vadite Din —»50, eb ne* S «eljab Din 1*— : ! .TABOii* izhaja yaak dan, imn S ■ fteadj* in praznikov, ob 18. uri z ■ J fetusom naslednjega dne ter stane ■ « tnesežno do pošti D 10*«—, na in o« ■ ■ ttastvo D18 —, dostavljen na doa ■ ■ M U*--e na izkaznice D 10—-* " J Inserati po dogovora^ aj K*toi» M pri TOTMi .TABORA*, * ?n “P1*« .TABUKA*, MARI BOB, Jurčič«™ ulic* 5t«v, 4. Pcštnfrta oitaSsna v ©ofovfnfc ^ flfib M .jSL «;V*• Rijoči« nekaj podatkov ®unailjeni Položa ju, ki so zelo _ zni. Najprej ;je Ninčič odločno zavr-^ obstojala med njim in * ’ ^uiMrskim predsednikom Paši-nesoglasja gledo stališča naše dr-Vibu V or.^eil^^em vprašanju. Naša kri, a se ^'ko;i ob izbruhu orijentske in +? postavi]a na odločno stališče, da ton • • a ®?br Bosporu in Egejskem mimim potom, brez kani . intervencije s to ali ono stra-ftii'n"-a 1S*C1U blišču je stala tudi Fran-®ta sc obe državi med sobo j-Žav- .I>iTa'^ Y*° vesfi> da jo naša drlo d Y] °‘:iol’ozon odpor proti Turkom, i)n, oc~ IlerG*nične in tendencijozne. l\Bia ze^° nezadovoljna s pariškim sporazu-vratku Tostija. S strani naše države j ™om v orijentskom vprašanju, po ka-jem v ZenoAd. Konstatiral je, da je spo- bo podpisal sporazum naš rimski po-jj^creui pripada Trači ja do Marice z razum z Italijo izvršen in jo vprašanje slanik Antonijevič. j Odrinem Turčiji. Naglasil je ponovno, j da bi se Bolgarija zadovoljila edino s 70,000.000 D za preSirano pasivnih krajev. Mo rešitvijo, ki.bi zagotovila Traciji „ , /T . . ,- , ‘ j neodvisnost in avtonomijo. S Tostijem! Beograd, 28. septembra. (Izvir- sicer molče, korruze m žita iz Amerike, f s0 Nin.ei6 raz go var j al o izvedbi ra- Ja' -^€^e^a se je z orožjem v roki tat , -V b,'ai}.proti Turkom ter jo v,«.,0 sv°Jo akcijo iskala, zaveznikov i ed vsem med h t0J5,ožj® zainteresiranimi državami, mer]1 mUa^ ?as’ tega jo prišlo 5))ro| .rauci-io in Anglijo do ostrih na-2lr- cv> 'ki so grozila upropastiti vptike antanto. V ta kritičen len ®'rancbio in Anglijo pa je po-i)0 a na®a država ter prevzela vlogo 2 , valcu, katero je tudi častno in - zavx*tla* Med Francijo in i-i°\ do popolnega spora- v0 a‘ Au Sli ja jo opustila svojo zahte-ie ] 0 intervenciji, ker je uvidela, da y tfiU00 osamljena. Kot posredovalka v'°^pvem in važnem sporu je Kkfi zaTa veliko pridobila na u- ma orijentalskem vpra- i^.a . .slj°,razumoin, doseženim med *iki*3° in Anglijo ter ostalimi zavez-lHa 'J1.6 haša di-žava strinja popolno- ^Soc! r«61' •!pa 88danji sl>0, azum slede ,lYa p. v ar i grada in vzhodnega dela ki £0 se vdeležiie in118?’ pristale na to, da se vrne sl0 K-Paj-iSrad in del Traeije in pri-'k6g 1 kdo že tedaj do rešitve orijonts-%rv.fP»ra in zaključka vojne med vala l10,:.11 ^r^ijOi da ni Turčija zahte-, celo Tracijo. Kar se ije, je bila vedno in je tudi no.) Akcija za prebrano pasivnih kra- Narodna banka jo odobrila kredit 70 j jev jo v polnem teku. V najkrajšem milijonov dinarjev v to svrho in je s ‘ času sc prične z rapredajo en detail in tem vprašanje definitivno rešeno. Krvav državni preobrat ma Grškem. Upor v armadi. — Vlada in kralj Kon stantin prisiljeni k odstopu. — Proglas Konstantina na narod. Atene, 27. septembra. (Izvirno.) Včeraj popoldne so so v Laanoni in na drugih točkah obale v atenski okolici izkrcale grške čete iz Mitilen in Chiosa, odkoder so se prepeljale z vojnim bro-dovjem. Z oklopnice »Lemnos« se je poslal vladi ultimatum, v katerem se zahteva sprejetje proklamacije polkovnika, Gomatasa. najkasneje do polnoči. Oh 9. uri zvečer se jo sestal ministrski svet pod predsedstvom kralja. Posvetovanju je prisostvoval tudi Papulos. Po ministrskem svetu je izjavil Triata-philiakos, da je celokupna vlada de« misijonirala. Papulos pa je dobil nalog, da se pogaja z uporniki. Papulos je nato nemudoma odpotoval v Laur ion, kjer se sestane s parlamentarci. Atene, 27. septembra. (Izvirno.) Opoldne se je vrnil Panulos iz Laurio-na. Prinesel je pogoJeTkTso Tih stavili' uporniki. Domneva se, da bodo vsi pogoji brezpogojno sprejeti. Predvsem zahtevajo odstop kralja Konstantina in sestavo nove vlade, kateri naj načeluje venizelistični general Nider. Rojalisti in dvor ne kažejo naperam temu gibanju nikakega resnega odpora. Solun, 27. septembra. (Izvirno.) Solun, 27 septembra. (Izvirno.) General Fran,gel in vojaški poveljnik v Mitileni, ki sta se zoperstavljala u-pornikom, sta bila zaprta. Atene, 26. septembra. (Izvirno.) Vlada je odstopila. Pariz, 27. septembra. (Izvirno.) »Intraneigeant« poroča, da so se vstaji v Solunu pridružil tudi vsi mornarji. Bojne ladjo »Piltis« in »Lemnos« z de-A-etimi torpednimi rušilci so se že postavile v službo upornikov. Na rtu Sunion se je izkrcalo več oddelkov v-stašev. V Atenah, kjer so razširjene najsenzaeijomalnejšo vesti, vlada veliko razburjenje. r pallsiko pogodile, kar je imelo za poslei dico, da je italijanska vlada poslala naši odgovor glede stilizacije 4. točke konvencije o nameščanju učiteljstva1 na italijanskih šolah v Dalmaciji Za obmejno šolstvo. Torkova številka. »Tabora« prinaša na drugem uvodnem mestu A"se pozornosti vreden Članek o naši šolski politiki. Navedeni članek obravnava razi' mere na meji ,v marenberškem okraju. In te razmere v resnici kričijo do neba1. Ako mora en učitelj ob\da.dovati \7eč razredov oibmejne šole, dočim je takoj1 onstran meje šolstvo na najvdšji stopi-' nji, nas mora vse to navdajati s skrbjo. Po prevratu smo se Slovenci odvai idili misli, da imamo še vedno poleg drža,-vne narodno mejo. Niti nismo nteg«; nili misliti na A^se možnosti Apaška kotline. Zanašali smo se na državo, k* na j dela čudeže. - \ Res je, kar pravi olaneE »Tabora'«', /vtene, 27. septembra. Kralj ee jej dia je zasedba učiteljskih mest nedo« odpovedal prestolu v prid' presfcolona- - sratna, in to ne velja samo za, okraj sledniku. Atene, 27. septembra. (Izvirno.) Ob priliki svojega odstopa je izdal kralj Konstantin na narod proglas, v katerem pravi med drugim: Nesrečni dogodki so privedli našo državo \r današnji kritični položaj. Ker pa nočem zapustiti tudi najmanjše sence dvoma, da je moja oseba na grškem prestola «e Bolgari nasprotnica skupne meje s k^ir'^ *^jene zahteve glede Traeije ' a3° na načrtu ustanovitve sanro- ^Oi.D " '*•*'''* UVVUUV » AU Y V IJHAA.H/ mhol-' av^onotnaG Traeije. Sedanji za-"^hgli' fJp°razmna med Francijo in Sredov°’ 3e dovedlo naše po- lBrav|. ah.ie, bodo tvorili osnovo za raz-le b0Jap3a na orijentski konferenci, ki V 3. sp®lala v najbližjih dneh bodisi l^iia v pa v kakem drugem p11 mestu in na kateri bo po- ske ^raitoije, Anglije, Italije, 'Japon-Grčije tiouh1 tudi i nasa. in Turčije sode-država. Za naš Tukajšnja garnizija se je priključila le v najmanjši meri ogrožala sveto je-upoimilcom. Vojaško gibanje vodijo dinstvo helenskega naroda in pomoč venizelistični častniki skupno z rojali- njegovih' prijateljev, se odpovedujem sti, vsled česar gibanje nima izključno kraljevski oblasti, Od tega trenutka venizelističnega značaja, la so zaprli na krovu »Elli.