, ti je že znano.«
Markham se je za nekaj trenutkov zamislil, nalo pa dejal:	’	,
»Skoro s| me prepričal, da je krivec vprav on. Toda. kje so dokazi? Res jih ni, ali vsaj skoro ne.«
Vančo je zmajal z ramo.
»To je bolj tvoja kot pa moja zadeva. Toda, fo že priznaš, da sem te prepričal, ne moreš zanikali, da sem izpolnil v»e pogoje za najino dvobojevanjo!«
Sin 3T
Razne razprave v dvorani št. 79
Ljubljana, 14. oktobra.
Mali kazenski senat in kazenski sodnik po-edinec okrožnega sodišča sta te dni obravnavala različne zločine proti imovini: Značilno je, da prihajajo pred okrožno sedišče tudi tatvine poljskih pridelkov, ki jih drugače zaradi manjših zneskov obravnava okrajno sodišče v sobi št. 28.
Predrzen tat krompirja obsojen
Še ko krompir ni popolnoma dozorel, so mnogi
poljedelci in mali obdelovalci njivic na periferiji mesla z žalostjo ugotavljali, da jim je bil krompir izkopan po več vrst, ko še ni popolnoma dozorel. Ni čudno, da so potem marljivi obdelovalci njivic hiteli kopat še ne popolnoma dozoreli krompir, ker so bili vedno v strahu, da jim bo krompir čez noč izginil z njive. Neki France Kelbl, samski delavec, že prileten, star kriminalen tip. je letos poleti kar na debelo kradel po njivah krompir. Ukradel je najprej nekemu posestniku 20 kg ovsa, ki ga posebno radi zobljejo zajčki, dalje drugje mnogo detelje, ki je tudi dobra krma za koze in zajčke, naposled drugim posestnikom 230 kg krompirja in 35 kg čebule. Krompir je nato Kelbl prodajal raznim ljudem, tako tudi nekemu poslovodji in drugič nekemu hišnemu posestniku v mestu. Oba sta se polakomnila tega krompirja, ki je bil še nedozorel. Plačala sta ga po ceni, ki je presegala maksimalno ceno, določeno od Visokega komisariata.
Pred sodnikom poedincem je Kelbl priznal tatvine. Oba soobtoženca, poslovodja in hišni posestnik pa sta se pred sodnikom na vse mogoče načine izgovarjala, zatrjujoč, da sla bila prepričana, da je krompir poštenega izvora. Sodnik je izrekel kratko sodbo, s katero so bili obsojeni: France Kelbl zaradi prestopka tatvine na 5 mesecev strogega zapora. Poslovodja na 500 lir denarne kazni. Pogojno za dve leti. Te kazni jima ne bo treba
plačati. Obsojena pa sta bila dalje v plačilo povprečnine po 100 lir, ki jih pa bosta morala plačati po pravomočnosti sodbe.
Tatvina živilske izkaznice
Pogosti so primeri, da so sodišču prijavljene tatvine živilskih nakaznic, ali pa primeri sleparij z živilskimi nakaznicami. Pred mali kazenski senat je včeraj prišla postrežnica, vdova Marija č., stara 39 let, rojena na Šutni pri Škofji Loki, stanujoča v Ljubljani. Ta ženska je bila zaradi tatvine večkrat kaznovana. Ima navado, da pride k boljšim strankam za postrežnico, nakar izrabi priliko, da začne izmikati različne reči. Državni tožilec je sedaj to žensko obtožil tatvine živilske glavne in dodatne nakaznice, ki je bila letos dne 27. julija ukradena delavcu Alojziju Dimicu. Nakaznico za mesec avgust je nato prodala nekemu moškemu za 70 lir. Ženska je tatvino priznala. Bila je zaradi tatvine živilske nakaznice obsojena na 4 mesece strogega zapora.
Imel je smolo
Trgovski potnik Valentin P. je mož pri štiridesetih letih, mož, ki ima za seboj že hude in težke življenjske izkušnje. Lotos 4. septembra je prišel k tvrdki z železnii.j Schneider & Verovšek. Zapazil je na pisalni mir: veliko denarnico.^ Nudila se mu je prilika, da je stisni! denarnico, računajoč, da je nabito polna z bankovci. V pisarni je ponujal tvrdki vreče v nakup Valentin je odšel z denarnico. Kmalu pa so prišli na to, da je denarnica izginila. Osumili so Valentina. Ta pa je bil tudi sila presenečen, ko ni dobil v denarnici niti najmanjšega papirnatega denarja. Bili so v njej sami razni potni in drugi dokumenti. Zaradi tatvine te denarnice je bil Valentin P. pred malim senatom obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je bil že večkrat kaznovan.
Delitev drv v Ljubljani
Kakor smo že poročali, bodo trgovci s kurivom od mestnega preskrbovalnega urada dobili Posebne sezname odjemalcev, da bodo vedeli, koliko vsak upravičenec sme dobiti drv. Zalo naj se trgovci s kurivom zglase že današnjo sredo, 14. t. m. ob 16 pri odseku za kurivo, Gradišče št. 2, v nekdanjih prostorih Obrtne bauke, kjer bodo dobili prej omenjene sezname.
Upravičenci bodo pri onem trgovcu, komur so se naznanili, dobili naslednje kptieine drv: gospodinjstvo, ki ima samo eno osebo, 270 kg drv; gospodinjstvo z dvema osebama d60 kg; s^ tremi, štirimi ali petimi osebami 450 kg; s šestimi ali sedmimi osebami 540 kg; z osmimi ali devetimi osebami 630 kg; z 10 ali 11 osebami 720 kg in gospodinjstva z 12 ali več osebami 800 drv.
Gospodinjstvo s centralno kurjavo dobi v primeri s številom oseb samo polovico prej navedene množine drv. Kdor ima plin, dobi 10% manj od celotne količine. Kdor ima centralno kurjavo in tudi plin, pa sploh nima pravice do drv.
Gospodinjstvo, ki ima enega ali več podnajemnikov, dobi za dodatek še 270 kg drv, čeprav ima več podnajemnikov.
