461. štev.
V Ljubljani, torek dne 8. aprila 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
_DAN“ Izhaja vsak, dan — tndi ob nedeljah in
{raznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljklh pa ob . url zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani T npravništvn mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno, K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —; Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so ts	pošilja	upravniStvu.	■	«
at	Telefon	Številka	118.	J«
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredntitvo In npravniitvo:
ta
m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopis! se poSUJaJo uredništvu. Nefrankirana pinma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana {n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju 10-pust. — Za odgovor je priložiti znnmko.
«:	Telefon Številka !18.	-
a—a
Odmev z bojnih poljan.
PISMO IZ BELGRADA
Prva seja narodne skupštine. — Govor ministrskega predsednika Pa-fclča o srbskih zmagah. — Govor predsednika skupštine. — Sestdeset-mllijonski kredit srbski vladi. — Nove železniške proge. — Vjetje Sukri-paše. — Ponudba predaje Srbom. — Major Ga v rilo viC proglasi šukri-pašo za srbskega vjetnika. — Bolgari zahtevajo vjetnika za^se. — Šukri-paša je šele drugi dan izročen
Bolgarom. — Padec Skadra.
Belgrad, 22. marca (4. aprila) 1913.
Krasno pomladno solnčice ljubko sveti na utrujeno in izmučeno zemljo, tu in tam silno napojeno s potom in krvjo po svobodi in napredku hrepenečega človeštva . . .
Na Balkanu se dani . . .
Po zgodovinskih dneh na Balkanu sešla se je včeraj prvič srbska narodna skupština.
2e pred deveto uro dopoldne so začeli prihajati poslanci v staro, pritlično poslopje, ki pač ne odgovarja več razširjeni, moderni Srbiji in bo nova krasna palača živ izraz in simbol napredka agilne in po življenju hrepeneče države.
Pred stfupštino so stali politiki in poslanci živahno se pogovarjajoč, na obrazili vseh pa je vladalo veselo razpoloženje. Tudi v notranjosti in po hodnikih je bilo vse živo.
Točno ob 9. uri se zbero poslanci V dvorani, črez nekoliko časa pa zasedejo tudi ministri svoja mesta, na fcelu njim ministrski predsednik Nikola Pašič.
Predsednik skupštine Andra Nikolič otvori sejo in po običajnih formalnostih spominja se v kratkih be-sesedah žalostne smrti grškega kralja Jurija. Poslanci so stoje poslušali ta del predsednikovega govora, ki se je završi! s trikratnim »slava« umrlemu kralju. Nadalje se je spomnil tristoletnice vladanja rodbine Romanov v Rusiji in prečital tozadevne častitke in zahvalo od ruske dume. S zahvalo so vzete na znanje tudi častitke slovanskih inozemskih mest o priliki zmagoslavja srbskega orožja nad Turkom, teh častitk je največ Iz Rusije in češke.
Predno se preide na dnevni red, prevzame besedo ministrski predsednik Nikola Pašič, izvajajoč nekako tako:
»Prva naša misel in beseda, ko se danes sestajamo na tem mestu, veljaj naši hrabri in slavni armadi.
Od dne, odkar smo se ločili, je preteklo že več kot pet mesecev in v tem času izvršil je srsbki narod veliko zgodovinsko delo. Njegova vojska je slavno premagala turško moč tekom ne polnih mesec dni in
osvobodila svoje brate, maščevala in razveselila tužtio Kosovo polje.
Od ene slavne bitke, hitela je s čudovito hitrostjo v drugo. Na Ku-manovem je pokorila Kosovo in povrnila Dušanovo carsko prestolnico Skoplje; na Prisadu in Prilepu vzcvetela je svoboda prestolnici kraljeviča Marka; na Bitolju pokazalo se je celemu svetu z vsem sijajem, z brezprimerno zmago, da ni meja po-žrtvovanju in vojaškim vrlinam srbske armade. Te njene vrline privedle so jo do obal Egejskega morja; na teh krilih preletela je iz slavnega Prizrena preko Malisorskih in Miri-ditskih plemen, na našo staro in željno Adrijo.
Zvršivša svojo sijajno nalogo, si ni odpočila, ampak je hitela na pomoč svojim zaveznikom, ki so se istotako hrabro in slavno borili. Na Marični planoti — z bratsko bolgarsko armado — osvojila je trdnjavo prvega reda, prvo turško prestolnico v Evropi in uvezla svoje slavno ime v ta zgodovinski čin.
Narodna skupština, prcdstavite-ljica srbskega naroda, poznajoč vse delo ten slavnih zmag, naše viteške vojske pod vrhovnim poveljstvom vnuka Karagjorgjeviča, našega kralja, prepričani smo, svesta si je skupno z nami velike dolžnosti, da izkaže svojo globoko, neizmerno zahvalo brezprimernemu požrtvova-nju in jekleni hrabrosti naših častnikov, podčastnikov in vojakov, da se s ponosom zahvali maščevalcem Kosova, osvobodilcem starih srbskih zemlja, in jih pozdravi z besedami, ki prihajajo iz dna vzhičene duše:
Slava in večen spomin hrabrim srbskim sinovom, ki so pustili svoje kosti na bojnem polju slave in časti!
Slava junaškim stvoriteljem velikih zgodovinskih del, katere nam je naklonila bojna sreča!
Srbski narod, svest si prevelike hvaležnosti napram padlim vitezom, ki so osvobodili zibelko naše preteklosti, bo v prvi vrsti skrbel za ubla-ženje izgub v rodbinah, ki so izgubile svoje hranitelje in da jim dokaže svoje priznanje ker so znale vzgojiti take sinove, iz katerih krvi je zažarela z novim sijajem slava srbskega orožja.
Poleg tega priznanja, uverjeni smo, srbski narod dvigne na Kosovem vekoviti hram za spomin padlim zmagovalcem, katerih imena bo čuval ta hram, dajoč potomstvu nove energije za velika dela, ki branijo — v slogi in s krvjo — in poveličavajo domovino.
Bodi tem vitezom večen spomin v srbskem narodu! /
Bodi večna slava vsem ranjenim junakom in vsem hrabrim borilcem !
Čast in hvala vsem, ki so se udeležili te slavne vojne!