« Princa Pav- solsue naprej jo moj najstarejši sin Jurij vaš kralj. KEMALISTI SE VEDNO TKALNI CONL V. NEV- •Marenberk, ampak tudi za Maribor,' pa je še več: učnih1 pripomGČkoA? ni, im pred vsem ne šolskih knjižnic, h Citirani članek upostrofira tudi" »Družbo sv. Cirila in Metoda«, češ, kajt dela. Nato lahko odgovarjamo, dal družba vrši svojo dolžnost, v kolikor, ji js pri omejenih sredstAdh in zvišanih potrebah sploh mogoče. Družba CM se prav živahno zanima za1 vpraša,nje obmejnih šol. Tekom letošnjega’ poletja' je delegat vodstva po vsej pokrajini In-' formiral vse prizadete kroge o razmerah —> seveda se o vsem ne more javne razpravljati. Točno poznavajoč Svojo nalogo in i maše neposredne razmere, so se mariborske podružnice CM združile v skupnem namenu, prispevati k sredstvom1 za ohranitev in izboljšanje našega obmejnega šolstva'. Ta sredstva so gmotna. Nemški Avstrijci prinašajo na1 Štajerskem in Koroškem neverjetne žrtve, pa tudi vzdržujejo šole, ki so na višku, s prvovrstnim učiteljstvom inž A-serni pripomočki. Mi pa naj bi gleda- ^^lo ln 3° zelo važno, da bomo ^1'aAdj-TVa.^ -03- konferenci, ki bo raz- ,&lsko in tracijsko hiK a|a,dn sklepala o usodi tako važ-, ^i‘dašrfSja:QJ'’ kakor so carigrajsko, | ^ciief 0 tracijsko. Kar se tiče j Nin v ? vI>rašanja Vzhodne Traeije,! t°siti 7Clcr,Tnp<;'Q3a* i° ko težko kaj I '°>o v« ®Do; pripadla bo skoro go-' 0 >^a 7\ Od.mom vred Turčiji. ^ov .f^ ^atih dela na sejah Zveze na-A5, Sas i0 izjavil Ninčič, da so S6vaio U"od-tLk Vsa, Aiprašanja, ki za-, Jžav0 ?os^3io ali neposredno našo j N«Ji; v1? ^?ra so 80 razpravljala na sovražnika, dočim on v Traciji reorganizira svojo armado. Angleži so progla- „ . . . _ , v T .... sili neko cono za netralno. Ta cona ni Ostra izjava Kemal paše proti Anghjl. nevrtralnaj temve5 ima namen, ščititi Carigrad, 27. septembra. (Izvir- grško armado. Današnja angleška vla-no.) Kemalistični oddelek še vedno dr- da je tako nevarna, da ni sprejemljiva ži Erekoj v nevtralni južni coni. Drug za druge državo in tudi ne za velik del oddelek drži Bigho v nevtralni severni britske jamosti. Ako bo britska nacija . , .. , ,T . . coni. General Harrington je izrekel na- še dalje pustila jaAme zadeve v rokah ! Tl , i16, va ga Jugoslavije t prani kemaiističtnemu zastopniku nuj- državnikov kakor je LIoyd George, bo •; j s sredstev ne moremo črpati iz dr« v temeljih britske di-žave povzročilablagajne, ostaja nam ^se vedno neozdravljivo razpoko. |nas_e staro geslo: Samopomoč. , f v prepričanju, da bodo zlasti mari-DR. KUKOVEC ZA DRŽAVNE NA- j barski in okoliški Slovenci imeli do-MESCENCE. ^ volj razumevanja za geslo saraopomo- Beogr a id, 27. sept. V današnji sejil ei, s katerim smo si v časih avstrijske finančnega odbora je dr. Kukovec zah- i su znesti ohranili vojo nacijonalno bit*, teval, naj se nujno odpravi maksimira-: not, prirejajo mariborske podružnice nje diraginjakih doklad pri nižjih usluž-, CM — mošlca, ženska in železničarska' bencih', dalje se naj odpravi IV. in V. [ — to nedeljo, dne 1. oktobra 1922, ob-draginjski razred in naj se a-s! name- [ mejni večer in Idičejo \Tse . Slovence- s so bila rešena v našem h °ljn? A7° 8tno lahko docela za-kl^dov* dr^avc združene v Zvozi no željo, da izpraznijo Turki navedene točke. ' '■¥>% Pariz, 27. sept. (Izv.) Muatafa Kemal paša jo podal dopisniku »Chicago Tribune« obširno izjavo, v kateri pravi med drugim: hočemo svobodo morskih ožin. Zato smo pripravljeni odstraniti utrdbe, a svoje glavno mesto c:b Bosporu hočemo imeti varno. — V A-prašanju svobode morskih ožin si samo z eno državo sveta nismo edini, z Anglijo. Ako tudi ona isto želi, je vprašanjo rešno. Morske ožino so dejansko že v naših rokah, ali vsaj pod našim uplivom. O garancijah za varnost Carigrada naj sklepajo prizadete sile, mi se bomo priklopili njili odloč- šcenei uvrste v 3 plačilno razrede. Takoj naj se tudi pristopi k povišanju draginjskih doklad'. V svrho kritja predlaga zvišanje zemljiškega da Aha. BORZA’. da so te prireditATe, ki so bo vršila v, vseh prostorih Narodnega doma, udeležijo a- velikem številu. Zavedajmo se, da je vsaka krona kamen za uirjenje naše meje. Zavedajmo se, da bomo samo z last*. Sbder, ^tavajo - - •* Sa. uvažujejo. Ko, * 2pnoyo, so.ga že] Prizaiavajo naš odličen med- CuriK, 28. septembra. (Izvirno.) Pa-! bam. Varnost Marmarskega morja in riz 40.65, Zagreb 1.80, London 23.58.»p®1! močmi dosegli varstvo tega, kar Carigrada pa tudi zahteva, da nobena Berlin 0.31, Praga 16.65, Italija 22.80, jj imamo in rešili to, kar nam je ukra-tuja. mornarica no sme v polnem številu Newyork 536, Dunaj 0.00b, žig. krone Meno. v ožine. Nelogično je, zahtevati, od 0.00 sedem osmink, Budimpešta 0.2'4,1 In konečno: Maribor je lopar kilo* pas ristavitevi zasledovanja pobitega Varšava Sofija 3.15* ^metrov oddaljen od mejej, Stran 2< Si. .A. -•MartoorT 23," sčplčmbra' 1922^ Čičerin o ruski zunanji politiki. Olj Koncu svojega bivanja v Berlinu, je ruski boljševiški državnik Či-čorin spere jel zastopn. »Vossisoht* Zei-tirng« ter mu podal glavne smernice nove ruske aktivne zunanje politike iz katerih omenimo nekatere, ki so važnejšo za razumevanje ruskih bolj-ševiških načrtov za bližnjo bodočnost. čičerki je izjavil zastopniku nemškega lista, da stopa Rusija sedaj pred svet kot sila prve vrste. Očrtal jo stadije ruske bolj še viške zunanjo politike za časa blokade, za tem za časa trgovskih pogodb ter po Genovi. Danes gre Rusija korak dalje ter zahteva, da se ji dovoli sodelovati s