Tista gospodinjstva, ki imajo že tem množinam ustrezajoče zaloge drv, seveda ne bodo dobila drv. Kdor je naznanil manjšo zalogo drv, ta ima pravico še do razlike, da bo dopolnjena upra-vjžena množina drv.
S temi drvmi bodo gospodinjstva morala shajati prvo polovico zime do konca leta, a za Čas od Novega leta pa do kraja marca bodo stranke pozneje spet dobile enako množino drv kot za prvo polovico zime. Ljudje pa morajo pri porabi drv računati, da so ta drva namenjena za kuho in tudi za ogrevanje.
Odjemalci bodo dobili drva pri svojih trgovcih s kurivom že od jutrišnjega četrtka, 15. t. m, dalje. Da ne bo prevlikega navala, naj upravičenci k večjim trgovcem hodijo po drva tako, da se bodo zvrstili upravičenci z začetnicami A do K že ta teden, drugi pa prihodnji teden. V splošnem naj se odjemalci ravnajo po razporedih, kakršne bodo določili in nabili posamezni trgovci s kurivom.	\	.'
K trgovcu je treba prinesti s seboj mesarsko knjižico.
Opozorilo vsem imetnikom centralnih kurjav
Pokrajinski svet korporacij je ugotovil, da na zadnje opozorilo mnogi imetniki centralnih kurjav (tudi etažnih) sploh niso odgovorili ah so poslali nepopolne podatke. Zato opozarjamo ponovno, da morajo broz izjenSe vsi imetniki centralnih kurjav (tudi etažnih) prijaviti Pokrajinskemu svetu korporacij, urad za kuravo, v Ljubljani, Beethovnova 10: t. izvor kotla centralne kurjave, 2. ogrevno površino kotla, 3. morebitne rezervne kotle. Kdor bf omenjenih podatkov ne predložil v t^ku 2 dni. ne samo da bo izključen od sleherne dobave kuriva, marveč mu bo vsa zaloga kuriva, ki jo morebiti poseduje, zaplenjena in odgovorni bodo v smislu čl. 16 naredbe Visokega komisariata št. 169 z dne 2. septembra 1942-XX (Službeni Ust kos <0, z dno 2. septembra t. 1.) prijavljeni sodišču.
S Hrvaškega
Na zagrebških dramskih deskah je bila te dni uprizorjena prvič letos znana Ogrizevičeva drama: »Hasanaginica«. V celem pa so jo na zagrebških deskah igrali že 94 krat, vštevši igre od ustanovitve gledališča samega leta 19C9.
Društvo Zagrebčanov je dalo izdelati ob letošnji obletnici ustanovitve Zagreba, lepo novo društveno zastavo, ki jo bo blagoslovil sam zagrebški nadškof. Kot je znano poteka letos 700 let odkar je kralj Bela IV. proglasil Zagreb za svobodno mesto.-Pisalo se je tedaj leto 1242.
Odkar je Zagreb postal glavno mesto nove in Nezavisne Hrvaške Države in je v mesto prišlo sila veliko novih prebivalcev z dežele, je nastalo pereče vprašanje, kako je s prometom na zagrebških ulicah. Zagrebška policija 6e je zatorej odločila, da bo izdala nove, a strožje ukrepe, po katerih se bodo morali vsi 6trogo ravnati. — Nove policijske odredbe 6e bodo začele izvajati in delikti kaznovati čez dva meseca od dneva objave. Pešci, ki se bodo pregrešili zoper cestno policijski red, bodo morali obiskovati poseben prometni tečaj, da jih bodo tamkaj naučili, kako se imajo vesti na cestah in križiščih.
Z hrvaškim uradnim listom je bilo ukinjeno rudarsko glavarstvo v Mostarju in rudarska izpostava v Sinju.
Urad za določevanje cen je zdaj določil tudi prodajno ceno za koruzo.
14., 15. in 16. t. m. bo v Zagrebu predaval na ljudskem vseučilišču znani nemški strokovnjak za oblikovanje cen, profesor in doktor Mellerovvitz. Za predavanje vlada veliko zanimanje.
V vinkovškem glavnem parku bodo zgradili velik javni vodnjak. Voda bo seveda tudi pitna.
Hrvaško ministrstvo za kmečko gospodarstvo se je odločilo, da bo zavelo po vseh hrvaških krajih prikazovati posebno razstavo pod naslovom: Pregled hrvaško-nemškega poljedeljstva. Taka razstava je bila prirejena že na zadnjem zagrebškem velesejmu. Namen teh razstav naj bi bil prikazati razvoj današnjega vojnega gospodarstva. Razstava bo prišla najprej v Travnik.
V Rumi bodo začeli kmalu graditi novo sodobno gimnazijsko poslopje. Zraven gimnazijskega poslopja bodo zgradili tudi poslopje za ljudsko šolo. Nova gimnazija bo imela 16 velikih in udo-bnili učilnic.
V Belovarju s polno delavnostjo grade novo orožniško šolo, v kateri bodo dobili potrebno izobrazbo vsi bodoči orožniki iz cele hrvaške države.
Ljubljančani! Strast komunističnega uničevanja in ustrahovanja je sedaj dosegla višek. Kolebanja je dovolj! Komunističnim morilcem napoveduje borbo naše ljudstvo. Kdor ni z njim v tej borbi, je uničevalec slovenskega naroda!
Važno obvestilo za gostinsko strežno osebje
Na podlagi določb Uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih sme biti na območju mesta Ljubljane zaposleno v hotelih, restavracijah, kavarnah, gostiščih in penzijah pri neposredni postrežbi gostov le osebje s predpisano strokovno izobrazbo. Izvzeti so le oni, ki so pred 20. V. 1937. že bili 4 leta zaposleni v gostinski stroki, la Uiedba velja ne glede na spol za vse upravitelje hotelov, plačilne natakarje in natakarje v prej navedenih gostinskih obratih. Izjemoma pa dopušča vsem onim, ki so bili pred 20. V. 1937 žfe> zaposleni v gostinskih obratih, pa ne izjDolnjujejo gornjih pogojev, polaganje posebnega izpita, s katerim pridobe predpisano kvalifikacijo za zaposlitev pi;i neposredni postrežbi gostov v hotelih, restavracijah, kavarnah, gostiščih in penzijah,
Ti izpiti se bodo v kratkem polagali ter pozivamo prizadeto gostinsko osebje, da se v lastnem interesu takoj prijavi za izpit pri ravnateljstvu Gostilničarske šole v Ljubljani, Privoz št. 11. Tam bodo prejeli vse potrebne informacije glede izpita, kakor tudi glede pripravljalnega tečaja za izpit, ki se bo vršil istotam.