Slava zmagoslavnim armadam naših zaveznikov!« *
Tekom svojega govora je bil Pašič neštetokrat prekinjen z vzkliki »živela srbska vojska« od strani poslancev, ki so bili vsi vidno ginjeni in marsikomu je zarosila solza vzra-doščeno oko. Pašič je moral večkrat počivati, ker mu je ginjenost zapirala glas.
Takoj nato izpregovori predsednik skupštine Andra Nikolič:
»Gospodje poslanci!
Uverjen sem, da govorim iz srca cele skupštine, ko izjavljam,^ da se skupština popolnoma pridružuje izjavi, katero je napravila vlada. Skupština izjavlja svoje veliko priznanje, svojo globoko zahvalo vsem častnikom in vojakom od kraljevega doma pa do najsiromašnejše koče doli. vsi so slavno in sijajno izvršili svojo nalogo.
Jaz mislim, ■ da Vam istotako govorim od srca, ko izjavljam, da je ta slava, s katero so nas oni obsipali, doprinesla težke posledice mnogim rodbinam m mi. kateri smo to slavo od njih prejeli, moramo, da si tudi njihove zle posledice porazdelimo. Srbski narod hoče po možnosti povrniti vsakomur, kdor je deloval za srbski narod.
Naj je hvala vojakom!
»Bog da oprosti duše umrlih!«
Slava jim!
Cela narodna skupština se je odzvala temu vzkliku:	»Slava	jim!
Slava iim! Slava jim!«
Nato je skupština prešla na dnevni red.
Predložena je zakonska predloga o kovanju denarja, ki je odka-zana finančnemu odseku, nato so se pa vršile volitve v odseke.
Prihodnja seja bo v torek, na kateri se 00 sklepalo o zahtevi vlade za šestdesetmiljonski izvanredni kredit.
Pripravlja se tudi zakonski projekt o zgradbi novih železniških prog in sicer normalnotirnih in ozkotirnih železnic.
Zaradi nerazumljivega postopanja bolgarskega oficielnega in ne-oficielnega tiska v podcenjevanju srbskih uspehov pri zavzetju Drino-polja, bil je glavni poveljnik dr;no-poljske srbske armade general Stepanovič riisiljen podati več demantijev takih tendencioznih bolgarskih vesti in to v ime resnice in pravičnosti.
Sedaj se je pa oglasil v »Politiki« tudi major Milovan Gavrilovič, poveljnik 4. bataljona 20. pešpolka, ki je imel čast osebno vjeti Sukri-pašo in njegov štab. S tem svojini člankom je primerno zavrnil zavist Bolgatov ter resnici na ljubo navel vse podrobnosti pred in po progla-šenju Sukri-paše za vjetnika srbske vojske.
Za našo javnost bo najvažneje vjetje Sukri-paše, ker bi bil cel članek preobširen in ker sem itak že v zadnjem svojem dopisu opisal podrobnosti zavzetja.
Srbska vojska je tekom ene ure po prvem splošnem napadu zavzela vse sprednje turške položaje, medtem ko je bolgarska armada še vedno čakala na uspeh. Major Qa-vrilovič posebno naglaša, da so Turki koncentrirali vso svojo moč na srbsko armado in ravno proti tej so bili turški izpadi in protinapadi najhujši.
šukri-paša je celo izjavil dopisniku »Berlintr Tagblatta«, da je bil najsilnejši napad od srbske strani in v tem oziru je imel popolnoma prav. Bolgarski pešpolk št. 55 je omagal pod tu.škim rDtiskom in ko s i se začeli Bolgari umikati nazaj, bil je srbski bataljon, ki jim je dal nov po-pogiun in iunaško odbil turški napad na Bolgare.
»Moj polk (dvajseti)«, nadaljuje major Gavrilovič, »imel je nalogo, da zavzame Kazantepe. Polk se je že na vse zgodaj (25. m. m.) obrnil proti tej utrdbi. Bil je sprejet s silnim ognjem, posebno artilerijskim. Ponavljam vam, da jo bil artilerijski ogenj na tem sektorju najstrašnejši, ker je bilo tudi največ topov koncentriranih proti Srbom. Polk je pa vendar prodiral — v široki bojni črti — naprej, goneč pred seboj turško pehoto na bajonet. V definitivno našo zmago ni bilo več nobenega dvoma. I11 res, kmalu nato zavihrale so iz utrdbe prve bele zastave, ki jih je izzvala srbska vojska. Parlamentar Šukri-paše je prišel k nekemu častniku 20. polka, zahtevajoč izrecno, da želi govoriti s komandantom srbske armade generalom Stepanovičem zaradi predaje.
Dasi je bil vsled belih zastav ustavljen ogenj, vkljub temu so nadaljevale naše trupe nadaljno prodiranje. Smer, v katero sem vodil svoje ljudi — doslej sem izgubil 15 mrtvih, med njimi dva komandanta, in 40 ranjenih — je bila utrdba Ha-drlak.
Ko sem dospel do te utrdbe, opazil sem na zidovju grupo turških častnikov. Svoj bataljon sem razstavil okrog utrdbe, sam sem se pa napotil na obzidje. Neki turški stotnik mi pride nasproti in jaz ga takoj nagovorim v francoskem jeziku:
— Enfin, ca y est? Tant mieux pour vous et pour nous. (Končno je izvršeno. Toliko boje za Vas in za nas.)
— Pour vous, oui; pour nous pas! (Za vas, da, za nas ne!) odgovori mi.
V tem hipu zapazim v utrdbi večjo grupo častnikov.
— Kaj imate tam? ga vprašani.
— Tu je Šukri-paša s celim svojim štabom! odvrne stotnik.
Do tega hipa nisem mogel niti slutiti, da sem vjel tako visoko osebnost, glavno poveljujočega generala Šukri-pašo in cel njegov štab.
— Potrebno je — rekel sem takoj stotniku — da sem takoj pred-
stavljen njegovi ekscelenci. Prosinf Vas, spremite me tja.