soodločujočiui glasom pri reševanju vseh velikih internacionalnih vprašanj. Pod aktivno politiko pa čičerin nikakor noče razumeti agresivne politike; pred očmi ima dva cilja: sigurnost ruskih mej in dvignenje ruske produkcije. Sigurnost mej pušča odprto pot političnim kombinacijam, da si Rusija sama stvori o-siguran internacionalni položaj. Pod tem razume čičerin no samo omejitev rovaronja proti sovjetski oblasti, ampak tudi onemogočenje neprijateljskih koalicij, v prvi vrsti onemogočenje, da bi se na sosednjih obalah Rusije stvo-rile talke razmere, ki bi jo lahko ogro-žaje. Na to je čičerin karakiteriziral način francoske in angleške politiko napram Rusiji. Kmalu po sklenjenem miru v Brestu Litovskem je prišel k čičerimu v Moskvo senator Lubersac, ki je sedaj sklenil znano pogodbo s Stinnesom, ter govoril zelo oduševljeno o sovjetski rdeči vojski. Med tem pa je Clemenceaujem politika uničila poskuse francoskih elementov za zbližanje z Rusijo. Glasom vesti, katere je takrat dobil čičerin, sta razdelili Francija in Anglija Rusijo v dve interesni sferi in sicer v severno, angleško ter v južno, francosko, Toda Lloyd George je kmalu opustil to jpolitiko ter počel delati na sklenitev trgovskih pogodb. Nasprotje med angleško in francosko politiko napram 'Rusiji, ki se je od tega časa vedno bolj poglabljalo, je izbruhnilo z vso silo na (lam na veliki konferenci v Genovi. Rusija j© prepričana, da pomeni iz1 mirjenje. z Anglijo in Francijo pTavi mir sveta in definitivno rešitev vseh onih konfliktov, ki danes razdružujejo fcn slabe Evropo. Ena temeljnih idej ruske zunanje politike je, stopiti v prijateljske odnosa j e z vsemi onimi oarodi, katerih obstanek je ogrožen. Na *a način je stopila Rusija tudi z Nemčijo v prijateljske odnošaje. V svojih t>dnošajih napiram nemški državi vidi aova aktivna ruska zunanja politika temeljni sestavni del svojega svetov-flo-poiitičnega položaja. Toda iste ideje (n i?ti interesi, Iti so zvezali Rusijo z Nemčijo, so jo zbližali tudi z raznimi azijskimi narodi. Piri vsem pa se drži Rusija trdno svoje parole: mir in trgovina. — A. K. Ptujski: IVSelanhoSičnI utrinki. (Dalje). f Mrtvo je okrog sive palače, v kateri fcraljuje neodvisna Pravica ob strani mrzlega Paragrafa, ki krivične obsoja, pravične oprošča, ki odločuje o prostosti in kazni, cesto o biti ali nebiti. Vsi počivajo danes, sodniki in odvetniki, tožitelji in toženci, priče in izvedenci. Cn mrtvo je zunaj, kako je mrtvo onkraj debelih zidov z malimi močno o-mreženimi okni, kjer sedijo po celicah tisti, ki so v življenju težko žalili njo, ki v tej hiši kraljuje. Mir in molk vlada danes tudi v ponosni palači, ki je posvečena zlatemu bogu, okrog katerega plešejo s peklenskim šundrom divji ples nikoli siti borzni volkovi. Danes počivajo tudi špekulantje s cenami in valutami. Nedaleč od te palače stoji še bolj inpozantna njena posestrima. Iz samih trdih žuljev jo sezidana in tudi marsikateri krivični kamen je v njej. Ali kaj Kato! Saj denar, ki se tu steka ne diši in v tej hiši se združi v vsemogočni kapital, ki steza kakor polip svoje dolge lakti na vse strani, ter pograbi in Pft- Ako so te čičerinove izjavo res iskrene in ne tiči za njimi kak »poseben namen«, potem smemo pričakovati, da ptride v najbližji bodočnosti do temeljitega preokreta v veliki evropski politiki, kajti čičerinove besede, da sta mi-in boljša bodočnost sveta v glavnem odvisna od razmerja velike Rusije do zapada, so resnične. Le izmirjenje z Rusijo, le upostavitev prejšnjih dobrih medsebojnih odnošajev, more rešiti Evropo gospodarske in politične pogube. Želeti bi bilo le, da bi do tega prišlo čimpreje. Politične vesti. * Ustanovitev nemške stranka v Maj5boru. Torkova številka rovosatl-slega »Deusclies Voiksblatt« prinaša na uvodnem mestu sledečo brzojavke iz Maribora, datirano z dne 2,1 sept.: »Izpolnila se je dolgotrajna želja nemškega prebivalstva v Sloveni ji. Pokrajinska •uprava v Ljubljani je na prošnjo nekaterih širom Slovenije znanih Nemcev dovolila ustanovitev nemškega društva za Slovenijo. Društvo se imenuje: »Politischer und \virtschaft-licher Verči n der Dentschen in Slowe-nien«. Sedež drufšt. je Maribor. (»Deut-sches Volksblatt« kot lojalen, prot'šovinističen list dosledno piše le »Mar-burg«. Op. ured.) Kakor določajo pravila, ima društvo nalogo, v političnem, narodnem in gospodarskem smislu pro-bujati Nemco v Sloveniji in varovati njihove narodne in gospodarske pravice po načelu »Staahstreu und volks-treu«. Društvo bo skušalo zagotoviti vsem stanovom gospodarski napredek, kakor je sploh glavni namen novega društva dobrobit Nemcev v Sloveniji. Definitivna ustanovitev društva se bo izvršila prihodnje dni«. — »Deutsches Volksblatt« pozdravlja ustanovitev nemške politične stranko v Sloveniji v posebnem članku, s katerim te bomo pečali v jutrišnji številki, ko bomo zavzeli k temu političnemu dogodku, ki ga je sicer bilo pričakovati, svoje načelno stališče. * Pacifist Radič se pripravlja na vojno. V Radičevi republiki je začelo pokati. Več njegovih »zvestih« ga je zapustilo in izstopilo iz stranke. Zato je sklical Radič minulo nedeljo svojo poslance ter se ž njimi posvetoval, kako bi se vzdržalo jedinstvo v njegovi republikanski stranki. Radie je govoril tudi o bodočih volitvah. Povdarjal je, da morajo biti hirvatski republikanci do volitev vsaj na zunaj pacifisti, toda ob volitvah se ne smejo ustrašiti tudi prelivanja 'krvi. Tako naj se A^edejo tudi Seljaki. Na zunaj mirni, naj se tajno sestajajo na skrivnih mestih, po vinogradih in drugod. E vojakom jim ni treba, toda ob volitvah bo treba tudi žrtev in naj so pripravijo tudi na: boj z vojaško silo. Nadalje je Radič izjavil, da mora pozdraviti tudi Hrvate v Ameriki, »ker imajo težke dolar je in Hrvaitska jih neizogibno rabi«. H koncu je še izjavil, da bo pozdravil tudi srbske seljake, dasiravno so nekulturni grize, kiar doseže. Ali danes počivajo celo bančne transakcije. Vse tiho je tudi tam okrog prijazne zgradbe, v kateri razodeva večer za večerom večnem!ada hčerka Apolonova, božanstvena Talija, čedalje bolj redkim oboževateljem. svojo čarobne dražesti. In teko se vrste z resno molčečnostjo palača za palačo, tako tiste, ki služijo javnemu pridu, kakor one, ki