Poudarjamo, da naj se prijavijo k izpitu le gostinski uslužbenci iz Ljubljane (v kolikor se še niso javili), ki so bili v gostinski stroki že zaposleni pred 20. V. 1937, a nimajo predpisane strokovne izobrazbe, odnosno 4 letne zaposlitve v stroki pred 20. V. 1937. S prijavami pohitite in jih. vložite najkasneje do 18. X. 1942 ker ni gotovo, da bi se izpiti še kdaj kasneje ponavljali.
Kdor želi kake informacije, odnosno 6i ni na jasnem, ali mora polagati izpit, 6e lahko zglasi pri Pokrajinskem sindikatu.
Za nikogar ne more biti več opravičila, da ni spregledal zločinske komunistične igre. Vsak, kdor hoče dobro sebi in narodu, se mora pridružiti neizprosni borbi proti komunizmu.
Ljubljana
športni drobiž
Preteklo nedeljo so kolesarili na budimpeštan-skem dirkališču amaterski predstavniki Madžarske in Nemčije. Le s točko razlike so zmagali Nemci. Rezultat je bil 21:20. Pri štirih letečih startih je bil Mirke (N.) dvakrat prvi, po eno mesto pa sta zasedla Neymann 'N.) in Nagy (M.) Na 1000 m je zmagal. Madžar Notas v Času 1:15, pred Nemcema Neymannom in Chylickom. Tudi v moštvenem tekmovanju na 4000 m so zmagali Nemci v času 5:02.2. Pri kolesarjenju v dvoje pa sta zmagala Madžara Morvay in Karaki.
V	nedeljo so imeli tudi v Berlinu velike kolesarske dirke na katerih so vozili tudi nekateri gostje iz Italije. Danske in Luksemburške. Dve lepi in pomembni zmagi je na teh tekmah dosegel Italijan Rossi. Podrobni rezultati 60 bili naslednji: Vožnja' na-20 krogov (4300 m): 1. Rossi (Italija) 5:36; 2. Wasemberg (Nemčija) 30 m za prvim. Vožnja v parih na 20 krogov. Zmagala sta Danca Jocobson in Danholt pred Nemcema Arents — Kessler. V polurni vožnji je zmagal spet Italijan Rossi, ki je prevozil v tem času 22.050 km; 2. Ja-cobsen (Danska); 3. GJemens, (Luksemburg). V vožnji v četvero so zmagali nasledflji: Vopel— Langhof—Giri in Matysiak. Na sporedu je bilo še nekaj drugih točk.
Pri nedeljskih velikih kolesarskih dirkah v Milanu sta vozila tudi l lolandca Derksen in Asfol-fi. Vozila sla nekaj voženj. V končni oceni si je nabral Astolfi 5 točk, Derksen pa 4.
Pri italijanskem juniorskem teniškem prvenstvu je zmagal Rolando Del Bello. V mešanih parih pa sta zmagala Caccia — Del Belo.
Prihodnjo nedeljo bodo seveda nadaljevali po Italiji z nogometnim prvenstvom. Nastopili bodo naslednji pari: Ales6andria:Novara, Modena:Pro Patria, Brescia:Pisa, Anconitana:Pescara, Spezia: Savona, Padova:Cremonese, Mater:Udinese, Fan-fulla:Siena, Napoli:Palermo. To so tekme, ki jih bodo odigrali v B razredu. Tekme prvorazrednih , pa bomo. objavili čez dan ali dva.
Obrtnike, ki zaposlujejo vajence, pozivamo, da jih nujno vpišejo v strokovno nadaljevalno šo-
lo	in da skrbijo za redno obiskovanje pouka, ker se bo sicer postopalo proti njim po določilih zakona o obrtih.	,	„
Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah ter imajo davčne knjižico svojih nameščencev še vedno pri davčni upravi, se opozarjajo, da jih v lastnem interesu čim prej dvignejo.
Ker so v tem letu mnoga podjetja svojim nameščencem zvišala plačo, se opozarjajo vsi delodajalci, da morajo vsem samskim nameščencem, ločenim ter vdovcem v starosti 30—60 let, odtegovati samski dftvek, ako njihovi prejemki presegajo 50 lir mesečno. Podrobna navodila se dobe pri davčni upravi.
Koledar
Danes, sreda, 14. oktobra: Kalist, p. m. Četrtek, 15. oktobra: Terezija Vel.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška.
Krompir za oktober. Kdor še ni dobil na nakaznice krompirja za zimsko zalogo, mora priti ponj vsaj do Š20. t. m„ ker z 21. oktobrom zapade veljavnost oktobrskih ^ nakaznic za krompir. Ljudje naj skrbno varčujejo s krompirjem in ga razdele na posamezne tedne, da ne bi prišli v stisko.
Strokovni tečaj za frizersko stroko. V nedeljo 18. t. m. prične ob 8.30 trimesečni strokovni tečaj za frizersko stroko v brivsko-frizerski delavnici odseka za obrtništvo, Šelenburgova ulica 6/1. Pouk bo obsegal striženje in friziranje, železno in vodno ondulacijo ter manikuro in se b,o vršil vsako nedeljo od 8,30—12.30. Vabimo frizerske vajenke zadnjega letnika, da se tečaja zanesljivo udeležijo Natančnejša pojasnila’ dobe pri odseku za obrtništvo, Čopova ulica 1, II. vhod.