Častnik me je vodil mimo temnih »kazamat« do pisarne Šukri-paše^ Čim so se vrata pisarne odprla iri sem vstopil, vstane Šukri-paša raž svojega sedeža in isto store tudi ostali častniki. Pristopim k njemu^ pozdravim ga vojaško in v istem tre-i notku, katerega ne bom nikdar po-i zabil, obrnem se k njemu z besedami:
— Ekscelenca! Majorju srbske; armade Milovanu Gavriloviču je čas« naznaniti Vam, da ste v tem hipri pod zaščito srbske vojske.
Nalašč sem se izognil težjega iz-1 raza »vjetnik«. Nato sem ga prosil, da sprejme — s svojimi častniki iri vojaki — najiskrenejše komplimente cele srbske vojske za herojsko obrambo Drinopolja.
— Vedel sem že prej — odgovori mi šukri-paša z ginjenim glasom, da je srbski narod veljaven iri hraber narod. Tekom te vojne prepričal sem se o tem tudi osebno.
Takoj me je predstavil tudi osta-; lini generalom in celemu spremstvi! ter me končno pozval, naj sedem. S tem je bil izvršen najsvečanejši čin! osvojenja Drinopolja.
— Izvolite tobak — ponudi mf Šukri, ko sem sedel — in oprostite mi, da Vam ne morem z ničemur, drugim postreči.
Takoj se je razvil intimen in neprisiljen razgovor. General Azis-paša mi je pravil, da je on poveljeval diviziji, ki je stala proti naši ti-> moški ter dodal, zahvalivši se za po-kion, katerega sem izrazil turški vojJ ski, da mi ne želi enake usode kot vojaku, ki je zadela nje.
Čas je hitro potekal v tem pri-« jetnem razgovoru in moral sem oditi. Oprostil sem se pri njegovi ekscelenci in odšel.
Ko sem zopet prišel med svoje ljudi, pt ihiti k meni bolgarski poročnik in mi javi, češ^da prihaja z nalogom, da odpelje Šukri-pašo.
— Po čegavi naredbi — vprašam.	,	_
— Po naredbi generala Ivanova.'
— Ali imate legitimacije.
— Nimam!
— Jaz Vas ne poznam! — rečem mu mirno.
— Vsi smo pod poveljstvom generala Ivanova — odvrne on.
— Tako je. Vsi častniki so pod poveljstvom generala Ivanova,^ alt nikdo mi ne jamči, da ste Vi častnik9 Meni so potrebne legitimacije in pooblastilo, da Vam izročim Suknja.
In on se oddalji.
V tem pride komandant polka; general Ugrinovič, kateremu sem! sporočil, da je šukri-paša naš vjet-' nik z dvestoindevetimi častniki; Skupno ž njim odšla sva zopet v pi4 sarno šukri-paše, kateremu sem predstavil generala Ugrinovica.
Ko sva izšla, sreča naju zopet
LISTEK.
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»V tem slučaju, gospod, ste mrtvi. preden mineta dve minuti! Življenje za življenje, gospod!«
Lojola je sklonil glavo in se zamislil.
»Jako mladi ste še,« je dejal naposled; opozoriti vas moram, da ste se zaleteli y močnejšega od sebe.«
»Lantnč je moj pobratim. Da rešim njega, sem pripravljen storiti yse.«
»Celo strašen zločin in nad mano. ki predstavljam ugled svete
Cerkve?«	,	,	,
»Da, gospod,« je rekel Manfred prepokojno. »Pišite...« i?v, dodal, vzpenjaje se pokoncu, »pišite, ce ne, kri božja 1 vas zakoljem kakor Škodljivo zver.«
Lojola je prijel za pero.
»Narekujte!« je rekel kratko, z Ironijo, ki je Manfred ni prezrl. »Narekujte, toda to velja; življenje za Življenje — ah ne?*
»Prisežem vam še enkrat I« je delal Manfred.
»Dobro. Pripravljen sem.«
Veselja pijan je narekoval Manfred r
»Ukaz Leduju, zapriseženemu krvniku pariškemu, da naj opusti
obešenje Lantneja, ki je pomiloščen. Izroči naj ga živega in zdravega iz rok svojih stražnikov...«
Lojola je podpisal.
»To še ni vse,« je rekel Manfred zdaj. »Pišite, gospod ... ne, ne na ti§ti pergamen... na tegale ...«
Menihovo lice se je zresnilo.
»čakam!« je rekel, grizoč se v ustnice.
Manfred je narekoval:
»Ukaz desetniku, poveljniku profosovih stražnikov, ki jim je poverjeno spremstvo obsojenega Lant-nčja, da naj ga izpusti nemudoma na svobodo...«
»Saj vendar nimam pooblastila, da bi smel napisati takšen ukaz!« je viknil Lojola.
»Pišite vseeno... in gorje vam, če se mislite obotavljati, gospod!«
Lojola je ošinil Manfreda z očesom. Videl je, kako nervozno stiska ročnik svojega bodala.
Vztrepetal je od gnjeva, napisal ukaz m ga podpisal.
Manfred je prebral skrbno oba-dva pergamena in ju vteknil v svoj jopič.
»Svoboden sem, kaj ne da?« je vprašal menih.
»Takoj, gospod! Izvolite mi izročiti papir, ki ga imate pri sebi!«
»Kakšen papir?« je vprašal Lojola in prebledel kakor zid.
»Nič komedije, gospod! V mislih ud je papir, ki ste ga pokazali krvniku in pred katerim se je naklonil s tolikšnim spoštovanjem.«
»Tisti papir je za vas brez pomena,« je zajecljal menih.
»No, vidite, potem mi ga izročite brez vseh skrbi. Odločite se naglo!... razen, če vam je ljubše, da si ga poiščem sam pri vašem mrtvem truplu.«
Menih je videl, da ie vsako ustavljanje zaman. In ker ni bila njegova navada, tratiti čas s praznimi očitki, je izvlekel pergamen in ga po-molil Manfredu, rekoč:
»Tu imate, sin moj, kar hočete imeti. Spominjajte se. da sem vam ugodil radovofjno... in da nemara nisem takšen sovražnik Lantnčjev, kakor si me predstavljate.«
Toda Manfred ga že ni več poslušal.
Razvil je bil pergamen in vzkliknil veselja.
Bilo je podpisano in zapečateno povelje velikega profosa, ki je velevalo vsem stražnikom profosije, orožnikom in vojaškim poveljnikom, ubogati prečastitega, ki jim pokaže ta pergamen!
