Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1-25 Din.
Nova svetovna gospodarska kriza.
Premogovna borba na Angleškem.
London, koncem januarja.
Angleška javnost danes težko pričakuje, kaj in kako se je izrekla premogovna komisija, ki naj reši težko evropsko krizo Velike Britanije, koder je borba delavstva in kapitalizma zavzela zopet novo lice; kajti vsled naraščanja električnih pogonskih sil, je Anglija s svojimi neštevilnimi premogovniki doživela težko premogovno krizo.
l^red vojno je bila Anglija središče in izhodišče vtsega gospodarskega življenja, industrija angleška je nadkriljevala. ameriško, po vojni pa je središče prešlo na Ameriko. Angleške lastnike premogovnikov je ta prenos občutno zadel in rudniki so bili resno ogroženi. Delavcem je pretil odpust, rudnikom zapora. Lastniki bi seveda pri tern ne trpc-ii dosti, trpelo bi delavstvo, ki bi se ma .ta način moralo pridružiti itak velikemu številu brezposelnih.
Kapitalisti so to premogovno krizo hoteli rešiti kot običajno: potom zmanjšanja plač in povečanja delovnih ur.
'Zahteva delavstva pa je bila: zaprite silabe rudnike, izravnajte plača1 in .dobiček in reorganizirajte .pridobil insko gospodarstvo.
Vlada, ki je itak vedno podpirala težnje Angleških (kapitalistov, seveda o socijalizaciji, odnosno po-državljeniju rudnikov ni hotela nič ^lasati in je za rešitev občutne premogovne ]crjlZe ustanovila nekako »pi cinogovmo komisijo«, .ki naj rešuje vprašanja in interese podjetnika m delavca. V komisiji ista zastopana oba po .svojih .zastopnikih.
'Podjetniki So seveda vztrajali pri svojih starih metodah, ki so vedno in vedno tlačile angleško delavstvo; delavstvo je pa stavilo svoja samostojne predloge: lastninska pravica do rudnikov naj .se podr-uPravljan j(> premoga, električ-
■ 0r .plinskih sil naj bo združeno v komisiji prometnih in tvornih sil. , Pravo premogovnikov naj
raj
konmmi m.-M ,svet, ,ki naj ga vodijo deir.vci iz podjetij, !ki na?iavljaj0
za svojiesti ojejpremog. yBa mezdna
vprašanje ‘ na3 uravnava m določa skupno l Produkcijski i kon.suihentski svet.
Komisija se mora torej odločiti, ali ugodi podjetnikom, ki bi radi hlaidnoki'vno pognali na cesto na tisoči1 delavstva, samo da ostane nji-’ liova kapitalistična zgradba neokrnjena, ali ugodi delavstvu, ki s svojim načrtom hoči1 s oodloč e va n j a in <>co svojih pravic. Kriza hi seveda e(:;;;>^tano še ne bila odstranjena, vipiej,1 parlament predlog komisije doio^o0’ L er kriza, bo izločena po Predlogu cez <*as. Jo pa na 'a/'' v.delavskem predlogu edi-krize^/iK 1 d ikavske i premogovne
Beigrad brez orijentacije.
Belgrad, 4. febr. Brez vsakega zanimanja in ob popolni apatiji poslanskih klubov je pričela narodna skupščina z načelno debato- proračuna. Po Gavrilovieevem poročilu iso podali posamezni klubi svoja posebna mišljenja, v splošnem navajajoč vse že v finančnem odboru iznesene očitke.
Brez jedra in brez stvarnih momentov je bil tudi lizun o vicev govor, ki je mesto odsotnega, finančnega ministra, zagovarjal predloženi proračun.
Bolj »pazljivo« pa so parlamentarno skupine zasledovale zakulisne in 'zahrbtne boje. Danes se prikazuje situacija sledeče:	Radič	je
povzel inicijativo v boju proti radi-kalskim intrigam, radikali pa sku-
šajo sedaj s prikritimi pretnjami prestrašiti Radiča. V radikalnem klubu samem pa se tepeta med .seboj Pašičeva in Jovanovičeva skupina. Nekateri žele sicer, da se ta nasprotstva odstranijo, vendar pa se ravno tako dobro zavedajo, da je to možno le, če odstopi Pašič.
Samostojni demokrati iščejo sedaj zastonj zvez in v .svet lansirajo, .sicer počasi, vesti o ponovnem režimu PP.
Vsekakor pa je sedaj prispela na vrhunec borba srbstva proti pre-eanom v državi. Ta borba pa zadržuje seveda normalni in -sicer nujni razkroj v radikalni stranki. Sovraštvo do Hrvatov in -Slovencev bo še nekaj časa vzdržalo enotno radikalno stranko.
Otvoritev angleškega parlamenta.
London, 4. febr. -S kraljevim prestolnim govorom je pričelo zasedanje angleškega parlamenta. Prestolni govor kraljev je v kratkih stavkih povdaril miroljubnost države, omenil uspešnost pogajanj s Tu rčijo, nato napovedal, da se bo udeležila angleška vlada po .'svojem ministru razorožit ven e konference, inicijativno pa bo sodelovala tudi na konferenci o mednarodni ureditvi delovnega časa. Koncem govora pa -se je dotaknil tudi težke gospodarske krize, ki jo preživlja Anglija.
Bolj kakor na kraljev prestolni govor pa je vsa angleška javnost čakala, na izjavo o bodoči ureditvi vprašanja premogovnikov. Ravno premogovniki se nahajajo vsled iz-premenjenih gospodarsko političnih razmer v najtežji krizi in preje-
majo za svoje obratovanje državno subvencijo. Ta subvencija pa stolno raste in resno ogroža angleške finance. Temu nasproti pa zahtevajo delavske organizacije socijaliza-cijo premogovnikov, upostavitev produkcijskega, in ko n s um en tek ega sveta. O zahtevi absolutne in nedotakljive privatne lastnine, zastopane po podjetnikih in zahtevi popolne socijalizaoije premogovnikov bo morala še tekom tega meseca podati svoje poročilo premogovna komisija, o tem poročilu pa sklepati angleški parlament.
Na tem vprašanju bo angleški parlament prestal najtežjo preizkušnjo in preko prestolnega govora bo to vprašanje odločilo nadaljnjo usodo angleškega, parlamenta.
Preložitev razorožitvene konference.
London, 4. febr. Spor med Rusijo in Švico še ni poravnan. Nasprotno. Izglodalo je, da bo švicarska vlada prekinila v,sa nadaljnja (pogajanja in odklonila kot nesprejemljive vse zahteve, ki jih je v zadnjem predlogu postavila sovjetska Rusija.
V takih razmerah so seveda -smatrali prireditelji, da je preložitev razorožitvene konference nujna in potrebna.
Preložitev konference -same pa komentirajo posamezne vlade različno. Angleška vlada je sporočila
francoski, da ne bo delala preložitvi konference nobenih težav, čeprav ni angleška vlada zahtevala, da se konferenca preloži. Tudi še sedaj je angleška vlada mnenja, da je preložitev nepotrebna in je le obžalovati.
Kakor poroča »West.min-ster Ga-zette« je razočaran mad preloženo razorožitveno konferenco p rezident združenih -držav, kor ne vidi za preložitev nobenega povoda. Baje je predsednik odločen, da bo izvedel večji pritisk, če bi ise odlašalo s čimpre jš-n ji m -sklican j em razoroži t-vene konference.