Nabavnice za novoporočence in novorojence. Ženine in neveste spet opozarja mestni preskrbovalni urad. da imajo pravico do nabavnic za novoporočence samo med prvim oklicem in poroko, če predlože uradno potrdilo pristojnega župnega urada. Po poroki pa novoporočencem ni več mogoče in tudi ni dovoljeno dati nabavnic. Nabavnico za novorojenčke dobe^ noseče žene ali matere po šestem mesecu nosečnosti z zdravniškim spričevalom, najdlje pa 3 mesece po porodu z rojstnim matičnim izpiskom.
Opozarjamo na veselo komedijo, katero bo uprizoril Rokodelski oder« v nedeljo ob 5 pop. Prvo dejanje se godi v vlaku, drugo v pisarni tvrdke »Brandt in sin«, tretje pa v gledališki garderobi med predstavo. Vesela in obenem globoka vsebina ter dobra zasedba posameznih vlog sta porok, da se nam obeta res dobra in zanimiva predstava. Vstopnice so v predprodaji na dan predstave (v nedeljo) od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 14. oktobra ob 17: >Oče naS«. Red Sreda. Četrtek, 15. oktobra ob 17.30: »Večno mlada Saloma«. Red Četrtek.
Petek, 16. oktobra ob 15: »Vdova Rošlinka«. Iz-ven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 17.' oktobra ob 17: »Oče naš«. Izven.
Opera:
Sreda, 14. oktobra ob 17: »Traviata«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Četrtek, 15. oktobra ob 17: »Seviljski brivec«. Red Premierski.
Petek, 16. oktobra: Zaprto. (Generalka.)
da S«
Butalo perfetto senza sapone
Per il vostro bucato usale Giglio,ilprodottodi marca, veramente prezioso per ogni famiglia. Giglio sosli-tuisce vantaggiosamente
il	sapone e vi consente di fare senza aleuna fatica nfe perdita di lempo, un bucato perfetto^
Pranje perila brez mila
Za Vaše perilo uporabljajte Giglio, resnično dragoceno 'znamko za vsako družino. Giglio Uspešno nadomešča milo in Vam dovoljuje, da čisto operete perilo brez truda in brez izgube časa. <
ital. samopranje
/Gl/O
AUTOBUCATO 1TAUANO
INDUSTRIE RUmiTt L. lEITOKCtNi
»IBCAMn___________
V. HEISER
117
Zdravnik are križem svet
Toda kakor hitro so o tem izvedeli' a d n i uradniki, so tudi sami sli h kra-Uu ter mu povedali, da bi bila taka Popravila nejiotrebna, ker je že bilo, sklenjeno, da bodo ves trg |)odrli in Postavili čisto novega. Ta izgovor jei leta in leta oviral sleherno iz-^■jšanje neznosnih razmer.
>. Najbolj resne zdravstvene naloge v j Jpttglioku prebivalcem niso prišle nik-^ar do prav žive zavesti. toda Siaraci bili hudo občutljivi glede vpraša-1 ji« komarjev, ker so se jun tujci gle-?.e tega često vneto pritoževali. Čeprav
1	komarji niso ,prenašali malarije, so vendar bili taka nadlega, da podobne 'e nisem videl nikjer na svetu, _ | .Ko sem prvič prišel v Siam 1 I*)t5, J51* je vsaka gospodinja pred kosilom ,ako po pozdravu ponudila stekleničko l, evkaliptusovim ol jem, ki naj bi ga Obilno razmazal po koži, tako da bi zaradi močne vonjave komarji ne jadlegovali. Ta šega 'se jim je zdela naravna. A komarji so rojili okrog mene v' tolikšnem številu, da se je ]io-•ijeno obrambno sredstvo izkazalo do-( cela neuspešno. Vselej, kadar *em se ; °bedu vrnil v hotel, eem imel roke n n°ge strašno otekle.
Gostje so si pred obedi noge zavijali z vrečami. Ko sem bil zadnjikrat v Siamu, so že povsod rabili ®flite in vsake pol ure je prišel v obednieoi strežnik ter precejšnjo mero te teko-j čine izšfrcal pod mizo medtem ko so si gostje vrat in roke nabrizga vali s »sketalenom«.	I
Siamci so me večkrat vpraševali,' ka j bi se dalo ukreniti proti komarjem, jaz pa sem jim nasvetoval, naj bi na.j-prej proučili, kolikšne stroške bi utegnili imeti s pobijanjem te nadlege; toda nikdar se niso resno hoteli pobaviti z. vprašanjem, kako da bi se komarjev dodobra znebili.
Ldim človek, ki bi glede tega in se, v drugih mnogo važnejših vprašanjih lahko kaj ukrenil, je bil knez Dnam-rong, najstare.j'ši in najvplivnejši državnik kraljeve rodbine. Imeti sem vtis, da je bil zastopnik najvišje siamske omike pod staro vlado. Bil je zelo 1 ju-, bežni v in prav prikupen mož; pogovori z njiiu je bil zmeraj zabeljen z modrimi opombami, tako da ga je biro res veselje poslušati, če bi imeli še kajj več mož tolikšnih osebnih vrlin, ne bij v Siamu naleteli na toliko težav na' našem potu. Imel je sijajno posestvo,!
hišo v vsem okrasju in vrt, prepoln lepih cvetlic, kjer je mogel obiskovalec prepoznati jasne sledove budistične okrasne umetnosti.
Knez je imel navado izjavljati, da ni samo prepričan budist, marveč da v resnici tudi izpolnjuje svoje verske dolžnosti. Po njegovi sodbi so bila budistična nravstvena načela zelo podobna krščanskim.
Druga oseba, s katero sem imel največ opravka, ,je bil knez Sakol (izgovori: Sakon), kraljev bratranec, ki je pred kratkim dosegel doktorsko čast na o.\fordskem vseučilišču in je obetal, da bo zrastel v vplivnega moža. Leta 1015 je bil na tem, da bo prevzel finančno ministrstvo, a jaz sem ga pregovoril, naj se posveti javnemu zdravstvu. kjer da bo našel veliko širše polje za svoje udejstvovanje.