XXIII.
Lojolovo popotovanje.
Manfred je šepnil Kokarderju par besed na uho in plapil ven. Na cesti je stekel proti Trahoarskemu križu kakor norec.
V tem brezumnem teku se je zaletel v nekoga, ki mu je sledila truma paglavcev za petami.
Mož se je zvalil na tla in kričal:
»Delajte z mano, kar hočete! Zdaj ga najdem prav gotovo!«
Pobral je ugaslo svetjljko, ki mu je bila padla iz rok. ter začel ogledavati bližnje hiše, delaje se. kakor da bi si svetil.
Ko je zaslišal Manfred njegov glas. se je mahoma ustavil.
Ozrl se je in spoznal velikega
\ profosa.	.	„
Kaj je delal tu s svojo svetiljko?
Zakaj so mu sledili paglavci tako radovedno?
Osupli Manfred si je zastavil v prvem trenotku ta vprašanja, nato pa je odložil razrešitev tega skrivnostnega dogodka na poznejši čas ter stekel dalje proti Trahoarskemu križu.
Dospel je ves upehan, brez sape od brezglavega dirjanja, zavihtll svoj papir in kriknil:
»Pomiloščen je! Obsojenec je pomiloščen!«
»Živio!« je zakričala množica, ki je pozdravila to novico s svojo običajno izpremenljivostjo razpoloženja, kakor bi bila v obratnem trenotku obešenja.
Krvnik je segel po papirju, ki mu ga je pomolil Manfred.
»PomiloŠčenje je pravilno ln veljavno!« je dejal na glas.
Ta njegov vzklik bi bil zadoščal, da razprši dvome stražnjega oveljnika. ako bi bil desetnik vobče
po\
kaj
dvomil.
Z obrazom poznavalca je pogledal oba pergamena. ki ju je .podkrepljevalo še povelje velikega profosa:
Manfred je čakal s strašno tesnobo v srcu.
»Dobro,« je dejal desetnik nazadnje. »Razvežite obsojenca. Svoboden je!«
»Živio! Živio!« je riula množica'.
»Razloži mi vendar ...« je rekel Lantnč.
»Pojdi z mano!« je zamrmral Manfred. »Takoj izveš vse...«
In potegnil je prijatelja s seboj,, dočim so se vrnili stražniki proti profosiji, mojster Ledu pa v mačjo ulico.	__	_	_
Gledaje za odhajajočim Manfredom. se je Lojola jedva premagal, da ni izbruhnil kletve, ki mu je silila na ustnice.
Razumel je, da je ukanjen, on, ki je hotel ukaniti svojega nasprotnika.
Toda molčal je, ker ni maral tožiti vpričo Kokarderja in Fanfar ja. ki sta bila v njegovih očeh navadna komparja.
Roke prekrižane pod širokim plaščem, s stisnjenimi pestmi in na-mršenimi obrvmi, je gradil Lojola že zdaj načrt strašnega maščevanja.
Tako so minile tri dolge ure.
Niti Kokarder, niti Fanfar se nista genila iz kleti, in tudi oči nistt obrnila od meniha.
(Dalje.)
eStn bolgarskih častnikov, stotnik'. Tudi ta ]e trdil, da ima nalog, da odvede Šukri-pašo. Opozoril sem takoj poveljnika polka generala Ugrino-viča, da se izročitev Šukri-paše ne more izvršiti na ta način. Vjetnika se more izročiti le tedaj, ako prinese stotnik pismeno pooblastilo od generala Ivanova, da srn,e odvesti Sukri-pašo.
— Iz tega se razvija neko jako neumestno postopanje — pravi bolgarski častnik.
— Nasprotno — odgovoril sem — zelo umestno. Dajte nam pooblastilo, katero zahtevamo in evo Vam Šukri-pašo.
— Za Šukri-pašo je pripravljeno že tudi stanovanje — pripomni čez nekaj časa.
— Dobro. Ali tedaj je treba vprašati Šukri-pašo, ako je on pripravljen oditi takoj v stanovanje, katero ste mu odredili.
Zopet sem šel k Šukri-paši.
— Ekscelenca! Tu je neki bolgarski častnik, ki pravi, da je za Vašo ekscelenco pripravljeno stanovanje. Ako želi Vaša ekscelenca še to noč spremeniti stanovanje, morete oditi. Ako pa hoče Vaša ekscelenca ostati še to noč tu in spraviti svoje stvari v red, more mirno prenočiti tu.,
Šukri-paša se obrne k Azis-paši, izmenja ž njim nekoliko besed v turškem jeziku ter odgovori:
— Milejše mi je. da ostanem tu, kjer sem.
Salutiram in odidem.
Naznanil sem to bolgarskemu častniku, ki se je takoj obrnil in odšel ... S komandantom Ugrinovi-čem sestavila sva zapisnik imen vseh turških častnikov, katere smo tu vjeli.
Šukri je prenočil v naši utrdbi, v oni isti utrdbi, kjer je bil tudi vjet.
Drugi dan sem imel posel kot član komisije pri zapisovanju vojnega plena. Predno sem odšel, opozoril sem komandanta Ugrinoviča, 'da je potrebno, da Bolgari — d priliki prevzetja Šukri-paše v svoje roke — podpišejo zapisnik, katerega sva sestavila, da tako ostane ta važen dokument nam. Komandant Ugrinovič je s tem popolnoma soglašal.
Ko sem se zopet povrnil in ga vprašal za podpis, dejal mi je, smejoč se:
— Vse je v redu.
To je tedaj prava resnica o vjet-ništvu Šukri-paše in čudim se, da so celo praški »Narodni Listy« nasedli na bolgarsko samohvalo.
V tukajšnje vojno ministrstvo je dospela — dosedaj še nepotrjena — vest, da je »Skader padel«.
Zmaga! Dvakratna zmaga! Zmaga pravice nad Intrigami in farizejskimi jezuiti!	Mars.
Vojna.
VITEŠKA EVROPA..