Avstrijski izvoz v sovjetsko Rusijo.
Dunaj, 4. febr. Včeraj se je vršila na zahtevo centralnih delavskih organizacij enketa o vprašanju izvoza v sovjetsko Rusijo. Enketa se je posvetovala o merah ih ukrepih, da se ovcea in uredi izvoz industrijskih
produktov v Rusijo. Za enketo je vladalo veliko zanimanje, posebno pa, kako bo vlada poskrbela za upo-stavitev teh trgovskih zvez potrebna denarna sredstva.
la sedanja vlada ne
težn'je^>St' razumovaT1jn za vise te
u	*	solidarno izja-
vilo, da nikakor ne more soglašati v, namerami podjetnikov, ki bi radi znižali jpuitfžO} /p*i> ^vocnli delovni oas in da je trdno overjeno, da pride dan, ko bo država primorana pri-
stati na zahteve delavstva, Iker sedanji delavski boj ni samo boj za teoretične -programe, temveč je boj -za golo življenjsko potrebo, je hoj za podržavljen j e in ea odpravo beraške plače. Je -to boj človeka za dostojanstvo človeka. Upanje je, da
delavstvo zmaga.
F-s
PRED RUSKO-FRANCOSKO KONFERENCO.
Pariz. 4. febr. Ruski pariški poslanik Rakovskij je odpotoval zopet v Pariz, da tam uredi vse predpriprave za skorajšnjo rusko-francosko konferenco. Pred svojini odhodom v Pariz je izjavil novinarjem, da sc na tej konferenci ne bo razpravljalo v prvi vrsti vprašanje dolgov. Govoreč o razmerju sovjetske vlade do sedanjega teritorijalnega položaja v Evropi je izjavil, da motri sovjetska Rusija to vprašanje s stališča mednarodnih dogovorov in pogodb, in. kjer takih dogovorov ni, pa s stališča samoodločbe.
V STRAHU — DEMANTI.
Budimpešta, 4. febr. Prezidij vladne stranke je objavil izjavo, v kateri zavrača trditve nekaterih časopisov o krizi vlade in tazpadu vladne stranke. Ta izjava ugotavlja, da vlada v vladni stranki popolna soglasnost in da stoji vladna stranka neomajno in brezpogojno' za vladnim prezidijem in vladnimi člani. Vladna stranka ne bo na ljubo opoziciji razbila svoje enotnosti niti ne trpela, da bi se povrnili časi iz leta I?I& — Upajmo pa, da bodo dogodki že prihodnje dni demontirali- ta dementi.
KONGRES DUNAJSKIH KRŠČANSKIH SOCIJALISTOV.
Dunaj, 4. febr. Na Svečnico je imela dunajska krščansko socijalna stranka svo-j kongres, na katerem sta bila glavna referenta sedanji kancler Ratnek in prelat Seipel. Na kongresu so se očitno pokazale večje diference v stranki sami, predvsem se je pokazalo ostro nasprotje med dunajsko centralo in pokrajinskimi strankinimi odbori. Vse svoje delo pa je posvetil kongres seveda predvsem vprašanju, kako preprečiti zmagovito naraščanje avstrijske so-cijalne demokracije.
FRANCOSKI PARLAMENT O FALSIFIKATORSKI AFERI.
Pariz, 3. febr. Na včerajšnji parlamentarni seji so sklenili, da bodo 10. februarja razpravljali o Fontanie-fvi interpelaciji glede madžarskih falsifikatorjev. Pred tem sklepom je govoril ministrski predsednik Briaud, ki je izjavil, da se Francija pač ne more mešati v interne zadeve madžarske države. Fontanie pa je pozival vlado, da naj skrbi za to, da se tudi v Madžarski končno upostavi demokratični režim.
ODPRAVNINA KNEZOV.
Berlin, 4. febr. Vladna večina je izdelala osnutek zakona o- izvedbi odpravninskega postopka, ki ga uveljavljajo ^knežje in pregnane cesarske di užine. Po tem osnutku se je osnovalo v Leipzigu posebno državno^ sodišče, ki bo razpravljalo o- vseh zahtevkih.
SUHOMLINOV UMRL.
Berlin, 4. febr. V nekem berlinskem sanatoriju je umrl biVši ruski general Suhomlinov, eden glavnih povzročiteljev svetovne vojne.
Št. 28. V Ljubljani, četrtek 4. februarja 1926. Leto I.		
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po ri.znašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32’— Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, slane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane V— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Stran 2.
„D c L A V S K A F O Ll T 1 K A".
Štev. 28.
Borza.
Danes notira Zagreb. (Sklep.) Berlin 13.51 —13.55 (13.48—13.52), Italija 227.55 do 228.75 (228.17—229.37), London 275.775 do 276.975 (275.28—276.48), Newyork 56.65 do 56.95 (56.50—56.80), Pariz 212.50—214.50 (213.09—215.09), Praga 167.885—168.885 (167.55— 168.55), Dunaj 7.9970—8.0370 (7.973 do 8.013), Cui-ili 10.93625—10.9762 (10.9226 do 10.9626).
Curili. Belgrad 9.135 (9.17), Budimpešta 72.60. Berlin 123.50, Italija 20.80 (20.85), London 25.2325 (25.22), Newyork 518.75 (518.50), Pariz 19.50 (19.50), Praga 15.3.35 (15.345), Dunaj 73.05 ( 7.3), Carigrad 270, Bukarešt 2.275, Sofija 3.60, Bruselj 23.575, Varšava 72.50, Amsterdam 208.15, Stockholm 138.80.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.485, oKdanj 175.20, London 34.50, Milan 28.45, Newyork 709.04, aPriz 26.50, Varšava 97.34. Valute: dolarji 709, angleški funt 34.50, francoski frank 26.50, lira 28.75, dinar 12.46, češkoslovaška krona 20.97.
Osebnosti in politični boj.
Omejena politična mentaliteta naših nasprotnikov, žalostna posledica še bolj žalostne naše politične zgodovine, hoče zastrupiti še tisto komaj priborjeno zdravo politično gledanje in borjenje. Namenoma si izbirajo sredstva, ki jih je politična znanost že zdavna zanikala ter stopajo z nami v boj s svojimi zastarelimi ščiti.
Pa pri nas je že tako. Pri nas je država zdaj:	Pribičevič, zdaj Pašič,
zdaj Radič, celo Korošec... Namreč v takem-le smislu: Kadar kritiziraš delo Pribičeviča in podobnih, se Pribičevič ujezi, češ, kdo si upa klevetati našo mlado državo, če se obdregneš ob državne institucije, o katerih nikjer ni zapisano, da so vedno vzgledne, se ti zgodi istotako. Samo, da se nate skoplje še več sličnih veljakov... Skoro ni verjetno, da je v 20. stol. kaj takega mogoče. Toda pri nas je.
Stvar je pa namreč ta. Naši politični nasprotniki so na eni Strani tako zlobni, na drugi strani pa idejno tako klavrni, da se še do danes niso prikopali do razlikovanja: kaj je ideja in v kakšnem razmerju do nje je pripadnik ideje, recimo pripadnik, ki jo tudi glasno razširja, jo javno zastopa in jo javno brani.
Naši politični nasprotniki se ne borijo proti naši ideji, so tudi prešibki, borijo se proti pripadnikom. In kadar se jim recimo posreči »ubiti« posameznega pripadnika, kriče o zmagi, o velikanski zmagi — ideje.