Po neki posebni šegi je vsaka oseba iz odlične stare rodbine v Siamu izgubila stopnjo svoje plemenitaške časti, ta.ko da je nazadnje bila le še navaden »nais« ali meščan, razen če se je mogla izkazati s kakim zaslužnim delom, zaradi katerega ji je kralj podelil nove časti. Knezu Sakolu je bilo mnogo do tega, da bi dal dokaza o svojih vrlinah in sposobnostih, zlasti ker je bil v nemilosti, ker jc med svojim bivanjem v Evropi, ko je bil toliko oddaljen od Siama in njegovih strogih socialnih ustanov, vzei za ženo neko Nemko. Po povratku je bila njegova žena izobčena iz kraljevskega rodlims.kega kroga,
njega samega pa šo imeli za odpadnika. Navzlic temu pa se je zaradi svojin zaslug in vztrajnosti izkopal iz nesrečnega položaja: povzpel se je vise in više ter I. 1926 nasledil Jainadu v častni službi zdravstvenega ravnatelja.
Kralj Maha Vajiravudh (Rama VI.) je umrl 1. 1^2^ in prestol bi bil inoral zasesti Sougkla. edinec po njegovi prvi ženi. A ta se je bolj zanimal za zdravniški poklic kakor za j^restol. Ker se je odpovedal prestolu, so izbrali njegovega bratranca Prajadhiproka, To je bil zmeraj tih. delaven in odkrit, a ni bil ravno' najboljši knez. Knez Nagor Svarga (izgovori. Lakan Siuan). načelnik na j višjega sveta petih in zelo spre-
i	ten državnik, je bil tisti, ki je stal za !(prestolom in izvrševal vso oblast. Bil j je kar se da podjeten, zelo pameten in ' vedno gojil le to željo, kako bi v Siamu sestavil vlado, ki bi bila kar moč delavna, koristna in uspešna. Njegove odločitve so bile nagle in z veliko voljo je svoje načrte vodil do ugodnega ’ zaključka:
Čeprav nasprotnik kneza Sakoia je vendar bil velik prijatelj dr. Barnesa. Pr. Barneš pa ga je imel za zelo pripravnega in spretnega človeka,, ki bi ga rad videl za načelnika zdravstvenega odseka ter ga je zato pregovoril, da je prevzel notranje ministrstvo.
Ko je novi kralj stopil na prestol, so povsod izražali željo in upanje, da bo ipod njegovo .vlado prišlo do vetjih
napredkov. Vendar pa jc zavozili v stare tire, ko je postavljal kneze in plemenitaše na visoka mesta, ne da bi se oziral na njihove poklicne sposobnosti. ^Povsod je vladalo samo priližo-vanje in laskanje; bila je že kar navada, da so se podrejeni celo v znanstvenih vprašanjih opirali na mnenje višjih. Prav zabavno je bilo gledati, kako si uradniki kneza Sakoia nikdar niso upali izraziti svojega znanja, dokler ni on o stvari povedal svoje sodbe.
Ker je knez izvedel za m'se nje često le po teh svojih podrejenih, je bilo naravno, da je kdaj pa kdaj prišlo do zavlačevanja in nesporazu-mov. Mnogi ministri so zahtevali, da morajo načelniki odsekov v njihovi navzočnosti sedeti na tleh m v zadnjih letih Prahadhiprokove vlade so spet uvedli starodavni običaj, po katerem so se morali strežniki približevati odličnikom po vseh štirih
IJo nedavnega je bil Siam ena najbolj miroljubnih dežela na 6\etu. Ljudstvo ni imelo demokratskih pravic in ni poznalo volitev: vsa povelja so prišla iz prestolnice, iz Bangkoka. A kakor se je zdelo, je bilo ljudstvo docela zadovoljno z neomejeno monarhijo. Skoraj iznenada pa je izbruhnil prevrat kakor strela z jasnega; bil p® je naperjen proti knezom, ki so se toliko let brez vsakih zaslug držali na najbolj vplivnih mestih. Vzroki pr®* vrata pa sso bili v bistvu tako nejasni, da jih nihče ai mogel prav doumetij
Dr. Gobbels o lažnivosti tuje propagande
Kadar gre Angležem slabo, se pri svoji propagandi drže načela: Kdor
najdlje laže, najbolje laže
Rim, 13. oktobru, s. Zaskrbljenost Analo-saksoncev zaradi izgub ladii, ki iih v neizprosni uničevalni vojni potapljajo podmornice trojne zveze, zlasti zgovorno kaže tisk. ki je svoj prisiljeni optimistični ton spremenil v vrsto ugotovitev, ki precej porazno vplivajo na javnost. Spričo dejstva, da še ni bilo vzpostavljeno drugo bojišče in da so Združene ameriške države uvedle stroge predpise zlasti v zadnjem času glede pomorskih prevozov, lahko sklepamo, da je ladijska tonaža. s katero zdaj razpolagajo sovražniki trojne zveze, najmanjša, s katero komaj še ohranjujejo svojo učinkovitost na raznih bojiščih in dobavljajo za ta bojišča potrebne stvari.
Vsega skupaj imajo na razpolago samo še 25 milijonov ton ladijskega prostora. Od tega ie zdaj IB milijonov ton ladijskega prostora vpre-ženih za oskrbovanje Anglije z živili in surovinami ter za prevoz surovin v Ameriko iz krajev, kjer jih proizvajajo, do tja, kjer iih uporabljajo. Preostane le še 9 mili j. ton ladjevja, s katerim oskrbujejo Rusijo, Avstralijo in srednji vzhod. To je malo, če pomislimo, kako velike in nevarne so razdalje, ki iih je treba prepluti do Arhangelska na severu in do Perzijskega zaliva na jugu. in da vožnja tja in nazaj traja tri mesece, pri čemer se računa tudi čas, ki ga zamude z nakladanjem in razkladanjem blaga. Da ie to res malo, potrjuje potem tudi dejstvo, da je v zadnjih mesecih sovražnik moral večkrat usmeriti svoje ladijske spremljave drugam, kakor pa so bile prvotno namen jene, da bi na ta način lahko zbral svoja sredstva tam, kjer je bila nevarnost največ ja. Razlago za takšne preusmeritve lahko najdemo v trenutni stiski na tem ali onem bojišču, na drugi strani pa takšne preusmeritve ladijskih spremljav tudi dokazujejo splošno pomanjkanje ladij.