jih je ustvarilo zasebno bogastvo sebi v veselje in udobnost. Tedaj pa vstopiš v obširen restavracijski vrt. Tu sedi dober tucat ljudi, samih zvestih Gambrinusovih prijateljev, ki tolažijo z vedno svežimi vrčki neugasljivo žejo. Zraven razpravljajo o svetovno-političnih problemih, rešujejo lokalna gospodarska vprašanja, ter pobijajo draginjo. Tudi nekaj potujočih tujcev je tu, ki počivajo po utrudljivem ogledovanju mestnih znamenitosti, v hladni senci. Vgostiš se mato v gostilni postranske ulice. V temni zatohli sobi sedijo v enem kotu trije možje koščenih lic. Malo govorijo, vsitraj.no pijejo. Ni težko pr or okovati, da bodo tekom popoldneva zabili v alkohol še zadnje ostanke trdega tedenskega zaslužka in da se bodo ffiurali ob mrafai polnili gl 3,;^ in in krivoverci; usmilil se je tudi Slovencev, ter jih pozdravil, dasiravno so le »špekulanti«. Po Radičevem prerokovanju bodo torej prihodnje volitve na Hrvatskem krvave... * Gibanje ruskih monarhistov. V drugi polovici oktobra, so vrši v Franciji drugi ruski splosnom onarliist ien i kongres. Kakor doznava »Riti«, se bodo na tem kongresu rešila vprašanja, ki sedaj cepijo vrste ruskih monarhistov, med njimi vprašanja prestol on aale d-stva, vodstva monarhistične vstaje in bodočega programa monarhistično organizacije. Največ preglavic dela monarhistom nejasni zakon o presto! o-na-sledstvu. Nekatere skupine se vestno drže teh predpisov (legitimisti), druge pa so za svobodno izvolitev carja. Na ruski prestol upajo štirje kandidati: Ciril VladimiroviČ, Dimitrij Pavlovič, Nikita Aleksandrovi« in Nikolaj Nikolajevič. Največ izgledov ima za slučaj, da bi bila v Rusiji vzpostavljena monarhija, znani ruski vojskovodja Nikolaj Nikolajevič. Za njegovo kandidaturo bi ee moglo zediniti vse monarhistične skupine, njega so priznali cerkev, armada in kozaki. General Wra.n-gel mu jo izrekel pokorščino. K skupini Nikolaja Nikolajeviča spada tudi zemskij sabor v Vladivostoku, kamor je odpotoval v posebni misiji general Lohvickij. * Vprašanje razorožitve in dogodki na vzhodu. Tajnik mornarice Zedinjenih držav je izjavil, da Zedinjene države nt' bodo pričele z razorožitvijo icc-ipga brodovja, predlo Francija in Italija no ratificirata tozadevne pogodbe. Vi-.da se boji, da bi dogodki na bližnjem vzhodu zamogd dovesti posamezne države, ki so pogodbo sicer podpisaic. da bi izpremeuv< svoje načrte i*l('de razorožitve brodovja in bi za Zedinjene države no bilo ugodno, če bi s tem pričele, prodno ostale države ratificirajo pogodbo. Dnevna kronika. ■— Na celjskem shod 11 SLS dne '24. t. m. je dr. Korošec, glasom »Slovenčevega« poročila med drugim izrekel modnost, da je demokratska stranka v zadnjem času po svojih najboljših možeh nastepikr-iste--pot, kot jo hodi k!e-rikana stranka — pot naj višje samouprave pokrajine. Smola, je samo to, da obstojajo sklepi lanskega kongresa Demokratske stranke o dekoneentrar čiji. uprave in o samoupravi, naroda v pokrajinah ali oblastih; dalje je smola dr. Korošca, da obstoja tudi že zakon o razdelitvi države v oblasti im o široki samoupravi teh pokrajin, širši, nego si jo je sam Korošec kdaj. pod Citinim okriljem mogel sanjati. Dr. Korošec postaja očividno senilen in pozabljiv, ker bi sicer »1500 ljudi« na celjskem shodu, med njimi vso polno inteligence, ne bilo moglo mirno prenesti takih 0-čividnih neresnic. — Jadranska Straža V prvi polovici tekočega leta ustanovilo se je v mestu Splitu, ko joga prebivalstvo se praznili žepov proti domu k izstradanim družinam. — Njim nasproti v skri-tek kotu tičita dve sumljivi prikazni. Malo pijeta, potihoma govorita, živahno gestikulirata drug v drugega. Od časa do časa se ozreta na okrog, kakor da se hočeta prepričati, dali jima kdo prisluškuje. Zdi se, da kujeta zločeste načrte za prihodnjo noč. Natančno prevdarjata o dobičkonosnosti tega in onega podjetja. In kot izvežbana kriminalista pretehtata vsak mogoči riai-ko in vsak nevarnostni kolificijent. Strah pred praznoto te popade, ko pridež v kavarno.' Dva gosta polnita ves veliki glavni prostor. Takoj za vhodom sedi, kakor vsako nedeljo, vedno pri istem oknu visok uradnik v pokoju. Cel hrib tu- in inozemskih listov leži na njegovi mizi. Vestno ji.li prelistava, kakor da študira važno spise. Svoječasno je dajal, o čemer ne sme nihče dvomiti, vladi najboljše nasvete za njene ukrepe. Danes čita. kaj drusi ukrepajo in često so nagrbanči, kakor v znale graje, njegov itak resni obraz v še ozbilnejše črte. — Daleč proč od njega si je uredil pri največji mizi svojo pisarno mož srednjih let, r>ripro-sto oblečen, bled, ves obrit, z dolgimi lasmi. Na mizi ima, črnilnik, pero in' papir. Po stolicah okrog njega le?' odlikuje brez dvorna po na.ijac.ji naci-jonalni. zavesti, društvo »Jadranska Straža«, koje namen je zainteresiran celotni naš troimeni narod za naso 1 km dol ero jadransko oba. in pa za a niha te obale — za našo mornarico, v svrho boljše propagande ustanovilo 3 društvo list »Jadransko Stražo % c0'l ga naloga je, da propagira omam- jadranske obali, potrebo močne mornarice, katera edina mora •nanJl" našo obal, za siguxa ti našo pomora plovitbo in trgovino. »Jadransko ža« bo posvečala svojo pažnjo vse ostalim pomorsko-obrambenitn P bam, pospeševala bo pomorsko c^o nomske zadeve kakor: brodar*-' > gradnjo ladij, ribarstvo ter kane' tudi pomorski šport. Poleg tega bo tudi glasilo društva in _ prinašal ^ društvene in organizacijske vesti. * šo javnost, posebno pa še različna 1 , društva, čitalnice, kakor tudi kav in druga slična podjetja o poza’,I*. na ta list ter prosimo, da list nar Prva številka tega lista izide za.ee oktobra ter bo nato redno izhajaiaJ kega 1- in 15. v mesecu. _ Naročij »Jadransko Stražo« sprejema f8'1?, »Jug« v Ljubljani, Pred škofijo -21, ki rade volje pošlje tudi prvo s na oglod. . — Žrtev tihotapstva. Kakor P > graška »Tagespos.t«, je v soboto --19. ure zvečer v bližini ceste SP1 J j Št. IIj na državni meji nek naš^iim _ , stražnik zasledil dva mlada tiho ■. „ ter, ker sta bežala, oddal za njwfla^ strelov, s katerimi je zadel e^ smrtnoneva.rno. Na lice mesta j® P tel tudi nek v bližini, se nahaja sirijski finančni stražnik. Ner V ga tihotapec jo je pobrisal, poprel Pa • oropal ranjenega tovariša. Na®J slovenski stražnik se za ranjen'3^ .j, dalje brigal, obrnil se je ter oo-® rolervno nazaj na jugoslovensko ^ meje. Za ranjenega se jo zavz®' ski finančni stražnik ter zdravnika, toda predno je ta %rl'’unlTl-ranjenec vsled izkrvavljenja g# Prepeljali so ga v Špilje, pdkicpali.. Identitete nieo mogli Radovedni smo, če je mašim znan. ta slučaj in kaj mislijo l\' » pioti »človekoljubnemu« stra**1'* — Brezplačna vožnja za 111 Po odredbi prometnega ministra ^ jo invalidi pravico do proste voZl železnici in na parobrodih v 3'. kadar potujejo na pregled fet! podpore, v bolnice ali zdravij15^. ^ k zdravnikom, v invalidski ali °r dični zavod. Proste karte za te ^ preslddmje S^redišnji odbor ua't*u 111 ratnib invaH^i n Beogradu. — Načrt invalidskega zakona 0., ta tedein..končan in predložen z,a . | dajnemu odboru. .. 