Ideja, pa naj bo tudi politična, ima svoje korenine v vseh početkih človeštva, s človeštvom je rasla in čim več življenjskih sestavin ima, tem jačje se pojavlja, tem preje se pojavi. Ideja, ki živi skozi dobe človeštva ostane in si osvoji narod in človeštvo, kadar pride njen čas, neizprosen čas pa naj se potem imenuje njen pripadnik tako ali tako. Tako močne ideje, ki v svoji obsežni sili poplavijo ves svet, same poderejo, kar ni zrelega v njihovi okoli-
ci, tako, da pritlikave ali v njih utonejo, ali pa ob njih obnemorejo in poginejo žalostne smrti. Pripadniki idej morejo idejam pridevati samo pečat svoje individualnosti, posamezne obrise zboljšati ali pa tudi poslabšati, nikoli jih pa ne moremo identificirati z idejo samo.
Zato je s tega stališča današnji boj političnih nasprotnikov popolnoma pogrešen. Edina možna in poštena borba bi bila borba z našo idejo, toda ne, boriti se hočejo vztrajno in sicer samo s posameznimi pripadniki. Dobro, če bi se s temi borili idejno, kot nosilce ideje, pobijali njihove ideje. Bilo bi krščansko in spodobno. Pa tega ne znajo in tudi nočejo. Vse osebnosti, do najtanjših skrivnosti razvlečejo v dolgovezen škodoželjni izbruh... in političen boj gre svojo pot.
Zato je pa tudi naše politično na-sprotstvo tako žalostno. Po večini so si naši politični nasprotniki vzgojili take pristaše, ki smatrajo vsakega, kdor ne soglaša in ne prisega na njihovo zastavo, za osebnega sovražnika. Tako vzgajajo sistematično in namenoma. Tako je kulturno, seveda! Na ta način se pri nas »ubijajo« ideje samo da žive osebnosti.
Jugoslovansko gospodarstvo napreduje...
Zagrebški »Morgen« je sestavil po adresarju Kompas pregled delničarjev, akcijonarjev, upi-avnih svetnikov in nadzornikov ter takih in enakih producentov. Pri tem je prišel »Mcr-gen« do zanimivih in zelo poučnih rezultatov. En sam »privrednik«, direktor hrvatske hranilnice, je upravni svetnik v 56 akcijskih družbah. 'Kot tak odloča v usnjarskih tovarnah, lesni industriji, izvozni trgovini, premogovnikih in drugod. Za njim pa se vrste ljudje, ki sede v 40 in več upravnih svetih; pritlikavec pa je že oni, ki si je preskrbel samo 20 častnih pa dobro in mastno plačanih svetniških in nadzorniških mest. »Morgen« seveda to pogrešno in napačno komentira. Pravi, da se naše gospodarstvo le razvija in .napveduje. Res je, koncentracija kapitala je nujna. Nujen pa je zato tudi podvojeni odpor delavskega razreda. Ali ni naravnost nezaslišano, da en sam človek ves dobiček pobaše? Kdo ve, če je davkarija tudi vzela ta Kompas v svoje roke'? Stavili bi, da za te ljudi se ne bo davčni vijak tako navil, kakor se navija revnemu obrtniku in težko izhajajočemu kmetu. In stavili bi tudi, da so najbrže ravno ti ljudje najhujši nasprotniki socijalistič-nega progresivnega obdavčevanja!
Kakšen volilni red bi radi?
2. februarja so se začele oddajati glavnemu volilnemu odboru glasovnice. In ker ni prišlo že prvi dan nekaj desettisoč glasovnic — vse seveda na ime demokratskih in klerikalnih kandidatov — pa se repenčita »Jutro« in
»Slovenec« proti volilnemu redu in proti socijalistom. Zakaj je ta volilni red slab, še niso povedali. Zakaj da smo socijalisti nesposobni in nasilni, tudi ne. Morda zato, ker smo dobili pri volitvah tako veliko število glasovi Ta volilni red je takšen, kakršnega so hotele stranke, ki so bile zastopane v upravi Del. zbornice. V tej upravi pa so bili i demokrati i klerikalci. Oboji so dobili na vpogled načrt volilnega reda, oboji so bili pozvani, da povedo svoje mnenje in. uveljavijo svoje even-tuelne izpreminjevalne predloge; obojim se je dalo časa. in prilike dovolj, da izboljšajo ali poslabšajo po svoji mili volji volilni red — pa glej ga! Vsi so takrat soglašali z volilnim redom, nihče ni oporekal, nihče ni stavil kakih izpreminjevalnih predlogov, vse je bilo takrat Lepo in prav, vse v redu, volilni red izboren in vzoren. Le sedaj, ko je delavstvo glasovalo za nas, in ne za kapitalistične .kandidatske liste, sedaj je vse v neredu, socijalisti so teroristi, sleparijo, so nesposobneži itd.
Vprašamo va.s, zakaj niste prej za-' htevali drugačen volilni red, zakaj je bil vse do včeraj ta volilni red za vas vzoren?
.In nadalje: Zakaj tako presenečenje, ker prvi dan ni prišlo po pošti več glasovnic? Naravna stvar. Če se glasovnice pobirajo po obratih, znači, da jih bodo te dni zaupniki vseh pri volitvah udeleženih strank lepo oddali na pristojno mesto in v določenem roku, po več tisoč skupaj. To veste prav tako dobro, kakor mi, čemu torej vse to razburjenje?
Pa kaj bi sicer radi? Da bi prišli volilci vsak posebej na volišče in šele tam glasovali, kakor pri državnozborskih volitvah? Kaj bi rekli nato vaši podjetniki, če bi morali delavci še zaradi tega od dela na volišče? Ali se ,ne vodijo po vsem pismenem svetu volitve tako, da se .pošlje volilcem glasovnice?
.Samo povejte, v čem je tukaj nered, v čem nesposobnost, v čem sleparija in nesposobnost?
Povejte, kakšen volilni red bi radi.
Ali: bi morda radi takega, ki bi vnaprej prisilil volilce, da morajo glase vati za klerikalce in demokrate in nikoli ne ža soei.jaliste? Smešni ste'in neuinni in nespodobni in brutalni do skrajne skrajnosti.
mirovne pogodbe, gentskega in lokarn-skega, londonskega dogovora kakor tudi o pogodbah med posameznimi državami in drugih mednarodnih dogovorih, če nastane spor zaradi njih med državami.
Vendar pa to razsodišče medna-uarodnopravno še ni priznano, zaradi tega se opirajo njegove odločbe ali mnenja le na avtoriteto razsodnikov kot uglednih znanstvenikov. Resnica je, da se je razsodišču pridružilo že 24 držav ter da je že marsikje ugodno vplivalo na pomirjenje, vendar pa nam prav Zedinjene države sedaj dokazujejo, da tako razsodišče, dokler ni obenem neodvisno in obvezno, ne more biti niti za kapitalistične države prava oblika za poravnavanje sporov.
Zedinjene države namreč niso voljne brez pridržka priznavati sklepov tega razsodišča.
Ko je senat sprejel navedeni sklep, je takoj dostavil tudi zahtevo, da naj bodo sklepi razsodišča za Zedinjene države veljavni le takrat, če -se >^e priključene države o nameravanem •sklepanju prej obveste, prizadete države pa zaslišijo; o zadevah Zedinjenih držav pa razsodišče sploh ne sme sklepati, če te ne pritrdijo, ter slednjič, da bodo Zedinjene države podpisovale zapisnike šele, če so ga vse druge države podpisale.