Če bo šlo potapljanje ladii v istem koraku naprej, bi povečanje sedanje stiske lahko pri-sjjuo sovražnika,'da. se odpove eni svojih glavnih prometnih poti ter na ta način prepreči, da bi postopno zmanjševanje tonaže na vseh prometnih poteh imelo za posledico splošno oslabitev napadalne in obrambne zmogljivosti. Kljub graditvi novih ladii bi čista izguba na-daljnih treh milijonov ton ladjevja v prihodnjih sedmih mesecih, to je pred pomladjo 1943, skrčila za več ko tretjino sovražnikovo brodov-ie, ki zdaj oskrbuje bojišča, ali z drugimi be-
Strah - odličen zdravnik
Tako se je prestrašil vlomilcev, da je po 30 letih ohromelosti nenadno ozdravel
Iz Vilne poročajo o čudovitem primeru ozdravljenja, ki se je dogodil v kraju Marjaniszleju. Pred nekaj dnevi je tolpa roparjev skušala vdreti v stanovanje nekega 70 letnega Mitewitza, ki je bil že celih trideset let hrom. Mož se je vlomilcev toliko prestraši, da je skočil iz postelje ter začel streljati nanje. Tatovi 6e niso dosti pomišljali, pač pa so se naglo spustili v beg. Milevvitz se je kmalu lahko prepričal, da mu je ponoči obisk tatov prinesel veliko srečo. Nenadno je ozdravel in o njegovi ohromelosti ni bilo več ne duha ne sluha, špet se je torej pokazalo, kako odličen zdravnik je strah.
4 L
Zjutraj se je doma vrgel na ležišče v atriju ter premišljeval, kako bi Ligijo poiskal ter se je spet polastil. Po ničemer na svetu ni koprnel tako kakor po njej. Ni si upal misliti, kako bo prebil brez nje. Klical jo je, si grizel roke, si stiskal glavo. .Tisoč misfi mu -je rojilo po glavi. Nekaj časa je dolžil Aula, da mu je dekle dal odpeljati on. Potem se je domislil, da je Ligijo morda ugrabil sam cesar na enem izmed tistih svojih ulovov za biseri«, kakor je imenoval te pohode, kjer so po predmestjih lovili zanj lepe, mlade ,ženske iz preprostega ljudstva. Sklenil je, da i pojde k Akti, saj ta^bo zatrdno vedela, če je imel res ’ ifcieifin pisifi vmev
sedami. število voženj proti Afriki in srednjemu, vzhodu bi se skrčilo za polovico. Tako veliko nevarnost predstavljajo, s katero groze podmornice trojne zveze.
Vendar pa ne smemo podcenjevati možnosti, da se sovražnik spet opomore in zbere. Neizogiben večji razvoj nastopov protipodmorni-ških sredstev ob ameriških in južnoafriških obalah, večje skušnje, ki si jih bodo pridobile Združene države s svojo mornarico, bi utegnile postopno zmanjšati število vsak mesec potopljenih ladii. Istočasno bi zgraditev novih ladij, ki jih imajo v načrtu, lahko še nadalje zmanjšalo razliko. Tudi če nalašč ne upoštevamo protiukrepov trojne zveze in dopustimo najslabšo domnevo, bi vendar ob začetku novega leta vsak mesec lahko primerjali razmerje med potopljenimi in na novo zgrajenimi ladjami. V prvem trimesečju leta 1943 bi sovražnik imel samo še 24 milijonov ton ladjevja in bi to zanj pomenilo še vedno veliko stisko v obrambni vojni, kai šele, da bi sovražnik mogel napadati. Pomisliti je treba, da je za prevoz
200.000 mož močnega ekspedicijskega zbora (od tega polovica motoriziranega) čez morje, potrebno tri milijone ton ladijskega prostora, in tak prevoz bi v normalnih razmerah trajal več mesecev. Za vzdrževanje takšnega ekspedicijskega zbora bi potem moralo biti stalno na razpolago približno dva milijona ton ladjevja. Iz vsega tega, v luči sedanjih dogodkov lahko trdimo, da bo 1. 1943 pomanjkanje trgovskega ladjevja in bo sovražnik moral opustiti vsako misel na kakšen napad v večjem obsegu na novih bojiščih, seveda če noče tvegati, da bi oslabil že itak omajano učinkovitost sedanjih vojnih terišč.	,
Sporazum o preselitvi Nemcev s Hrvaškega
Iz Zagreba poročajo, da je bil med Nemčijo in Hrvaško sklenjen sporazum glede preselitve
20.000 Nemcev, ki žive raztreseni po Bosni, Hercegovini in Slavoniji, v domovino. Po tem sporazumu je Nemcem dovoljeno, odnesti s seboj v Nemčijo vse premično premoženje in denar, ne da bi jim bilo treba plačati kakršno koli carino. Ne-premečnine pa morajo Nemci pred preselitvijo priglasiti in bodo na temelju posebnih določb dobili zanje primerno odškodnino. Tisti, ki 6e bodo odločili za selitev, pa morajo svoje terjatve, dolgove in zahtevke po možnosti urediti pred selitvijo. Prvi vlak z nemškimi izseljenci iz Hrvaške, bo odpeljal v Nemčijo v četrtek, 15. oktobra. Za selitev ne bo treba nič plačati in bo tudi prevoz premičnin brezplačen.	(MTI.)
Klic k iznajdljivosti med železničarji
Iz Berlina poročajo:	Na pobudo nemškega
prometnega ministra se je uprava nemških državnih železnic obrnila s posebnim pozivom na številno podrejeno osebje, v katerem vabi vsakogar, naj skuša pokazati vso 6vojo iznajdljivost na ta način, da poišče tehnične, organizacijske, upravne in drugačne novosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče nadaljnje zboljšanje službe po nemških državnih železnicah. Predloge bodo natančno pretehtali in 6e bodo po njih začeli tudi ravnati, če se izkaže, da 60 dobri in izvedljivi. Uredniki in delavci, katerih predlogi bodo odobreni, bodo prejeli nagrade.