'j§ — Smrt češkoslovaškega turin1 Triglavom. .19-letni češkoslovaški Emanuel Kusz je na svojem V0't° po naši državi splezal na Trig1-aV*<^oVJ povratku v dolino je na Banih^^li poti ni,ti. napirej M i zabredel v zagato, kjer ni -et i napirej niti nazaj. Obnemo?*^. raztreseni časopisi in revije. ^ so njegove kretnje. Zdaj vrže sed na papir, zdaj sc zazre v dim* .-geVi rega vleče iz c-igarete, kakor da • ^ dimu primernih misli i® besad, 1 ^ ^ tem vzame za em: hip zopet časni 'ke. Kdo jo? Morebiti je repoi'1;0 ’ fabricira za toliko in toliko V1 ra| je) vrstico najnovojše novice, poet, ki se trudi da izlije svoja čustva v čimnajprikladnejŠo ob 1^jC^al Mogoče da jo novinar, glasnik mnenja, ki zbira ravnokar ^ ^ papriciran, uvodnik najkr g s'0* gumenite, da lopne po nasprotn .^^0^ joga resničnega ali pa tudi v \ r v cerkvi njih upa na tibern,. ‘ ^ la, svojeglavna b0^ . 1 r\ Tiimm nailvloa11 _ i*)- Maribor, 29. septembra 1923,’ »TSBO Kr SFrafl' 3.\», B^adel v prepad; kjer jo ostal mrtev. —-JNelca Oklica 30 slišala klicati na pomoč, o čemur je obvestila ljudi. Več ascanom in orožnikom iz Mojstrane so je po dolgotrajnem iskanju posrečilo ponesrečenca. Pokopan je bil v 'Mojstranah. — Razbojniki napadli vlak". Iz Cetinja izročajo: V nedeljo so razbojniki napadli vlak na progi Bar—Virpa- ar v bližini postajo Mušniee. V vlaku ti;i frcajmo nekaj vojakov in orož-ivov, ki so takoj otvorili borbo z 10-_aTn> katere so po kratkem boju prelagali in ujeli. Pri tem je bilo 6 voja-' ,ir} ^ orožnik ubitih. Vlak je imel tega dogodka osem ur zamude. ~~ Čilski konzul v Beogradu. Kon-u arni zastopnik republike Čile /a *11 Jugoslavijo, don Carlos M‘u-..or Hurtado, ki je rezidiral do n e dav a v Varšavi, so je preselil sedaj ■ -ograd, ker ima republika Čile ve« 1 v0V z Jugoslavijo nego pa s Poljsko — orbohrvatski kurzi v Pragi. Ocš-n?.a °ya-5ko-.iugos]ovenska liga v Pragi bv! 1 V ?3fris-a jugoslovensko in-;! ■ Kurzi st i bodo poleg tega prc^ava®ia* literarne Podajanje peciva hi kruha na tovi1/11 P0 u'’c;'h v Novem Sadu pre-iVnii fi*0, Kakor poroča »Deutsenes , ttc novosadska občina pre-tin a.11 r oda jan je peciva in kruha mil 1 1 *n ulicah in sicer iz higiienič vzrokov. Taka prepoved bi bila ^ o umestna tudi pri nas. JT f^botiška mestna uprava v !i jo'“ CJM„ ***• SubotiškL občinski svet °'|eas izglasoval za mestno občino Jve'ClL V ZUGsku ^ uiilijonov dinarjev. dftlM^^a uprava dosedaj nikjer ni D*- \ I)0s.o-iila, je zabredla v težko fi-neno krizo, da no moro izplačati niti , 'ilj svojemu uradništvu. Lasi-zdravnilc. V Alibunnrju se Ki> J1'neka j meseci naselil ruski be-t Marko Dimitrijevič ter začel Krli- lzvr^°vati zdravniško prakso. — BV|dVS^vcl?i oc^se^ 7a Banat. Bačko in »zdr?lnj0' '*e .^ogna.l, da a 1 ib u nar3ki ia nima predpisanih izpitov ^avniške diplome ter mu ja pre-w j* - vr*evaaje zdravniške prakse. Uilr 1 nizne diplome pa se bo g. »zdrav-<- zagovarjal pred sodiščem, ini -fevod za umobolne v Vojvodini, la*>ni odloka v^nega odseka se ustanovi v kratkem Ivi ],°Vln.u (Banat) zavod za umobolne, to 0 najmodernejše urejen. To bo edini tlov°i vrs*e v Vojvodini, kjer so ga a-i popolnoma pogreša’i. \t ~~~ Kongres stavbenikov v Zagrebu. Srel ° ^ne m’ sc je vr^ v ^a~ ra ne umrl Peter Novak, posest ^^gostilničar in bivši štaj. deželni ^ee- Pokojni je neumorno deloval ^stan'1 V- v*e^1 korporacijah. Bil je so- Cn„i ,Vl'-el.i in častni član tukajšnjo ,‘iainio.A . r., : Ob prevratu 3e bil '-Ce Posojilnice. .ia ti,i,- lHl°novan za vladnega komisar-kra:n ' ° vl} zastopa. Istotako je bil član Mik S(>^]{ega sveta ter bil vedno tol; ™VateU in vnot, zagovornik uči-.‘f ,dolske mladine. Peter No-daleč na okrotr znan kot zna-^v0 . ki si je stekel za Sloven- ko g<5 • le Zf>sluge. V najhujših letih, ^tvilx v'Pl‘eGran.ialo Slovence — jo bil v ^ ^er ^>ranil čast in ponos ^ Ste.:^ nar°da. S pokojnim Lov-k);S11V-°^n *-n Josip Vošnjakom je Prilit- Slovence — ter jih' ob vs,i-.tortj0 Spodbujal iri navduševal. S 0fti K1a I8krenega narodnjaka iz-ov.enjebiatriški okraj naj- umorih. Z mrhovišČem je pač taka., da ga zahteva ne samo zakon ampak živa potreba ljudi, ki jim mrhovina ne gre slast, pa če je tudi namočena v bistro tekoči Savinji. Značilno za višino značaja in kulture pa je, da se morejo dopisi, kot so iz Mozirja v»Slov. gospodarju«. napisati, priobčiti in črtati. — Dopisnik, urednik, in naročnik ne potrebujejo nobene označbe več, ker jo v našem jeziku tudi ni. .—--------------—* * -n-T— n m1*". Mariborske vesti. Maribor !8. seplemb a 1925’ m Gg. trgovcem! Uprava Narodnega. gledališča v Mariboru se nahaja vsled nezadostnih subvencij, posebno s strani vlade, letos v precej težavnem položaju. Ker je potrebno, da se naše gledališče ne le obdrži na dosedanji višini, temveč se že z ozirom na tujski promet našega obmejnega me*,ta izpopolni tako, da. ne bode zaostajalo za drugimi na, višku stoječimi gledališči našo države, je potrebno, da se tudi naš stan odzove prošnji gledališke uprave, s katero se je obrnila na trgovski premij in podpre po svojih močeh to vele-va.