Meščansko časopisje dela s sklepom senata veliko senzacijo. Če pa sklep ogledamo natančneje, je pa to prvi korak, s katerim si kapitalizem uzurpira vpliv nad razsodiščem in ga skuša podrediti svojim interesom. S tem razsodišče preneha biti neodvisno. Dobi namreč izrazit značaj .kapitalističnega organa, ki mora plesati kakor mu kapitalizem gode.
Glasovanje v senatu torej ni senzacija, češ, da so se Zedinjene države nesebično priključile svetovnemu razsodišču, pač pa je senzacija v tem pogledu, da hočejo Zedinjene države kot najjačja kapitalistična sila vpliv razsodišča zmanjšati in ga spraviti še bolj v odvisnost svetovnega kapitalizma in njegovih reprezentantov, svetovnih velesil.
Mednarodno razsodišče in Zedinjene države.
Te dni listi mnogo pišejo o svetovnem razsodišču. Razsodišče je proizvod haskih mirovnih konferenc. Minule dni je sprejel namreč senat Zedinjenih držav s 76 glasovi proti 17 sklep, da naj Zedinjene države pristopijo k temu razsodišču, ki sestoji iz svetovno priznanih pravnikov in narodnih gospodarjev. Člani tega razsodišča niso zastopniki držav, katerim pripadajo, marveč so neodvisni razsodniki, ki sodijo po svojem znanju o vseh sporih iz
Pravijo...
da so posvetili klerikalci zadnji teden v pustu telesu, zabavi in plesu. Najpreje Korošec na ženskem shodil. Potem misijonska prireditev z igro, petjem, zabavo, korijandoli in šaljivo pošto za zamorčke.
Pa ne le za zamorčke, klerikalci tudi sami v predpustu nore. Zato bodo priredili svoj bal, svoj koizo, svojo polonezo in pri prvi jutranji maši spokorjeni finale.
Plesni red je angleški, francoski, valček le še mimogrede le za stare gospode in gihtaste gospe.
Cisto pa je pozabila gospoda na harmonike, roženkravt, rožmarin, »povštertanc", polko na hops in na drajs, kar vse je tipično za dobrega Kranjca.
Charles Dickens:
28 Božična pesem
v prozi.
„Nocoj!“*se začudi Scrooge.
„Nocoj o polnoči. Čuj, čas se bliža."
Ta hip bije tričetrt na dvanajst.
»Oprosti mi, če ne bi smel vprašati, kar vprašam," de Scrooge napeto gledaje na plašč duha,
„vidim moleti iz gub tvojega plašča nekaj čudnega, kar ni tvoje. Je noga ali krempelj?"
»Lahko bi bil krempelj, zakaj malo mesa je na njein,“ žalostno odgovori duh. »Poglej!"
Iz gub plašča izvleče zdajci dva otroka: nesrečna, zanemarjena, strašna, ostudna in bedna. Poklekneta k njegovim nogam in se primeta od zunaj njegovega plašča.
»Človek, glej tu! Glej!“ zavpije duh.
Deček in deklica sta. Rumena, medla, razcapana, z mrkimi očmi, zlobna, vendar ponižno klečeča. Kjer bi bila morala cvetoča mladost napoP uiti njiju poteze in se ju dotekniti s svojimi živimi barvami; ju je zgrabila in spačila staruhasta in vela roka kakor roka starosti. Kjer bi lahko angeli kraljevali, prežijo in pretijo hudiči. Nobena izprememba, nobeno ponižanje, nobena izprijenost skozi vse stopnje človeške narave in najbolj skrivnostnega stvarstva ne pozna spak, pol tako groznih in strašnih.
Scrooge osupel odskoči. Ko ju vidi, skuša reči, da sta čedna, a besede mu zamrznejo v grlu,
da ne bi bile udeležene na tako neizmerno veliki
laži.	_ _	..
»Duh, ali sta tvoja?" Scrooge ne more reci
več
»Človeška sta," pravi duh zroč na njiju. Oklepata se mene iščoč zavetja pred lastnimi očeti. Ta deček je Nevednost, ta deklica Beda. Varuj se obeh in vseh njiju sorodnikov! Najbolj pa se varuj tega dečka, kaiti na njegovem čelu je pisan pogin, če se ne izbriše. Zavrni ga!" zavpije duh in iztegne roko proti mestu. »Obrekuj nje, ki ti to pravijo! Bodi ti pretveza za tajne namere! Uniči ga in pričakuj konca!"
»Ali nimata nikakega pribežališča ali podpore?" vpraša skrbno Scrooge.
»Ali ni ječ?" prayi_ duh zadnjič z njegovimi besedami. »Ali ni ubožnic P"
Udari dvanajst.
Scrooge se ozre za duhom, a ga ne vidi. Ko izzveni v gluho noč poslednji udarec, se spomni napovedi starega Jakoba Marleya, dvigne oči m zagleda neznano prikazen, zagrnjeno m pokiito, ki se vleče kakor megla po tleh proti njemu.
Četrta kitica.
poslednji duh.
Prikazen se bliža počasno, dostojanstveno, molče. Ko pride blizu, se zgrudi Scrooge na kolena; kajti sam zrak, skozi katerega se vali pošast, se zdi poln mraka in skrivnosti.
Ogrnjena je v oglenočrn plašč, ki ji zakriva glavo, obraz in postavo; vidna je le ena iztegnjena roka. Ko bi ne bilo te, bi se le težko ločila njena podoba od noči in izluščila iz teme, ki jo obdaja.
Ko se privleče od njega, čuti Scrooge, da je velika in postavna; njena skrivnostna pncujoc-nost ga navda s svečano grozo. Vec ne ve, ker duh ne črhne besedice m se ne gane.
Ali sem pred duhom prihodnjih Božičev?" vpraša Scrooge.
Duh ne odgovori, marveč pokaže s svojo
roko naprej.
„T1 mi misliš nemara pokazati sence stvari, ki se niso zgodile, temveč se zgode v času pred nami," nadaljuje Scrooge. »Ali imam prav, duh.
Gornji del plašča se za hip naguba, kakor bi nagnil duh svojo glavo. To je njegov edini odgovor.
Dasi družbe duhov že prej vajen, se boji Scrooge neme postave tako silno, da se šibijo kolena pod njim in spozna, da komaj stoji, ko hoče odriniti. Duh se za hip obtovalja, kakor b. opazoval njegov položaj	in ga	čakal, da	si opomore.
A Scroogeju se	godi	tem huje.	Spreleti	ga
neka nepopisna, neznana groza, ko občuti, da so oči duha za temnim ogrinjalom uprte napeto vanj; sam pa ne	more	doznafci! nič razen	po-
JbUtne roke in črne	kepe,	kakorkoli	napenja	oči.
(Dalje pnh.)
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri. četrtek, 4. febr.: »Druga mladost«, red F,
petek, 5. febr.: Koncert bolgarskega vijolinskega virtuoza Saše Popova, izv. (Dramske cene.)
Opera.
Začetek ob pol 20. uri. četrtek, 4. febr.:	»Zvedave žene«,
red A,
petek, 5. febr.: zaprto.