Nič več že ni potreba povdar-Jati, da je demonstracija mednarodnega brodovja proti Črni gori kruta, neviteška kršitev nepristranosti, ki jo je obljubila Evropa v početku vojne. Kršitev nepristranosti zato, ker hočejo velesile s svojim brodov-jem preprečiti izvojevanje in osvo-bojenje Skadra. ovirati tedaj srbsko-črnogorsko armado v njenih vojaških akcijah in s tem direktno pomagati zakletemu, stoletnemu sovražniku Turku. Kajti: Skader je še Vedno turško mesto, pa četudi so velesile ga priznale Albaniji toda šele bodoči Albaniji, katere iheje danes še niso določene, niti njena državna oblika; mesto je turško in posadka je turška; srbsko-črnogorska armada se bori in bije s Turkom, ne z Albancem, ljubljencem cele Evrope. In ovirati armado v akcijah, ki so naperjene proti sovražniku, glede katerega so velesile obljubile biti nepristranske, je kršenje nepristranosti in prelomljenje besede. Srbija in Črna gora ne moreta ničesar več zaupati pravičnosti, humanosti in mož-besedi Evrope, ki se je tako brez pomisleka dala speljati na led.
Včeraj smo sporočili, kaj je odgovoril črnogorski ministrski predsednik na depešo vrhovnega poveljnika mednarodnega brodovja. Stali-lišče Črne gore je znano; udati se ne moremo; vi — Evropa — pa kršite nevtraliteto v škodo male Črne gore. Vspričo te izjave je jasno, da bo demonstracija blamaža, ako se ne poseže k nasilnejšim sredstvom. Tista bi bila pa v popolno sramoto onih. ki so vso to akcijo poklicali v življenje.
KRALJ IN KOMANDIER.
Nekega jutra nas je presenetil kralj s svojim obiskom. Ničesar ni bilo naznanjenega, da pride kralj v bolnišnico, tudi nilcdo ni poseta pričakoval. Prišel je sam v spremstvu adjutanta. Prišedši v bolnico, je šel od enega k drugemu ranjencu in jih izpraševal, kako in kje je kdo ra-
njen. Ko je prišel k neki postelji, se je nenadoma ustavil.
Pred njim je ležal ranjen star bjelopavlički kotnandijer Radoševič, ki je bil v prejšnji vojski poveljnik bjelopavličkega bataljona in se boril v Volčjem dolu. Starec, ki mu je bilo 80 let, je ležal mirno, le ko je zapazil kralja se je stresel in se hotel dvigniti.
— Komandijer, mar si ti tu?
Nisem hotel, gospodar, toda sila
kola lomi.
— Kaj? Ali so te mar s silo odvedli na bojno polje?
— Ah, ne to, gospodar, ne s silo v boj, temveč s silo v bolnico.
Sel sem, da poginem, toda ni mi namenjeno, in sedaj sem tu.
Kralj se je nasmehijal, pogovarjal se je s starcem in hotel pristaviti stol, nato je sedel na posteljo koman-dijera, potegnil in mu ponudil fabule ero.
— Daj mi, če hočeš, zaviti sam cigareto, gospodar, jaz ne morem, leva mi nič več ne služi.
Kralj je napravil cigareto, jo za-palil in dal starcu.
Na kraljevo željo smo razvili starcu obveze, da vidi rane. Rane so bile res težke. Strel mu je za zapestjem zdrobil roko in trije prsti so bili proč.
— Eh. komandijer, komandijer, pravi kralj, tega ti ni bilo potreba. — In preko lica je šinil oblak nejevolje. Žal mu je bilo starega borca.
— Dovolj si se navojskoval. Bil si odlikovan, kot le more biti Črnogorec. Dal sem ti najvišje redove hrabrostu kaj si še dalje iskal slave. Niti en Črnogorec te ni prekosil.
Te besede, kakor da bi zbodle starca. V hipu se mu je izpremeuilo lice. Dvignil se je na desno roko in se obrnil h kralju.
— Ali sem mar zato Ti tako zvesto služil, da me sedaj sramotiš?
Kralj in vsi navzoči smo se zdrznili.
— Zakaj me Ti, gospodar, prvi sramotiš — je nadaljeval starec, Ti, ki me najbolje poznaš. Zakaj, gospodar. govoriš, da je stari Radoševič šel v boj. ne da se vojskuje za svobodo zasužnjenih bratov, temveč za »crden«. Poslednje besede je starec komaj izgovoril. Solze so ga oblile,
Starec je kraljeve besede razumel, kakor ukor, kakor da je šel on zato v boj, da bo odlikovan, in to ga je strašno zabolelo.
Kralj mu je pojasnjeval, da on ni tako mislil, ampak da mu ga je žal, ker se muči. ko je vendar dosti mlajših, ki se hočejo boriti.
— Ko so mladi padli, sel sem
jaz.
— Kako? — vpraša kralj.
— No, da: oba sina sta mi padla prvi dan pri Dečiču.
Na te besede je vse umolknilo. Vsi navzoči so sočuvstvovali s starcem, občutili so sočutje, ki se ne more z ničemur izkazati temveč samo občutiti.
— Ali je še kaj moške dece. sinov pri tebi? — vpraša kralj.
— Imel sem samo enega vnuka 14 let. pa poginil je tudi on in sinovec ki sta me nosila in jaz, žalibog, jaz sem ostal živ.
— Oh, ubogi moji Črnogorci, je vzkliknil kralj in solze so ga zalile.
Velika knjeginja Milica Nikola-jevna, ki je med tem prišla, je slišala kraljev vzklik in s plačem prišla na poljubila starca.
Pri odhodu ga je poljubil tudi kralj in mu obljubil, da ga često po-seti.
Stari komandijer Radoševič je šel v boj na konju, hoditi že ni mogel. Ranjen je bil pod turškim okopom na Muselimu. Vojniki izpriča-vajo, da je šel na konju prav na okop. Ko Je ranjen padel s konja, sta priskočila vnuk. deček 14 let in sinovec. ga vzdignila in nesla iz dosega sovražnikovega ognja, toda oba sta poginila, stari le je ostal do noči na mestu, ker se vsled neprestanega streljanja ni moglo do njega. Ko je prišla noč, so ga vzdignili na pol mrtvega. *
Slovenska zemlja.
Iz Postojne.