žno kulturno institucijo. Gremij naznanja radi tega vsem svojim članom, da bodo odposlanci gledališča v prihodnjih dneh obiskali trgovske in industrijske tvrdke glede prispevkov v denarju ali naturalijah, katere potrebuje gledališče za svojo opremo. Želeti je, da jih gg. trgovci ne odpuste popolnoma praznih rok, saj ima vsakdo v svoji trgovini gotovo kako stvar to je Ostanite manufakturneara blaga, kak nemodern komad konfekcije, oprave, nadalje papir, les. barve itd., kar mu ne bode brez večje škode teško pogrešati gledališče na more take predmete dobro vporabiti.. S takimi darili bo gledališki upravi mnogo pomagano, kor bodo v veliki meri zmanjšali izda'ke. Trgovski gremij v Mariboru. m Geslo nemškejra obrambnega dela je bilo in je še sledeči: sWir voli en, dass deutsch bleibt, vas deutsch ist, nnd deutsch wird, v/a s deutsch war.« Ne govorijo samo, ampak tudi delajo. Preko naše meje na severu prihaja množica knjig, brošur, koledarjev. Prihajajo osebni agitatorji. — Kaj pa mi? Zanemarjamo svoje edino organizirano obrambno društvo, »Družbo sv. Cirila in Metoda.« — Temu mora biti konec. — Sramota se je zgodila lansko leto, ko jo ostala prireditev CM-no-druznic neobiskaua, ko so jo ignorirali celo predstavniki naših, uradov. Ia sramota se ne sme ponoviti. — V nedeljo, 1. oktobra zvečer je letos prireditev združenih mariborskih CMpo-družnic, na katero kličemo vse, kar ima kaj smisla za nacijonalno delo. m Naš promet. Prejeli smo: Neka tukajšnja veletrgovina je odposlala po železnici dne 5. avgusta. 1922 pošiljko železnine v Šibenik. Iver blago , le ni dospelo na naslovnika, je tvrdka po informacijah dognala, da leži še vedno na Teznu! Na tozadevno urgence je železnica izjavila, da je promet čez Zagreb zaprt. Krivda leži v prvi vrsti na državni železnici, ki ne zna disponirati z vozovi, v drugi pa pri juž. žel., ki porine blago na Tezno,ne dabi odpošiljate! ja obvestila, ki bi ga sicer bil odposlal preko Ljubljane. Škodo trpi kupec, ki blaga ne more prodajati in prodajalec, ki ne sprejme plačila. Trpel pa bo spet konzumen! rl\r je vzrok draginje in problem valute. m Mariborska koča. V nedeljo je bilo pri Mariborski koči živahno vrvenje. Poleg mnogih gostov je prišlo na izlet nad 20 nastavljencev firme Pinter & Lenart iz Maribora, kamor sta jih povabila oba lastnika firme, tako, da je bila za novega najemnika pravcata preizkušnja, ki jo je izborno prestal. Postrežba jo bila vkljub nav a la točna, jedila prav dobra. Popoldan so je na ražnju pekel jarec in okusna pijača je vsem gostom izborno prilegla, Toplo priporočamo Mariborsko kočo, ki se ji pod novim vodstvom obeta lep napredek. m Za otroškfn bolnico kraljice Mari je so nadalje prispeli sledeči prisnevki: Šolsko vodstvo Kapela-Radenci 720 K, šolsko vodstvo Jjoče-Poljčane 1300 K, okra jni zastop Slo. Bistrica 2000 K, šol sko vodstvo Velenje 1312 K, šolsko vodstvo Sv. Lovrenc na Dr. p. 524 K," ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina 4000 K, ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina — dohodek koncerta 5000 K. občina Vransko 394 K. m Kdor še ni poizkusil prijetne vožnje po beneških gondolah', naj se pogunca v nedeljo 1. oktobra čez slavni pobrežki brad na veselico pevskega društva »Zarja«. m Prodaja konjev. 5 konjev so bo prodalo na javni dražbi dine 15. t. 1. ob 9. uri predpoldne na majhnem vežbaii-šču v bližini Meljske vojašnice, k čemur se vsi reflekanti tem potoni polivajo. m Podružnica Maribor Z. J. Ž. priredi v petek dne 29. septembra t. 1. ob pol 20. uri javen shod v Narodnem domu. Dnevni red obsega poročilo o pragmatiki, stanovske zadeve in lokalne politike. Poročajo poslanec tov. Der-žič, predsednik Zveze tov. Korošec in drugi. Železničarji, vsi na shod. Odbor. m Truplo Smaheria, ki je pred 10 dnevi izginil, so v torek potegnili na Bregu pri Ptuju iz Drave. Pri obdukciji so ugotovili na glavi tri rane, kar potrjuje sum, da je umrl nasilne smrti. Pri njem so našli listnico, nekaj denarja in uro. Pokopan je na Bregu. m Dober plen. V sredo je aretirala policija na Aleksandrovi cesti že znanega tihotapca Leona Bakšiča in vojaškega begunca Karla Krambergerja. Prišla sta iz Nemške Avstrije ter prinesla seboj seveda razno blago. Za carinarnico je govorila policija, k> je izročila Krambergerja vojaški oblasti, Bakšiča. pa v zapor, da odsedi še neko staro kazen radi tihotapstva. m Suknjo ukradel. V restavraciji pivarne Gotz si je včeraj neznan prijatelj zimskih sukenj »izposodil« suknjo Petra Mnhmča in izginil. Oškodovani trpi 4800 K škode, ki je tern bolj občutna, ker nastopa zima. a. možakar nima suknje ne denarja., da bi si nabavil novo. m Tatvine koles so v Mariboru zo-pat na. dnevnem redu. Včeraj ,ie neznan uzmovič ukradel iz veže pred pisarno dr. Jurečka črnoipleskano dvokolo, znamka »Wa.ffen.rad«, št. 181.691, last trgovca Zvverlina na Aleksandrovi cesti. Kdor izsledi tatu, dobi 1000 K nagrade. m Velika Kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Nehvaležen prijatelj. Pefra Maliča, šeskega slugo je na cesti ustavil njegov znanec iz vojaške dobe, nek Fi-lipiC ia gdoy, .Gradca .tet ga prosi1 za podporo. Ko je Malič vzel iz žepa listnico, mu jo je Filipič iztrgal in zbežal« V listnici je imel 480' kron denarja. m Cirkus »Drina«. V četrtek, dno 28. septembra. Rokoborba. 1. par: Tsckarre proti Stokič. 2. par: Tom Sa-jer proti Draženovič, 3. par: Keč en Koč Popovič proti Starman. Boksanje. Efendi proti Zanela.tto. Danes svečan bonefis znanega mariborskega atleta Alojzija Tsckarre, kateri pokaže še v Maribora neznano borbo z bikom. V, petek dne 29. septembra: Benefis g. Tom Sajera. ftoodno gledališke. Rcpertoire: Četrtek, 28. septembra: Običan eo* vek. A. ,, .' Potek, 29. septembra: Zaprto. ' Sobota, 30. septembra: Hlapci. B. —o— Znani im priljubljeni dramatik ',17-čiteljice« in »Kirke«, dr. Al. Remec, je poslal mariborskemu gledališču svoje najnovejše delo »TTžitkarji«, ki jih v kratkem vprizeri mariborsko gledališče. a; o Bratje in sestre iz Maribora in okolice! Vaš najmlajši brat Sokol v Jarenini priredi v nedeljo dne 1. okt. na Pesnici veliko veselico in vinsko trgatev. Najsevernejši bratec pričakuje obilo udeležbe. — Zdravo! o Vuzenica. Dne 15. oktobra £. I. priredi Sokol Muta-Vuzenica javni nastop svojih oddelkov in sicer ob 14. uri (2. uri pop.) na dvorišču narodne šole v Vuzenici. V slučaju slabega vremena je nastop dne 22. okt. Posebna točka: nastop s kiji. Prijatelji, cd blizu in daleč, prisrčno vabljeni! Zdravo! Šport. : Prvenstvena tekma Svobuda-Mari« bor se vrši dne 1. okt. t. 1. t. j. v nedeljo ob 15. uri popoldne na jpariborskem igrišču in ne kakor prvotno poročano ob V-i 10. uri. Tekma obeta biti zelo zanimiva ter bo prišlo cenj. občinstvo &vlovo na svoj račun. Sedi g. Franki. Objave. § Prostovoljno gasilno društvo V Razvanju priredi v nedeljo dne 1. okt. t. !. v gostilniških prostorih g. Čeme v Razvanju društveno veselico, vinsko trgatev s plesom. Začetek ob 2. uri -popoldne. Vstopnina 5 Din. za obcbo. Avtomobilska zveza od Kralja Petra trga, Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja se vsi prijatelji in dobrotniki društva vabijo na obilen obisk. Gospodarstvo. g Kraljeva dvorna špedicija »Orient« d. d. je bila od genei*alne direkcije Carina v Beogradu C bi-. 