Uprava Narodnega gledališča prosi gledališke abonente, paj se pri po-setu svojih predstav biljeterjem vedno izkažejo z legitimacijo, oz. tozadevno gledališko abonentsko izkaznico. Obenem prosi gledališka upiava, naj upoštevajo zasebniki sklep ministrstva prosvete, da Narodno gledališče od 17. avgusta 1025 dalje iz svoje garderobe ne sme izposojati nobenih predmetov.
2 ozirom na ta sklep gledališka uprava takih prošenj ne more upoštevati.
Na ljubljanskem Narodnem gledališču sta kot staLna člana angažirana dramatična pevka Marija Zaludova in operni tenorist Zdenko KnittL
Koncert vijolinskega virtuoza Saša Popova iz Sofije. Jutri v petek, dne 5. t. m. se vrši v dramskem gledališču koncert vijolinskega virtuoza Saše Popova. To je prvi nastop velikega bolgarskega umetnika na ljubljanskem koncertnem odru. Za ta svoj nastop si je izbral umetnik izključno le slovanski program. S celotnim vijolinskim koncertom sta zastopana na tem programu slavna ruska skladatelja Čajkovski in Glazunov. Poleg njih igra Popov še arabsko pesem Rimski Kor-zakova »Seljanko«, Poljaka Veljavske-ga in rusko Uspavanko skladatelja Grandejja. Na tem koncertu bo zastopana tudi bolgarska glasba in sicer z rapsodijo »Vardar«, delo bolgarskega komponista Panče Vladigerova. Že po ,;estavi sporeda bo ta koncert izredno zanimiv. Predprodaja vstopnic za ta koncert pri dnevni blagajni v operi, koncert sam se vrši v drami. Začetek ob 20. zvečer.
Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Celju. Na svečnico je pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« gostovalo v Celju. Koncert je bil dobro obiskan, izvajanje vseh točk, zlasti mešanega zbora je bilo precizno in vsega priznanja vredno. Vidi se, da ima pevovodja Prelovec zbor popolnoma v oblasti in da ga je privedel do prave umetniške višine. Na sporedu je bilo največ Adamičevih skladb, ki so zelo ugajale. Bil pa je ta koncert vsekakor eden najlepših in najbolj uspelih, kar jih je doživelo Celje.
Francoska čelistinja Allvin priredi v ponedeljek, dne 8. februarja, ob 20. ur; v dvorani Filharmonične druž-be koncert; njena izvajanja so doživela po Franciji in ostali Evropi velike uspehe. Vstopnice za koncert se od srede dalje prodajajo v Matični knjigarni.
Slovensko učiteljstvo.
Učiteljstvo inla v svojem poklicu, v vzgajanju naše mladine, sveto nalogo, ustvariti v človeku neko nffrodjo, na katero naj pozneje zidajo 7A odrasli otroci svoje nazlranje in 'V°J Poklic.
Učituijstvo ima v rokah ono .silo, ",e .odjočujoča za cele generacije in zato je treba; <|a učiteljski poklici jemlje 'esno v poštev pri presojanju narodne kulture i„ st0pnje civilizacije.
Učitelj, ki navadno živi na deželi in ki je med kmetskim proletari jatom edini inteligent, more > u«pe5no ju trajno vplivati na politični razvoj tega proletarijata in mu nuditi opore v mnogih spornostih. Mislimo, tia ne ^ či kulturna ntlloga učitelja le v tem, da v'šolski sobi ubija učencem abe; ampak da mu je treba spoznavati tudi ostale potrebe dece in očetov dece. Grke same so mrtve, treba je tudi življenja, ki ga mora vdahniti učitelj. Ce »a pu sum no pozna, če je učitelj zagazil v napačno mišljenje, češ, da je sra-motno vriniti se med maso, potem ne mor« vzgajati, kot zahteva vzgoja pre-Pioste, pu zato tembolj dovzetne duše.
Življenje na deželi je tako pisano in tako prepojeno z raznimi motnimi obrisi, da je treba paznega očesa, da vse to zajame in vporabi za študij psihe. Ne motimo se, če trdimo, da je ravno učitelj tisti, ki bi moral pronikniti v to življenje in uspehi bi bili tudi pri šolskem pouku drugačni.
Toda tudi pri učiteljstvu je ogabna politika zašla v tako odvratno smer, da ono v svoji politični strasti pozablja na svoj poklic in nima več onega so-cijalnega vpogleda, kot bi ga moralo imeti. Socijalno življenje, ki poplavlja v veliki meri naš podeželski proletari-jat, gre mimo učiteljstva, gre preko njega in ni čudno, da potem učiteljstvo skuša pokret uničevati, seveda na izrecno zahtevo svojih političnih voditeljev te ali one vladne stranke.
Učiteljstvo, ki je samo v večni borbi za obstanek in ki životari pravo proletarsko življenje, ubija samo v sebi čut socijalizma in je orodje strank, ki načeloma podjarmljajo inteligenčni proletari jat. Vemo, da so temu v mnogem krive razmere, vemo, da je današnja politika raznih prosvetnih ministrov zakrivila dobo omahovanja, in da se učiteljstvo zgolj radi kruha največkrat prodaja, toda čas bi že bil, da ■se osamosvoji in stopi v vrste sotrpinov in še ono pomaga ugonobiti našega in svojega sovražnika v obliki raznih meščanskih strank. Nekaj se že jasni in mogoče ne bo dolgo, ko bo tudi učiteljstvo v resnici stopilo med narod in z narodom izpregovorilo končno osvobodilno besedo — socijalizma. Učiteljstvo na jugu je že zdavnaj spoznalo svojo rešitev v socijalizmu in je po večini socijalistično organizirano.
Križem sveta.
Vsled stavke delavcev v Varšavi, je mesto brez telefona in brez tramvaja. Delavci so stopili v stavko, ker se jim ne povišajo plače.
Zločinski zdravnik. Policija v Filadelfiji je aretirala uglednega in bogatega zdravnika dr. Marschalla, čigar klijentelo so tvorili samo višji krogi. Pred meseci je izginila iz Filadelfije mlada dama Mary Mitrich. Vsaka sled za njo je bila izbrisana. Pred kratkim sta dva monterja popravljala električno napeljavo v stanovanju dr. Mar-techalla. Slučajno se je odprla pri premikanju omara, v kateri so bili skriti razrezani deli človeškega telesa. Obvestila sta o tem takoj policijo, ki je ugotovila, da je to truplo pogrešane May Ditrich. Zdravnik se je izgovarjal, da se je pokojnica v trenotku, ko se je on odstranil iz ordinacijske sobe zastrupila. Kot vzrok navaja, da jre obstojalo med njim in pokojnico ljubezensko razmerje in ker ji je on ob tej priliki razodel, da poroči v kratkem drugo je vsled nesrečne ljubezni izvršila samomor. Prijavil pa ni policiji tega, ker se je bal, da pade sum nanj. Vsi dokazi pa govore zato, da jo je umoril vsled tega, da bi mu ne preprečila bogate ženitve.
Radikalna kura. Nekega delavca blizu Miinchna je nvučil hud zobobol; ker ni bilo nobenega zdravnika pri rokah, da bi mu ga izdrl, je segel po samokresu in si pognal kroglo naravnost v zob:	Seveda	je	nenadoma	prenehal
zobobol, a v nevarnosti je, da preneha tudi njegovo življenje.