Ker se lansko teto v Postojni ni priredil cvetlični dan, so postojnska narodna društva združeno priredila v nedeljo 6. t. m. v Narodnem hotelu veselico, katera je nad vse dobro izpadla. Postojnski orkester in mešan zbor sta pod izkušenim vodstvom g. Juvanca izvajala tri točke, ki so se deloma morale ponavljati. Tamburaši so udarjali Ma-zejvo »Na zabavnem večeru«, ki Je izzvala viharen aplavz. Jaka Stoka »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih, se je v celoti prav dobro igrala in izzvala veliko smeha. Pripoznatl se mora, da naši diletant-je niso kar tako za vsak dan in bi nam dramatično društvo »Sovič« zelo ustreglo, ako bi v kratkem zopet priredilo kako večio domačo
Igro, n, pr. Domen, Testament, ali kaj podobnega. V Pavlu Cvirnu ima »Sovič« moč. ki Je n&d vse porabna. Zelo dobri so tudi ostali kakor Agata, Milek, in Liza (kaj mičen, drug drugega vreden parček). Dobro po-rabni pa Majer, Jelen ozir. Jernej, Eksekutar, sploh z eno besedo vsi prav vsi, tako da bi se res lahko večkrat kaj priredilo. Po igri se je plesaželjua mladost zasukala in plesala skoro do jutranjega dne. Upamo, da je tudi gmotno veselica dobro uspela in da dobi prepotrebna družba par stotakov domovini na oltar. Cel večer nam je pokazal, da se da v Postojni veliko storiti, ako je soglasje med društvi, vsled česar bi se dalo marsikedaj kaj storiti v družabnem kot splošnem interesu!
Iz Maribora.
Daleč srno že prišli v tem našem »nemškem« gnezdu. Neverjetno je. kako daleč sega nemška nestrpnost, če treba zatirati Slovence. Pred par dnevi se je zgodilo, da je imel sin siromašnega delavca v eni tukajšnjih šol seboj svinčnik, ki je kazal razne barve, samo ne take. da bi bilo spoznati, kakšno sestavo da pomenjajo. Nek dečko ga Je zapazil in začel pretepati. Prišel je nek v Mariboru dobro znani gospod, in hotel pretepača prepoditi, nakar pa je ta zavpil, da ima -oni »windisch« svinčnik. Komaj je gospod to slišal, ja zahteval, naj mu fant svinčnik pokaže. Dečko je to storil, gospod pa je svinčnik vrgel ob tla in ga tako pohodil, da se je zlomil. Ko se je fant pripognil, rekoč, da nima drugega in hotel vsaj nekaj koščkov rešiti, jo je dobil — s palico po grbi.
— Drug slučaj: Slučajno se srečajo na najživahnejšem delu mesta, križišče Gospeska-Grajska ulica, trije gospodje. Eden, nad tem snidenjem razveseljen, kihne na glas in ostala
— mlajši učitelj in nek slov. akademik — storita isto. Blizu njiju stojita dva nemška buršaka, katerim to tako udari na živce, da začneta zmerjati Slovence z »vindišerji« in še raznimi drugimi pokloni. Da je bilo Slovencem na tem, bi jih bila fantiča gotovo skupila par vročih, tako so se pa naši zadovoljili s par ironičnimi opazkami. — Da smo pa že tako daleč prišli, smo si krivi čisto sami, kajti v zadnjem času smo tudi na zunaj precej otrpnili. Nekoliko več živahnosti bi bilo gotovo na mestu, če ne bomo kmalu tako daleč, da se nam bode celo prepovedalo, pokazati se po mestnih šetališčih.
Štajersko.
Odvetniška zbornica. Dr. Josip KlaB, odvetnik v Gradcu, se je odpovedal nadaljnemu izvrševanju odvetništva in bil črtan iz liste zagovornikov na Štajerskem. Nadaljno razrešitev dr. KraBevih poslov je prevzel dr. J. baron pl. Sternbach, odvetnik v Gradcu.
Velike goljufije pri c. kr. poštnem uradu so zasledili te dni. Na ponarejene karte — poštne nakaznice — je dvigala neka Kat. Gerner zelo visoke, poštno ležeče, svote. Gre za tisoče. Pri goljufijah so soudeleženi tudi c. kr. poštni uslužbenci. Storilce še niso bili v stanu izslediti.
Strašna smrt deklice. V Podpeči pii Konjicah je šla pred nekaj dnevi posestnica Julijana Svagan k posestniku A. Grundnerju v Cerjih, da bi mu pomagala P«*» nekem delu. Pustila je doma pod varstvom svoje matere dvoje malih otrok. Ko ji je opoludne nesla starka jed. so zapazili sosedje naenkrat, da sta otročka letala pred hišo gor in dol in silno upila. Hkratu pa so opazili, da se od enega otrok vali gost dim. Sosed Valand je nato bežal proti otrokoma in opazil, da mala Marijanica gori. Valjal jo je po pesku, a imela je že tolikšne opekline, da je, ko so jo prepeljali na ukaz zdravnika g, dr. Novosada v mariborsko bolnico, umrla. Otroka sta se najbrže igrala z vžigalicami.
Nesreča iz neumnosti. Dne 2. aprila se je peljala žena rudarja Volaja iz Trbovelj v Ljubljano. Doma je pustila pod nadzorstvom svoje 121etne hčerke 9 mesecev starega sinčka Emila. Ko se je drugo jutro vrnila, je bil sinček mrtev Zadušil se je bil na koščkih hrane, ki so mu obtičali v požiralniku. So to posledice neverjetne lahkomiselnosti. Vo-lajeva je najbrže hotela — kot je to znana razvada — pustiti sinu v ustih za ves dan hrano.
V Frličnem pri Celju je pogorel posestnik Ivan Potočnik. V ogorkih poslopja so našli tudi — ogorke Potočnikovega sina. Škoda 2500 K je krita z zavarovalnino.