56.941-93 a dne 20. 9. 1922 postavljena carinskim' posrednikom pri glavni carinarnici vi Ljubljani, Jesenicah im Zagrebu, kjer bodo izvrševala vse v carinsko strolkoi spadajoče posle. Kakor jo razvidno, ea to mlado domače trgovsko podjetje nepričakovano razvija in dnevno izpopolnjuje vse v sped. stroko spadajoča panogo. Z ozirom na to, da je družba pred kratkim dvignila delniško glavnico na 10,000.000 K, je postala ena najmočnejših družb te stroke v celi Jugoslaviji. g Knjigovodstvo v dinarjih. Iz Beograda javljajo, da je ministrstvo trgo-! vino in industrije odredilo, da morajo vsi denarni zavodi odslej voditi račune v knjigah v dinarjih. Kaj pa industrijska in trgovska podjetja? g Enotno delo na naših borzah. Do-zdaj je samo zagrebška borza ob sobotah počivala, beograjska pa poslovala. Od 23. t. m. pa tudi beograjska borza ob .sobotah več ne dela. g Izdelovanje službene obleke in kap. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje na dan 2. oktobra 1.1< pismeno ofertalno ilicitacijo za izdelovanje službene obleko in kap. Blago dobavi ravnateljstvo samo. Predmetni oglas ž natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtne zbornice s Ljubljani interesentom na vpogled. flfesaffc .ti S' sr o e« marroor, ■’£&*"seprenrora itžZ " g Hipotekama Sanka augostovan-eEib hranilnic se je v soboto 16. t. m. nstamovila v Ljubljani namesto prejšnje »Kranjsko deželne banke«. Delniška glavnica zamša 10 milijonov kron. Ibndsednikom upravnega sveta je izmoljen dr. O. Fetticlr. g Dobava kotlarskega materi j ala iz bakra in medi. Ravnateljstvo državnih Sedežnic v Sarajevu razpisuje za dan 10. dktoibra t. 1. ob 10. uri dopoiudiie pismeno ofertalno licitacijo glede dobave kotla,rskega materiala iz bakra in medi (ležišče za lokomotive, bakrene ec,vi, bakrena pločevina, bakrena žica, medena žica in medena pločevina). — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. __________ Bernhard Kellermann: g Izvoz našega vina v Češkoslovaško republiko. Najtežji korak je za počet. Imamo dogovorjen kontingent 150.0U0 hi vina, ki ga smemo tekom enega leta uvoziti v Čehoslovaško. Na nas je se- j daj ležeče, da ta dogovor izkoristimo.1 'Ako bodemo čakali s; prekrižanimi ■rokami, da pridejo k nam češki trgovci in vprašajo, če imamo kaj vina na prodaj, dolgo bomo čakali in malo prodati. Tako lahko preteče eno leto in naš izvozni kontingent ostane samo na papirju, ne izčrpan. Sedaj je na. naših vinskih trgovcih in ekspor-terjih ležeče, da. pokažejo, kaj znajo. Doslej smo, žal, opažali, da so mnogi ocl njih bolj razpoloženi m uvoz tujega cenejšega vina k nam, kakor da najdejo naši izborni vinski kapljici odjemalce v tujih krajih. — Mnogo smo zamudili v tem oziru, pa] sedaj ne smemo več odlašati. Treba jo j iti takoj na delo. Seznaniti moramo .1 i češke trgovce in češko publiko z naši- mi izbornimi vini. Pokazati jim moramo, kar imamo najboljšega in odslužiti jih moramo kar najbolje in kar najso-lidnoje. da si zasiguramo trajno in dobre odjemalce. Zato tudi ne smemo prepustiti izvoza vina nesolidni špekulaciji. temveč je potrebno, da otvorimo izvozno združenje naših najboljših in najngiluejših eksporterjev. Treba bode, da si sami ustanovimo v Pragi in drugod v češkoslovaški republiki svoje zaloge ali pa, vsaj preskrbimo solidne zastopnike, tako da imamo garancijo, da. dobi češka publika naša vina. v roke taka., kot so. Vso dosedanje izkušnje kažejo, da. so naša vina na. češkem trgu v na>jvečji; meri sposobna za. konkuren.* co. Izkoristiti moramo to ugodno situacijo v blagor našega vinogradništva m v blagor naše izvozne vinske trgovine* Kot važen korak v tej smeri smatraj da, sc ponovno snidejo vsi oni. hi izvez naših vin interesu jejo. Kot cian komisije, ki jo dogovarjala kontingent viha. z delegati česko».o% ske republike, kakor tudi'kot poznava len razmer na češkem vinskem vabim vse interesente, to je vin« * govce, vinogradnike ui tovariše si kovnjake, naj se zanesljivo adelezi sestanka, ki so bode vršil v ned&>P, cm 1. oktobra, t. 1. ob ‘N uri popoldan vJJ storili državno vinarske šole v • rn. Na tem sestanku podal ^hodein m rcsentoiu vsa. potrebna pojasnila v važni zadevi. — B. Skalickp. -■ PREDOR. Roman. (Dalje.) (59) Mala oznanila. Učenec se sprejme v speče-rijsko trgovino. J. Sirk, Glavni trg. 1814 4—2 Kuharico, dobro in pošteno, išče boljša družina brez otrok. Dobro ravnanje in lepa plača. Ponudbe je vposlati: Gospa Grete. Kronfeld, Zagreb, Preradovičeva ulica 4, III kat. 1815 2-2 Išče se oženjen viničar brez otrok ali pa z velikimi otroci. Bistrica ob Dravi, vila Drc-bac. 1799 3—2 10 letne boljših rodbin moderna in praktična ročna dela. Priglasiti : Aleksandrova cesta št. 32-11, desno. 1828 Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. — Naslov v »pravi. 1832 dva dijaka ali dijakinji ali dvR gospoda na hrano in stanovanje pri boljši družini. Naslov v upravništvu. 1835 2-1 Meblovano sobo za takoj, po možnosti v bližini vinarske šole ali na Koroški cesti, išče učiteljica. Ponndbe pod ,CeIje“ na upravo. 1830 PoSkopelno banjo, pločevinasto, kupim. Gregorčičeva 1411, vrata 6. 1831 Stroj za pletenje se proda. Naslov v upravi, 1827 Hiša v Studencih z 4 stanovanji in vrtom, se proda. Dve sobi in kuhinja sta takoj prosti. Posredovalci izključeni. — Naslov v upravi. i?87 2—2 Suhe gobe, lipovo cvetje, brinjevo olje in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telef. int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzorci. 