Uganka Rubensovega rojstnega kraja rešena
Že dolgo časa se troje mest prepira med seboj, kateremu naj pripada ča6t, biti rojstni kraj slovitega flamskega Slikarja Petra Pavla Rubensa. In ta tri mesta so Anvers, Koln in Siegen v Nemčiji. Nekako tak spor imajo, kakor tistih sedem grških mest, ki 60 se prepirala med seboj, kje je bil rojen Homer. Zdaj pa poročajo iz Anverea, da 60 slednjič le našli neizpodbiten dokaz, da je bil 6lavni Rubens rojen v Siegenu, ne pa morda v Anversu ali v Kolnu. Kljub temu pa bo Anvers tudi v bodoče tisto mesto, kjer se bodo največ ukvarjali z raznimi raziskovanji vsega, kar se nanaša na življenje velikega slikarskega mojstra. V Siegenu imajo v načrtu ureditev »Rubensove dvorane« v tamkajšnjem gradu, kjer je muzej. Zato je zdaj mesto Anvers poslalo v Siegen v dar nekaj znamenitih Rubensovih siik.
Ukrajinski riž
Ukrajina je veljala za evropsko žitnico, in to po vsej pravici. Povsod poznajo, oziroma so vsaj v prejšnjih mirnih časih poznali ukrajinsko pšenico. Manj znano pa je, da so v Ukrajini tudi riževa polja, Čeprav ne bogve kako širna. Riž goje zlasti v tistih pokrajinah, preko katerih teče Dnje-per, posebno južno od Zaporožia, kakor tudi ob reki Bug pri Voznešensku. Tu po posebnih prekopih namakajo zemljo, ki je spričo tega kaj prikladna za pridelovanje riža. Na V6akem hektaru zemljišča — pravi nemški poročevalec iz Krakova — pridelajo približno 50 metrskih stotov riža. To je kar zadovoljiva količina, če upoštevamo tamkajšnje krajevne vremenske in druge razmere.
V zvezi s tem piše agencija CE, da je vse dosedanje pridelovanje riža v Rusiji samo šele nekak poskus, ki pa za bodoče dobro obeta.
»SLOV. DOM« v vsako hišo !
ROMAN V SLIKAH
Nemški obveščevalni urad poroča iz Berlina: Nemški propagandni minister dr Gobbels se v tedniku »Das Reich - znova bavi z lažnivimi poročili, ki jih angleška propaganda načrtno širi o vodilnih nemških političnih osebnostih Ne splača se, — pravi minister dr Gobbels — da bi 6e ukvarjali podrobno z vsako govorico ki jo razširjajo po svetu. Nemška uradna mesta bi tako postala nekak preklicevalni stroj, ne da bi mogla pri tem vzeti angleški propagandi dar izmišljanja. Drži dejstvo, da Angleži in Judje vselej, kadar so na tem, da kaj izgube in nimajo skoraj nobenega upanja več. da bi ušli bližajoči 6e katastrofi, apelirajo na duševne nemaniče in se pri tem drže načela: Kdor najdlje laže, najbolje laže. Te pro-
pagandne laži — pravi dalje nemški propagandni minister — so najboljši dokaz, da sovražna propaganda ne razglaša nobenih resničnih dejstev več.
Nemško ljudstvo se je pred strupenimi puščicami zavezniške propagande zavarovalo z nepro-dorno roževinast^ kožo. Nemško vodstvo je previdno in fe pripravljeno prav zaradi svoje previdnosti, da ne bi doživelo kakšnega razočaranja, na vsako pro&taštvo, ter je nasproti vsemu, kar na nasprotni strani delajo in govore, premiši|uio nezaupljivo. Vsak Nemec mora biti prav tako previden in nezaupljiv. V vojnem času ;e dolžnost vsakega posameznika, poslušati le 'Vo;e lastno vodstvo. Na vseh poljih se odigrava totalna vojna, zlasti pa na polju stanovitnosti src.
41.
To noč Vinicij ni šel počivat. Zbral je nekaj sužnjev ter šel z njimi preiskovat Eskvilin, Suburo in Vicus Sce-leratus in mestno četrt za Tibero, onstran Fabricijevega mosta. Iskali so do zore, a vse je bilo zastonj. Tudi Vinicij sam hi verjel v uspeh, šlo mu je le za to, da bi kako pr_e_b.il to grozno noč.
Izgube in nevarnosti podmorniške vojne za Anglijo in Ameriko
Zaradi pomanjkanja trgovskih ladij bosta Anglija in Amerika morali opustiti misel za kak večji napad na novih bojiščih v letu 1943
S, INDIJA! i
Nebo in pekel na poti v Indijo
Družba »Ellerman Line« ima en milijon dvesto tisoč ton ladijskega prostora, kuri z lastnini premogom in uporablja svoje lastno jeklo. »Ellerman Line« je velik in mogočen trust, toda prepričan sem, da družba ne more biti ponosna na to staro gugavo tovorno barko »Kabinga«, ki se potepa med Suezom in Mombasso, se dnevno ustavlja v majhnih pristaniščih in naloži tod tovor železa, tam spet nekaj bal volne. Pravi pravcati »tramp«, kot pravijo tukaj potepuški barki. Kljub temu pa sem bil vesel, da sem prišel na njen krov. Kdor je sedaj čakal v Port Sudanu — najbolj mrzličnem mestu oh Rdečem morju -r na ladjo, ta bo znal čutiti z menoj.
Pet dni sem zastonj prežal na kako ladjo, ki bi me prepeljala v Colombo ali vsaj v A d en, dokler se ni kočno prigugala >Kabinga«. iz čolna ven sem jim zaklical:
> Katri vozite?«
Z mosta jo nato zagodrnjal nek glas: »V pekel 1«
»Potem pozdravite tam svoje prijatelje!« sem ga strupeno zavrnil in s tem smatral vso stvar za opravljeno.