Iz Središča. Dne 25. sušca je bil obč. zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice. Denarni promet 1.1. znaša 524.838 K 97 v. ali 61.359 K 67 v več. kot leta 1911. Hranilnih vlog se je sprejlo 108.260 K 77 v, novih posojil pa se je dalo 93.425 K. Stanje hran. .vlog.. .ki se obrestujejo po 5 in
pol odstotka Je znašalo koncem 1912 256.061 K 33 v. ono posojil pa 311.900 K 71 v. Iz čistega dobička je bilo danih v dobrodelne namene 367 K. Iz letošnjega čistega dobička v višini 1.232 K 48 v se bo dalo v isti namen 232 K, ostalih 1000 K 48 v pa se dodene rezervnemu zakladu, ki s tem narase na 11.689 I< 09 v. Vplačani deleži znašajo 4460 K. V novi odbor so izvoljeni gg.: Jos. Šinko, načelnik. Iv. Kočevar namestnik. M. Robič, Iv. Ravšl. Jurij Polenc, Iv. Tomašič in Jak. Klemenčič pa člani načelstva. V nadzorstvu sp gg.: Ant. Kosi, Jak. Zadravec, Fr. Lukačič, Ant. Šulelc in Jak. škor-janec.
Iz Št. Lovrenca. V enih zadnjih »Marb. Ztg.« se zaganjajo neki c. kr. poštar in njegov renegatski privesek v »veleizdajalca« Brezočnika, zlasti pa v župana Michelitscha, ker je dal Brezočniku dobro in pohvalno nravstveno izpričevalo. Značilno!
Pragersko je za Nemce točka, o kateri si obetajo veliko bodočnost. Temu važnemu križišču železnic sredi slovenskega ozemlja proroku-jejo, da postane še mesto. Zato ne štedijo niti z denarjem, niti z agitacijo. da si ta kraj zagotove. Schul-verein je postavil Roseggerjevo šolo, Stidmarka je ustanovila zadrugo za sadje in zelenjavo, južna železnica odslavlja slovenske železničarje in nastavlja Nemce, a Siidmarka naseljuje nemške rokodelce in obrtnike. Kupila je tudi obširno stavbišče, kjer se bodo stavile razne tovarne. Slovenci se za to točko premalo brigamo.
Velikanska tatvina. Ko je šel
pred nekaj večeri hlapec posestnika Petra Mesareča po večerji v hlev, je zapazil, da je izginil iz njega lep. mlad konj svojega gospodarja. Hitel je v hišo. nakar so vsi drveli na prosto, iskat žival, ki so jo našli kakšnih 600 korakov od hleva, privezano na drevo. Ko se je Mesareč vrnil, — med iskanjem je ostala hiša popolnoma prazna — je videl, da mu ie nekdo vlomil v miznico, koje predal so našli na to v bližnjem gozdu. Zmanjkalo je pa raznih menic, 7 hranilnih knjižic in več dragocenosti v skupni vrednosti 64.326 K. Tatovi so izginili brez sledu.
Dr. Rob. Janeschitz (Janežič), sin slovenskih staršev, je danes eden glavnih podpirateljev »Sudtnarke« in »Heimstalta.« On ne dela mnogo z denarjem, pač pa s peresom. Koder le more, dela propagando za nemško naseljevanje po Slov Stajerju. Prav posebno pa mu je na srce prirasel naš ogroženi Št. Ilj v Slov. Goricah. Za tega dela koder in kadar le more. Je to žalostno, a obupati ne smerno, moramo pa napeti vse sile, da se branimo in — ubranimo.
Goriško.
Dijaški koncert, ki se je vršil v soboto, 5. aprila s sodelovanjem moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda je bil povoljno obiskan. Najlepša točka sporeda je bila Dvo-fakova »Humoreska«, katero je moral g. Karol Sancin na splošno željo občinstva ponoviti. G. Sancin nam je že znan iz raznih nastopov, ki jih je priredil skupno z drugimi umetniki. Pokazal nam je izbor, tehniko in občutek, s katerim igra. Od njega pričakujemo lahko upravičeno še marsikaj v bodočnosti. Presenetil nas je tudi gojenec II. tečaja, gosp. Bravničar. Ne slikamo si ničesar v iluzijah, ampak zdi se nam, da vstajajo nove moči z umetniškim zanosom in energijo mladosti. Dvignila nas je Raffova »Kavatina«, ob »Ogrskem plesu« pa smo obstali. Orkester je igral na splošno dobro. Najbolje je izvajal Richterjevo »Korsi-čanko.« Pevski zbor nam je najbolj ugajal v »Zpevi lidu ceskeho.« Drugo je bilo povoljno, pri zboru pa se opaža pomanjkanje dobrih tenoristov. — Pri veselici so igrali burko »Izposojena soproga.« Igralci so bili dobri, toda mislimo, da so za take prilike na razpolago boljši kosi. Občinstvo, posebno pa tiste, ki so pri pogrnjenih mizah, opozarjamo, da posvetijo stvari več pozornosti. Za šaljivo pošto priporočamo ob takih prilikah vsaj trezne pismonoše.
V preiskovalnem zaporu se nahaja ljudskošolski nadzornik vitez Fran Finžgar. Gre se za zadeve deželnega šolskega sveta. O stvari bomo še poročali na drugem mestu.
Nekateri naročniki »Dneva« so tako srečni, da dobivajo nedeljsko številko komaj v torek, torej čez tri dni. Morda Je to polževa dirka moderne pošte? Potem dobi goriška pošta prvo darilo.
Mali listek »Dneva« zelo radi čitajo uredniki »Primorskega lista«. Sicer nam niso posebno naklonjeni, toda kadar manjka gradiva, napišejo dolge komentarje našim podlistkom. Za reklamo smo Jim hvaležni,
Dnevni pregled.
xr» — Konec spora. Piše se nam: Včeraj ste prinesli notico, naj se o dr. Rostoharji* in njegovih nazorih stvarno in mirno naprej debatira. Mi pa pravimo: Konec spora. Dr. Ro-stoharjevi nazori so bili z enim mahom pobiti. Odpor, ki so ga njegovi nazori vzbudili v vseh vrstah našega naroda, je najlepši dokaz, da ni se treba več prepirati. Mi smo se že odločili in to je glavno. Ne tajimo, da je dobro važne stvari od vseh strani premotriti — toda pri nas veliko preveč govorimo — in zato ne pridemo do nobenega odločnega sklepa. To je postalo skoraj naša narodna bolezen. »Moč neizmerna je sklep«, pravi Koseski — in to je res. Naša mladina je deset let debatirala. Naredimo konec temu večnemu premišljevanju. Vsi prepiri nas ne privedejo nikamor — voditi nas mora vera v cilj, ki ga v srcu čutimo. Razni Ilirci se zdaj lahko zopet cela leta prepirajo — in s tem slabe našo narodno voljo. Mi pravimo: zdaj ni čas za preklarije, ampak čas je, slediti naši himni:	Naprej	zastava	slave!