Demonstracije proti ekskaizerju Viljemu. Na rojstni dan ekskajzerja Viljema so priredili berlinski delavci ogromne demonstracije proti vlasto-držcem dinastaje Hohenzollercev. Demonstracij se je udeležilo več stotisoč delavcev. Na čelu sprevoda je bil voz na katerem so sedeli delavci v generalskih uniformah inv maskah članov rodbine Hohenzollercev. Na eni strani so sedele njih medrese. Na drugi so pa bile postavljeno vreče z denarjem. V sprevodu so nosili tudi več vislic z obešenimi figuraumi, ki so predstavljale Hohenzollerce. Demonstracije so se vršile v prvi vrsti proti apanaži živečim članom bivše dinastije, katero vprašanje postaja bas sedaj aktualno in se- ga namerava rešiti potom plebiscita.
* Pl teknili za nagrado najboljšega i ms ega nianuskriptn je dobila prvo
Dnevne novice.
— «*nuHKripta je dobila prvo
nagrado desetletna Edna Marie Sedg-
wick. Dobila je 200 dolarjev. Njeno delo se bo izvajalo v filmu v New-Yorku.
»Delavska akademija.« Danes ob 7. zvečer predavanje v Mestnem domu. Vsi na predavanje!
Volitve v Delavsko zbornico.
Opozarjamo vso naše zaupnike in funkcijonarje Ljubljane in okolice, da oddajo volilne kuverte v Delavsko zbornico do 4. februarja t. 1. v tajništvu Strokovne komisije v Šelenburgovi ulici št. 2, II. nadstropje. — Krajevni volilni odbor ZDSZJ.
Nesposobnost. — Še nekaj dni, in volitve v Delavsko zbornico bodo pri kraju. »Slovenec«, ne bodi len, je že v petek pogumno priznal, da so bili klerikalci pri teh volitvah pošteno tepeni. »Slovenec« že ve, da je pametnejše priznati sam in prej svoj poraz, kakor čakati, da to povedo drugi. Pri tem se lahko še pove, da so rezultati taki, ker so socijalisti terorizirali in sleparili, nikakor pa ne zato, ker so prešli zlati čaši klerikalne plime. »Jutro« pa je bolj nerodno. Nerga in rentači dalje, preganja volilni red in socijalistično »nesposobnost« (ta je nova!) in zahteva, da bodi volilni rezultat takšen, kakršnega hoče »Jutro« in kakršnega so hoteli naši plebejski volilci. »Jutrovo« jezo bi navsezadnje še razumeli, saj mu je bila najbrže podtaknjena od njegovih najnovejših zaveznikov, narodnih soci jalistov, ki niso v zadnjem času nič bolj brihtni, vzlic uspelemu pomlajevanju njihovih žepnih žlez, o katerem smo itak že pisali v našem listu. Ne moremo pa razumeti »Jutrove« politične nelogičnosti takega počenjanja. Očitno je, da prihaja tudi ta demokratski krik in vik prav le klerikalcem. Rezultat volitev v Delavsko zbornico je za klerikalce zlasti v tem trenotku prava, pravcata nesreča. Klerikalci so hoteli za vsako ceno zmagati, zmagati tudi zato, da kapitalizirajo ta volilni uspeh politično, da pokažejo, da imajo še vedno inarod za seboj. Naš proletari jat je po zaslugi »nesposobnih« socijalkomunistov temeljito prekrižal vse te klerikalne račune in naklepe, klerikalci pa, da prikrijejo ta svoj skrajno neprijetni poraz, so začeli vpiti o sleparijah in terorju, dasi v to sami ne verjamejo — naše moto-vilasto »Jutro« pa, ki toliko piše in piše, da klerikalci niso ves slovenski narod, jim inasede ter jim v svoji kapitalistično podjetniško in narodno soci jalistični naduhi pomaga pri tem kričanju, ustrezajoč s tem najboljše klerikalnim špekulacijam. Kako taksirati tako demokratsko politično slepoto1? Pa ti ravno ti politični veleumi pišejo o »nesposobnosti« drugih!
Razkol v sokolskih vrstah. Po vzgledu hrvaškega separatističnega »Sokola« snuje tudi organizacija srbske omladine» Srnao« srbskega separatističnega »Sokola«. To akcijo močno podpira sam minister prosvete g, Radič, ker hoče na ta način zabiti klin v organizacijo jugoslovanskega »Sokola« in tako oslabiti njegove vrste. Razume se, da je ta akcija zelo vznemirila duhove naših nacijoualistov, ki ne vedo, kam naj sedaj pi.bijejo firmo svojega jedinstva. »Orjuna« se punta, »Sokol« se krha. Edino pogumni Pribiče-vič stoji neomajeno v potapljajoči ■se barki jugoslovanskega liacijonaliz-ma. Vprašanje je, kakšno stališče bo zavzel slovenski »Sokol«! Bog zna, če se ne bo tudi on pregrupiral v »kranjskega« in »štajerskega«. O, žalostnim časom jadraš nasproti, ubogo jedinstvo.
Ljubljanski trg se je oživel, odkar je ponehal mraz in je Ljubljana dobila svoje tipično lice, blatne ceste, kalno Ljubljanico in megleno zaspane dneve. Salatarice so z vremenom jako zadovoljne, kolne ga marsikdo drugi, ki si je ob spremembi vremena nakopal influenco in nahod. Strahovito blato je poplavilo tudi trg. Cene so v nekaterih stvareh nekoliko padle, vsaj slanino je mogoče dobiti že po 20 dinarjev kilogram. Seveda mesarji tarnajo in tarnajo, kot bi res živeli samo od izgube.
Prostitucija v Ljubljani kljub različnim prepovedim še vedno bujno cvete in se ohranja čudežno v raznih beznicah in zakotnih stanovanjih. Pri tem
imajo dobiček seveda razni posredovalci, škodo pa odjemalci, ki si največkrat nakopljejo spolno bolezen. Smatramo, da je tudi ta pojav plod nezdravih socijalnih razmer, ki ima svoje globoke korenine v brezposelnosti. Pred dnevi je policija zasledila več takih čednih družb in lokalov, kjer se je prosta ljubezen nemoteno razvijala.
Pojasnilo. — Z ozirom na notico v našem listu o »korektnosti in zakonitosti črnih petelinov« smo dobili več pojasnil. Izrecno pa zahteva sodrug Zeme Fian, da izjavimo v našem listu, da trditev o pretepanju pomočnikov, kakor v oni notici omenjeno, ni resnična. Sodrug Zeme ni o tem nikjer in nikoli govoril. —
Nekemu zobozdravniku v C. so zaprli delavnico in mu sploh prepovedali ordinirati. Vsled zastrupitve, ki jo je zakrivil zobozdravnik, je umrla njegova pacijentka, ki ji je vdeval novo zobovje, in se bo moral težko zagovarjati. Baje je imel že večkrat sitnosti radi neprevidnosti.
V Hercegovini je umrl Peter Maričin, ki je dosegel starost nad sto let.
Brezposelnost tudi v Nemčiji dan za dnem narašča. Samo v Berlinu je 223.000 brezposelnih. Vsakotedenski prirastek pa znaša 12.000.
da eden par nogavic z žigont in znamko (tdefo, modto sij zlato) 9:1-0 viB
wkl|eaft4i
traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve* rovali. Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
K muzam je neznan poet ■zdihoval že dolgo let,
Dvignil ga v Olimpa s ja j S top ra v zdaj je »Buddha« čaj! 75
Pobeglega romunskega vojaka je obdržal pri sebi varaždinski glavar. Ko so ga orožniki hoteli izgnati, ,se je sam potegnil zanj in ga namestil za svojega slugo. Ža hvaležnost ga je pa romunski vojak pokral in mu odnesel za 25.000 Din vrednosti.