Toda pri lunchu v takoimenovanem »hotelu« me je nagovoril rjav, po nekaj požirkih vina odobrovoljen mornariški častnik:
»AH sle bili vi tisti, ki mj je naročil pozdrave za pekel?«
Zasmejat se je kakor slabo namazan voz.
»Ali ste vi mož, ki se vozi v pekel?« sem mu izmikajoče odgovoril.
>Vsaj v bližino,« je priljudno pripomnil,« najprej v Perin po premog nato pa v Aden zaradi nekih prokletih sto ton gumija. Ali hočete tja?«
»Ali sprejemate potnike?«
»Ne radi,« je pristal, »še nikdar nismo imeli nikogar, »Kabin-ga< nima nobenih kabin; toda če že hočete za vsako ceno v Aden, vam lahko poleg svoje sobe pripravim visečo posteljo.«
Tako sem prišel na krov »Kabinge« kot njen edini |K>tn i k in hkratu tudi kot njen prvi potnik v vsej dobi njenega dvajsetletnega življenja. Čeprav je riba, ki smo jo imeli za kosilo, smrdela in smo .jedli meso iz konzerv, sem se prav dobro počutil med tridesetimi možmi iz Kalkute, ki so sestavljali ladijsko posadko in med štirimi častniki, ki so s kapitanom vred predstavljali ladijsko vodstvo.
»Kabinga« je angleška tovorna ladja in zaradi tega čistejša kakor kateri koli egipčanski ali grški potniški parnik. Ladja je imela prav toliko kopalnic kakor oficirjev. Poleg tega se moram zahvaliti »Kabingi« za najlepšo noč, ki sem jo preživel na svojih potovanjih.
To je bilo snoči po večerji; večerjali smo ob pol še.stih, kajti na tovornem parniku se konča dan s sončnim zahodom. Mogočen, kakor oranža rumen mesec — neverjetno, kakor kaka impresionistična slika — je stal nizko na obzorju nad dolgiiin črnozelenimi valovi, ki so blesteli oljnato nežno in kipeli v rdečkastem sumotu. Kakor iskre so se poganjale ribe iz morja. Ozračje je bilo mehko in omledno kakor mlačna kopel. Poležaval sem na edinem že polomljenem naslanjaču za dimnikom v bližini mornarjev, ki so molčečo pili okoli svojo večerje. Na neki daljni čeri je brlela luč, ena tistih samotnih luči, katerih varuhi dobe samo vsak tretji mesec hrano in pošto. Ko sem strmel v zvezde, sem si mislil: »Če je tam zgoraj v nebesih samo pol tako lepo kakor nocoj tu spodaj, potom »e vendar izplača potruditi se, biti dober človek, da hi prišel gor.* Primerjal sem malo bleščečo zvezdo z ladijskim dimnikom; lučka in rob dimnika sta ostala nepremično drug ob drugem, tako da bi si lahko mislil, da sta ladja in čas obstala. V tem mehkem srečnem miru so zaspale vse skrbi, vse želje in nade.
Po tej miru polni noči brez želj smo pristali v Perimu. Kapitan je imel prav. če je kjerkoli na zemlji pekel, tedaj je na tem izsušenem, od soli razjedenem otoku med izhodom iz Rdečega morja v Indijski ocean. Na teh sleklenastih črnih lavijskih tleh ne raste niti drevo niti grm in niti travnata biljka. Kdor je v pristanišču, ki je nekdanji pogreznjeni ognjenik, ga od vseh strani strahotno obdaja ta peklensko vroč in zoprn otok z ostrimi robovi. Kot edini barvni madeži se blesti nekaj mrtvih, belih, okostju sličnih koralnih stožcev iz mozoljastih drobcev lave. Kakor da ga je izpljunil hudič, leži Perim v tej božanski lepoti Južnega morja.
In ker je človek takoj pri roki da trgovsko vrednoti vsak hudičev izpljunek, je tudi na Perimu angleška premogovna postaja, ki jo straži majhna posadka. Vojake izmenjujejo vsak mesep in tudi redki boli uradniki premogovne družbe vzdrže le kratek čas na Pe-rimu; toda leta dolgo delajo tod tlako goli rjavi možje kot notaei premoga.
Premogovna družba tega hudičevega otoka je namreč sklenila /§© lx>lj hudičevo |>ogodbo s šejkom Yemena. Družba mu plača letno toliko in toliko tisoč rupij za toliko in toliko sto premogovnih drobcev. Zato pošlje šejk Yemena močne, zdrave može iz njihovih polj, od njihovih palm, od njihovih žena in otrok proč na hudičev otok Perim, da prenašajo premog v tem vlažnem, vročem in nezdravem zraku. To so sami lopi, vitki možje z mehkimi rjavimi očmi. Pri petdesetih stopinjah vročine morajo ti možje vlačiti premog dan za dnem, loto za letom, dokler ne obolijo in ne umrjejo. šejk Ye-mena je korekten človek in ima velike žepe v svojem svilenem kastami. Pokvarjeno blago takoj točno nadomesti s svežim. Premogovni družbi se ni treba pritoževati. Družba tofno dobi svoje sužnjo (ki se^ jih pa niti tie sme imenovati sužnje) in ladje dobe prav tako točno svoj premo« v skladišču. Z rokami, ne s stroji. Stroji bi bili spričo nizkih delavskih mezd, no, kako se že pravi — »nerentabilni«. In za rentabilnost tega ročnega dela umre lelno toliko in toliko mož iz Yemena v lesenih barakah v Perimu ali pa jih pogine, pri samem delu v peklu.
Za Ljadskc tiskarno * Ljubljani i Jože Kramartt — izdajatelji Ini Sodja ~ Uredniki Mirk« Javornik - HokopUov ae rra&imo - »Slovenski dom« tchaJa at) deu»m*ih ob II - M«, nečnn naročnina lt lit, ta tnoiematre IS Ur » Uredništvo) Kopitarjeva alka */ID — Upravai Kopitarjeva nllea 4, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 de »M* - Podmlntcai Kov« meeto