1403 Lepa moderna hiša v Mariboru, dvonadstropna, 24 oken na ulico, z malim trgovskim lokalom ter opravo, velikim dvoriščem in vrtom za zelenjavo, vse v dobrem stanja, se proda. Cona D 240.000—. Vpraša se Aleksandrova cesta 32 v trgovini. 1802 3—3 Priporočam brivnico ,Union‘ na Glavnem trgu s prvovrstno postrežbe. Roškar, poslovodja. 1750 Iščejo se »Domnevam, da je,« je odvrnila zamišljena. »Vse-fcako je .velika nesreča! Stopiva hitreje. Edith.« Mattel je ubrala jadrn korak, htela je — res, kaj jc htela? Htela je kaj storiti Iznenada je nekoliko presenečena zapazila, da prihajajo bliže. Vpitje se je glasilo močneje. Tudi je videla, da je brzojavni drog, ki je ta hip še stal pokoncu, o-mahnil in izginil. Zičje nad njo je drgetalo. Nič več se ni menila za Edithina živa vprašanja, ampak je vznemirjena urno hitela naprej. Kaj počen- J jajo? Kaj se je zgodilo? V glavo ji jc udarila vročina ■ Učiteljica poučuje 6— in za hip jo je prešinila misel, da naj bi se vrnila in za- deklice boljših rodbin n prla v dom, kakor ji je velel Mac. Pa se ji je zazdelo, da bi se pokazala bojazljivo, ko bi zbežala pred nesrečniki iz strahu, da ji ho gledati Jjudsko zlo usodo. Čeprav ne more koristiti izdatno, vendar lahko stori nekaj. In saj jo poznajo vsi, ženske in moški, in jo pozdravljajo ter se ji po svoje uslužu-jejo, kjerkoli se pokaže med njimi. In Mac? Kaj bi storil Mac, ko bi bil tukaj? Sredi med njimi bi stal • .! je pre- Sprejmeta se mišljala Maud- Množica se -je valila bliže. _ »čemu neki tako vpijejo?« je vprašala Edith, ki ji je prihajalo tesno. »In zakaj pojo, mama?« Resnično res, peli so. Z njimi je bliže prihajalo ru-leče, zmedeno pevanje. Iz njega so sc orili kriki in klici. Bila jih je cela .vojska, razkropljena po sivi gruščevini, glava pri glavi. In Maud jc videla, kako je krdelce z jučanjem kamenja razdevalo malo gradbeno lokomotivo. s )) ]Vi ]] rna »Kaj se godi? Ne bi bila smela z doma,« je Maud pomislila in prestrašena obstala. A zdajle obrniti se ne ^^ Marica jn Rezika Kampost iz Teoenj pri Z Ljudjereso°ju°že zapazili- Videla je, da so sprednji Konjicah racSi dedščme. Zglasijo naj se pri Mirku stegnili lakti proti njima in naglo krenili s svoje poti in j Kampost, Ljubljana, Tržaška cesta 19. 1829 2-1 jo mahnili naravnost sem. Izpreletela jo je groza, ko je ■ ■ opazila, da teko in dirjajo. Pa se je zopet osrčila, ko je tazvidela, da so večinoma ženske, »Saj so le ženske ..« Šla jim je naproti, te revice so se ji v hipu brezmejno zasmilile. Oh, Bog, menda sc je res zgodilo nekaj strašanskega! . . Bližalo se je prvo krdelo žensk; shsalo se je, kako MPU»kaj pa se je zgodilo?« je viknila Maud in njeno sočutje ni bilo hlinjeno. A ko je razločila teh žensk obraze, je prebledela. Vse so bile videti zblaznele, zmedene; od dežja se je od njih cedilo, bilo so le napol oblečene in v vseh teh stoterih očeh je gorel divji ogenj. Niso je slišale. Niso ji odgovorile. Spačena usta so tulila zmagodobitno in vreščavo. »Vsi so mrtvi,« so vanjo jeknili rezki glasovi, kri- _ deči iz vse dane moči, v vseh jezikih. In nenadoma jc ; dova se da potom javne dražbe do 30. junija 1928 Viiknil ženski glas: »To je Macova žena, pobijte jo!« jjv zakup. In Maud je videla, — težko je očem verjela — ka- j Dražba se vrši za občino Žiienee v četrtek, ko je razcapana ženska z raztrganim krilom in od po- dne 12. oktobra 1922 ob 10. uri v občinskem besnelosti krivogleda pobrala kamen. Kamen je za -i uradu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svršal po zraku in jo obrsnil po lakti. j £a občino Podova v petek, dne 13. oktobra Nagonoma je potegnila malo, prebledelo Editho k; 1922 ob 9. uri pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, sebi in se je vzravnala. jv sobi št. 11-1. 1826 »Pa kaj vam je Mac storil?« jc kliknila; oči so ji * blodile «plašene. Nihče je ni slišal. ■f > (Dalje prihodnjič.) ftUSflgfl kakršno lahko nude le najboljši hoteli, se nahaja na mirno plavajočih, udobnih parnikih UNITED STATES LINES ameriške vlade — med Bremenom, Cherbourgom, New Vorkom. Velike dobro zračene posamezne, sobe, ali dvojne — sobe in skrbna postrežba. — yni¥ED:§mTEsuNi§ ll BERLIN W 8; Untor den I.indim 1 1lM !;| ZAGREB: Viitor konačiSte, Mih«noTic!sv» ulle» h' in vsi vafcji polni uradi. Objava. Dne 29. septembra 1922 ob 9. uri predpoldan dnem 30. avgusta t. I, sem o£*st°j^ od glavnega zastopstva zavarovalne druz „CROATiA“ se vrši od strani glavne carinarnice v Mariboru javna s sedežem v Mariboru. Tem potom se £r0dio,^klan!h.*?nI v teMini,-5-440 kg iz vagona hvaiiuiem sl. občinstvu za v toliki meri, br. 122.415 na kolodvoru v Mariboru. Glavna carinarnica I. Reda v Mariboru 1837 28. septembra 1922. Dražba i©¥©v. Lovska pravica krajevnih občin Žitenci in Po- hvaijujem sl. občinstvu za v iuum «•- * -j izkazano zaupanje in istočasno pripor0^ mojega naslednika g. Josipa «»0' | Slovenska ulica 2, ter prosim, da tudi jemu nasledniku izkažete isto zaupanje. Priporočam se ter beležim z odličnim spoštovanj®111 Stevo Tončič, Maribor* Glavni urednik: Radivol Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. ©m, sSasnio, ds-va, prem©??, žl«©, B?.r©mpir9 sadi® in dlaieiraa kupuje in nrodaja A^E'88iJ ©SET, ^ a F B1» © r, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 1836 mm 0& Croatia zavarovalna zadruga v Zagrebu, glavno zastopstvo v Mariboru naznanja, da je svojo pisarno premestila (z Cafove ulice št. 2 v Slovensko ulico št. 2, I. nadstropje. Telefon št. 171. iscs s—3 Prostovoljna dražba. V soboto, dne 30. septembra in 7. oktobra ob po3 9. uri se vrst : na Glavnem trgu prostovoljna; dražba posteilj, omar, odej, bla-j __________zins zagrinja!, žimnac, mir in Wi! stolov. Prevzetje trgovine! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel® g. Frančiške Letonja trgovino v Jenkovi ulici 6 in 5o otvorim 2. oktobra t. f. _ ...^#1- Prizadevi la si bodem postreči svojim oCJl sale' Icem vedno s svežim maslom, skuto, mlekom. tanom, lepim krompirjem, svežimi jajci, taz* ^ namiznim sadjem in izvrstnimi vini v steklenica sladkim jabolčnikom in hruškovcem po °81 cenah. — Priporoča se Fani Jakollč, MariP°r Jenkova ulica 6,- mm® 1833 Dežni plaStf 18-4' došli. Velika izbira pri 1807 JAKOBI! LAH, Mariisor, Člavni W 3^-3 i Letnik Is lz4aiat«li: KoiSMEcii —. Tisku: tiskarn* d-, d