Belgrajska policija je aretirala 35 prostitutk, večinoma doma iz Slovenije, ki so se s tem »kruhom« preživljale po raznih belgrajskih beznicah in zakotjih.
Dobro založenega fanta je te dni aretirala policija v Florijanski ulici. Nedavno je prišel iz zapora, koder je obžaloval številne tatvine. Svoj poklic je pa moral takoj uveljaviti in se precej dobro založil. Dobili so pri njem precej denarja, v čevljah celo avstrijske krone.
Iz reklamne omare na steni menjalnice Miklič v Kolodvorski ulici je nekdo pobral za približno 1000 Din tujega denarja. Lastnik menjalnice je omarico prepozno odstranil in to neprevidnost je tat pravočasno opazil.
Cerkveni tatovi se zopet pogosto oglašajo. Obiščejo zdaj to, zdaj ono cerkev. Nedavno je nekdo vlomil v puščico sv. Antona v frančiškanski cerkvi, pred dnevi pa v puščico v cerkvi sv. Jožefa. V zadnji je moralo biti približno 300 Din.
Samomor. Trgovec Kavčič Franc iz Skednja pri Trstu si je iz neznane-gn vzroka vzel življenje, legel je na tračnico in lokomotiva mu je odrezala glavo. Domnevajo, da so ga pognale v smrt slabe gmotne razmere.
Neznanec se je pridružil Jakobu Toplaku iz Dornove pri Ptuju, ko je vozil s konjem proti domu. V gozdu ga jo nenadoma napadel z nožem, ga težko ranil ter nezavestnemu vzel čez 300 Din denarja.
Pretep na sredi ceste. Dva, sicer drugače dobra prijatelja sta se sredi ceste v Mariboru sprla in stepla. Pomirila sta se šele na policiji.
Tri pasante je ugriznil v Šelenburgovi ulici velik pes, lafct g, Konrada Ermana. Dva je ranil v nogo, enemu pa raztrgal hlače. "Psa so kmalu nato izsledili in je bil odveden na opazovanje.
Prireditve.
Celje.
Podružnica »Svobode« v Sp. Šiški priredi v Zadružnem domu dne 6. febr. t. 1. predavanje .s temo: »Izobrazba delavstva . Predava sodrug dr. Tuma. Začetek ob 19. uri. Dne 13. febr. se pa vrši občni zbor podružnice. Vabljeni vsi člani.
Spori;
Sodrugom-športnikom! Odslej bomo vodili v našem dnevniku po možnosti stalno dnevno športno rubriko, priobčevali bomo vesti o važnejših športnih dogodkih tako domačih kot mednarodnih, posebno pa o športnem pokretu med delavstvom. Ker nam primanjkuje prostora, bomo morali tudi mi v svojih poročilih omeniti le važnejše stvari. Športne društvene vesti naj naše organizacije oddajajo v upravi med 16.—18. uro.
Delavska reprezentanca Moskva -
Berlin 7 : 0. Kakor smo že na kratko poročali, je nastopila v Berlinu delavska reprezentanca Moskve proti berlinski reprezentanci, katero je porazila v nepričakovano visokem razmerju.
Rusi so predvedli lepo in fair igro, polno tehničnega znanja, kakor dokazuje že sam rezultat. Omembe vredna je tudi disciplina, ki je vladala med moštvom. Prijetno je vplivalo na prisotno mnogobrojno publiko tudi to, da je reprezentanca na povelje kapetana po doigrani tekmi izvajala nekake proste vaje, kar naj nadomestil je masažo.
Pričakujemo, da se bo tudi med nami kmalu porodila misel sličnih nastopov, kar bi nedvomno tudi služilo ojačen ju skupne solidarnosti in večjemu razmahu športnega pok reta samega.
Domače prireditve. V Belgradu je ostala prva tekma med državnim prvakom SK Jugoslavijo in BSK (Beo-gradski športni klub) neodločna v razmerju 2:2. Kakor se vidi, bo borba med navednima kluboma za prvenstvo belgrajskega podsaveza jako ostra. Oba kluba razpolagata z izbornimi močmi, Jugoslavija bolj v napadalni, a BSK v krilski vrsti.
V Ljubljani je LNP tekme za zimski pokal preložil na poznejši termin, ko bodeti igrišči prosti snega. Mislimo pa, da bi se dalo to še drugače in prej doseči, ne pa se ravnati po geslu: Bog ga je dal, bog naj ga vzame.
O zimsko-športnih prireditvah bomo poročali prihodnjič.
»Pa ne vsi!« Demonstrativni incident na Pribičevieevem shodu v Celju, ki ga je povzročil celjski podžupan g. Gobec, narodni soeijalist, je bil celjskemu občinstvu povod živahni raz pravi. Ko je celjski odvetnik dr. Kalan kot predsednik demokratov pri otvoritvi zborovanja govoril, kakor da je v imenu celotnega celjskega občinstva pooblaščen prepevati slavo g. Pribičo-viču, se je zaslišal med improviziranim aplavzom in živijo klici, močan in opravičen medklic: »Pa ne vsi!« Na to so pa patentirani nacijonalisti dotični-ka izrinili iz dvorane. Velika večina Celjanov je medklic odobravala. Centralno vodstvo narodnih socijalistov v Ljubljani pa bo najbrže Gobca izključilo.
V znamenju časa. Celjski oficirski zbor je priredil v soboto proslavo svete Save, v prostorih Narodnega doma. Prejšnja leta se je ta prireditev prirejala v hotelu »Union«. Odkar pa je prišlo to poslopje v slovenske roke se prireditev v isti hiši ni več izplačala in to vsled bojkota celjskih Nemcev. Letos je pa oficirski zbor sklenil prirediti proslavo v Narodnem domu. Mi beležimo to vsled tega, ker se je ravno ob enem in istem času vršil v Celjskem domu (Deutsches Haus) Pribičevieev shod, na katerem so peli slavo gosp. Pribičeviču in Žerjavu, češ, da gre baš njima glavna zasluga, da je prišlo nemško poslopje v slovenske roke. Narodni dom se pa prvič posetili korporativno tukajšnji Nemci, ter se prav dobro zabavali v družbi jugoslovanskih oficirjev. Omeniti moramo še, da je bila proslava od slovenske strani slabo obiskana. Koncentracija buržu-azije gre počasi ter z veliko težavo svojo pot naprej.
Volitve v Delavsko zbornico. Bivši celjski podžupan in vodja narodnih socijalistov g. Drago Žabkar, je menda avanziral do tajnika sam. demokratske stranke. Celjski narodni socijalisti so odpovedali pokorščino centralnemu vodstvu v Ljubljani in sklenili, zapustiti Juvane in Žabkarje. Vendar to ni motilo hitrega Žabkarja. Videli smo, kako so je zavzemal za demokratsko kandidatno listo ter tekel iz enega komtoarja v drugega in animiral razne podjetnike, da mu preskrbijo glasovnice. Saj je to tudi čisto razumljh vo; med delavce si kapitalistična gospoda sama ne upa. Zato ji prav pride pomoč od katerekoli strani in od katerihkoli ljudi, samo da vlove kake gla-
Pridobivajte novih naročnikov!
(Stiflcnschlager)
z dolgoletno prakso, ki se dobro spoznajo v izdelovanju vseh vrst žebljev, se iščejo za takojšen nastop. Izčrpne ponudbe pod „Stiften-schlager“ z zahtevkom plače je poslati na Alo-ma Company, Ljubljana Cankarjevo nabrež. 1.
Za Jesenke in Javornik
iščemo raznašalce za „Delav-sko Politiko". Ponudbe na upravo lista.	69
Za Hrastnik in okolico
iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku.	70
Lovro Kuhar 5 Povesti.
Abditus s Predhodniki dunašniegn socijalizma in komunizma.
Zadružni koledar /a leto 1920.
„Pod lipo*1, družinski mesečnik.
Naro^a .se: Zadružna založba v Ljubljani. Aleksandrova 5
sovnice, ki bi jih sicer kapitalisti sami ne dobili. S tem je pa tudi že povedano, komu taki ljudje služijo.
Celjsko gledališče. Dramatično društvo v Celju ima celjsko gledališče v zakup ter dobiva precej veliko subvencijo od celjske občine. To društvo pa ima tudi neke vrste monopolne pravice v gledališču, ker se šteje, ne vemo zakaj, k najbolj kvalificiranim dramatičnim društvom. To društvo je faktično bilo lansko leto precej agilno in je nudilo občinstvu dokaj lepih predstav. Naenkrat pa je zaspalo. Nič se ne sliši več o njegovem delovanju, nobene predstave ne priredi, prijela ga je pristna slovenska bolezen nedelavnosti in nevztrajnosti. Če ne marate več delovati, pa prepustite gledališče drugim dramatičnim društvom, ki bodo celjsko gledališče spet oživeli. 'Ali pa naj mestni magistrat preskrbi, da pridejo sem vsak mesec po dvakrat poklicni igralci iz Ljubljane ali Maribora. Občinstvo ima pravico to zahtevati, posebno ker vzdržuje s svojimi davki gledališko poslopje, razsvetljavo, naprave in sploh gledališče. Dramatično društvo, vzdrami se!
to pot in delavstvo v tovarni in ostalih delavnicah in obrtih je reklo: Delavska zbornica je in mora ostati delavska. In je to tudi z glasovanjem dokazalo. Mi delavci imamo močne strokovne, kulturne, politične in gospodarske organizacije ter svoje lastne delavske domove. Smo morda ustvarili vse to zato, da bi o priliki volitev oddajali vam svoje glasove? Ne, no, Jaka »Slovenčev«, med delavstvom ne boš več kaše pihal. Šoštanj je delavski in tak tudi ostane.
Ruše.
Šoštanj,
»Slovenec« je v št. 4 zaključil volitve v Del. zbornico s poslednjo imper-tineneo. Dopisnik trdi, da so v tovarni usnja socijalisti terorizirali vo-lilce in voiilke. Dalje trdi, da so se pobirali od strani zaupnikov podpisi, češ, da gre za zmanjšanje prispevkov v bol. blagajno. Prvo in drugo je debela laž. Kako dopisnik spoštuje svobodo, o kateri piše v svojem dopisu, dokazuje dejstvo, ko hoče z dopisom kompromitirati nekatere paznike pri upravi tovarne. »Slovenčev« dopisnik je najbrže spal tedaj, ko je delavstvo prirejalo shode za volitve v Del. zbornico. Na teh shodih je lahko vsak prosto govoril, torej tudi »Slovenčev« dopisnik. Tam bi bil lahko poročal in protestiral proti terorju. Toda oglasil se ni, ker govoriti resnico pred delavstvom je teže kot mazati nedolžni papir. Da, klerikalni ilemaurosri med naSim delavstvom in tudi med kmeti nimajo več vpliva. Saj niso storili za nas nič. Ročni davek in intrigiranje pri vladi proti volitvam v Del. zbornico, to je vaša delavska politika v Narodni skupščini in izven nje. Delavstvo vstaja in vas je strah. Od tod tak krik in vik proti vsemu, kar ne trobi v vaš rog. Mi delavci nikogar ne teroriziramo, imamo pa pravico, da. povemo delavstvu, kje
V času ko' grmi z rompom in pom-pom po naši Sloveniji kraljevi republikanec in za njim še minister na razpoloženju, bivši Pašičev sekundant, mi tukaj v takozvanem malem Belgradu se pridno s skromnimi sestanki, brez šumne agitacije organiziramo v naše združene delavske strokovne organizacije, zlasti pa 'v našo delav. kulturno organizacijo »Svoboda«, ki združuje pod vodstvom našega neumornega sodr. Onklsteinerja že precejšnje število mladih borcev za svobodo ter žanje uspehe in občudovanje povsod, kjer nastopi. V nedeljo, 31. jan. smo se v polnem številu zbrali na sestanek pri g. Brejasu, da se porazgovorimo o vo-litjvah v Delavsko zbornico pri katerih »mo s 445 od 491 glasov glasovali za ZDSZJ. Poročal je s. Sedej. Glasno in razločno nam je orisal pomen naših organizacij ter bodoče naloge Delavske zbornice. Zel je za svoje besede-splošno odobravanje. Pozdravila sta ga nato prav prisrčno ss. M. in S. kot bivša njegova soarestanta. Prav gotovo je, da hoče ruški proletarjiat skupno z ostalim proletarijatom Jugoslavije boriti se za zmago pravice nad krivico, za boljše in sigurnejše življenje. Saj je to tudi nujno potrebno. Saj nas že zopet tlači huda kriza. Delamo samo po 6 ur na dan, zraven tega nas pa preganjajo rubeži za razne davke, kakor da bi bili kaki falzifikatorji in slični bogataši. Sedaj menda rajtajo naprtiti nam tak supermoderni davek, po katerem bomo morali po 'A% od gladovnih plač še povrhu plačati vsi. ki stanujemo v tej občini. Bodo pač tudi to posledice naše dosedanje razcepljenosti. Pa tega mora biti konec in sicer za vedno, Ruše so in bodo ostale rdeče in enotne.
širite »Del. Politiko«!
PRODUKCIJA!
Kupujte te
^Produkcija** hromo »Produkcija** mast »Produkcija** planilo »Produkcija** čistilo (Prodllhtol)
Lastni izdelki „Produkcije“ osrednje nakupovalne, proizvajalne in prodajalne zadruge v Ljubljani
JE^J£®CSC§LmlO VS3>€3
za življenje ali predno z veruješ svojo hišo, pohištvo, svoje polje, svojo delavniGO
..Splošno zavarovalno zadrugo** v Ljubljani
77 *______________________________________________________________________________________ crst A STEV.
ALEKSANDROVA CESTA STEV. S levo
r. *. z o. 25.
ALEKSANDROVA CESTA STEV. S levo
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. - Izdala konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.Tisk J. Blasmka nasl. v Ljubljani. Za
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
imirv -|V:h- i .t |-	'	An	rn.	r	iVii	/TiCrdišiidRtiiMMlBlIftef	w	r	r.-iafriu.i	i	■	-	•	-	■'	i	"	m	•	i	»i	t	Vrt	~	'MdaiiiijliiMiniiii	r	lit	'■	4	4	.......	....	.