Sobotni »Domačin« je prinesel vesti o bolgarskih grozodejstvih. Pobral je najnesramnejše nemške laži in jih je dal svojim čitateljem. Ako so se kazinoti naučili že toliko slovensko, da čitajo »Domačina«, potem: dober tek. Poštena slovenska duša pa tega lista ne bo čitala, ampak mu bo odkazala primerno mesto. Iz več kavarn so »Domačina« ven pometali in so ga gostje sploh prepovedali.
Velikansko senzacijo je napravila avstrijska vlada s tem, da je prepovedala v Splitu vse slavnosti, ki li jih priredili meščani ob nadcu Skadra. To se pravi, da je v Avstriji tudi navdušenje prepovedano, ako je naperjeno proti Turkom in Balkancem. S tem se tudi pravi, da je Avstriji več za zunanje narode, kakor za notranje. Ni čuda, da potem narodi plačujejo milo za drago.
Pravica vendar še bdi tudi na Ogrskem. Najvišje sodišče je razveljavilo razsodbo prvega sodišča v procesu Lukacs-Desy, ter razpisalo novo obravnavo. S tem bo najbrže Desyju mogoče dokazati, da je Lu-kacs res poneveril okrog pet milijonov kron za volilne namene.
Iz ljudskošolske službe. Za su-plentinjo v Velikih Laščah je imenovana namesto obolele učiteljce Le-opoldine Garbeisove, učiteljica Ele-onora Planinškova, za supletinjo v Spodnji Idriji je imenovana namesto obolele Josipine Šusteršičeve bivša suplentinja Emilija Baebler in na mesto obolelega nadučitelja Franca Tratnika za suplentinjo na Črnem vrhu suplentinja Josipina Kobalova. Za provizorično učiteljico v Horjulu je imenovana provizorična učiteljica na Koroški Beli Olga Širca in za provizorično učiteljico na Viču pri Ljubljani volonterka Marta Maier-jeva, za suplentinjo v Tržiču pa je imenovana namesto obolele učiteljice Josipine Simončičeve suplentinja Pavla Prefalkova.
Požar. Kakor se iz Postojne poroča, je izbruhnil dne 1. t. m. zvečer ogenj v hiši posestnika Ant. Osane v Stranah. Ogenj se je hitro razširil in je upepelil šestim sosedom hiše, kakor tudi gospodarska poslopja. Samo mirnemu vetru se je zahvaliti, da se po'žar ni nadalje razširil, tako tudi požarni brambi iz Hruševja in Prevalj. Skupna škoda znaša 30.000 kron, ki je krita z zavarovalnino
19.000 kron.
Razdelitev občinskih lovov. Kakor se iz Kranja poroča, so se dali te dni v zakup sledeči lovi: Občinski lov Šent Jurij pri Kranju Ivanu Okornu na Visokem, Naklo Antonu Voglarju, posestniku v Malem Naklu, Velesovo profesorju Jožefu Jenku v Trstu, Predoslje Jožefu Zupanu, posestniku v Gorenjem, Šent Jošt Ivanu Paplerju, županu v Gorenji Pesnici.
Samomor. Kakor je že »Dan« poročal, so našli dne 1. t. m. v Ljub lianici truplo neke neznane zenske. Dognalo se je, da je utopljenka pre-vžitkarica Marija Kavčič iz Seničice pri Medvodah. Kavčičeva Je bila znana alkoliolistinja in je izvršila samomor v pijanosti.
Dva na Vrhniki ponfsr^a umrla. Včeraj sta v deželni bolnis-nici umrla na Vrhniki P ^	£
s topiči ponesrečena l7letn Ah ublak
in 181etni Fran Orom. rrupli prepe
ljejo na Vrhniko.	.
Potres. V Smledniku se je čutil včeraj ob en četrt na 8 zjutraj preče] močan sunek potresa.
Hči cesarja Friderika. V Draž-danih je bila te dni obsojena žena nekega kantorja na štiri leta težke ječe, ker je na goljufiv način izvabila vec ljudem do 536.000 mark denarja, pod pretvezo, da je nezakonska hči cesarja Friderika ter, da dobiva n^o apanažo, ki Jo Ji Je dosegel Bismarck.
Franc Freiberger obsojen. Znano Je. da Je dunajska policija aretirala nekega delavca, po imenu rrei-
Iberpcer. ker je 'dolžil, Ba bo iz maščevanja umoril poslanca Kunscha-ka. Pri njem so našli star, a popolnoma neraben revolver. Freiberger je svoje grožnje priznal policiji, preiskovalnemu sodniku in tudi sodnemu dvoru. Bil ie obsojen radi nevarne grožn[e na — dve leti težke tleče.
Cela vas zgorela. V soboto ob 9. zjutraj je začelo goreti v neki gostilni vasi NuBdorf na Salcburškem. Požar se je strašno hitro razširil, kljub temu, da je došlo na lice mesta več velikih požarnih bramb. Do-,sedaj je vpepeljenih 32 poslopij. Vlada huda sapa.
Smrt razbojnika. Iz Pariza javljajo, da se je usmrtil v ječi Santd razbojnik Lacombe. Zbežal je na streho ječ, a bil je zasledovan. Njegov zagovornik, preiskovalni sodnik in ječar so ga skušali pregovoriti, da bi se vrnil. Začel je jokati in rekel, da hoče končati borno svoje življenje. Poklicali so požarno brambo. da bi ga prijela. Ko io je Lacombe zagledal, se je vrgel v globočino in obležal mrtev.
Samomor vojaka, ker ie bajonet izgubil. Iz Žumberka (Moravsko) se poroča: Velikonočni pondeljek je do-šel pešec Klement Beck na dopust domov. Zvečer je svojo sestro obiskal. Med potjo je zapazil, da je izgubil bajonet. Iskal ga je, a ga ni našel, nakar je Beck izginil. Dne 30. marca so ga pa našli obešenega. Bal se je. da bo kaznovan, ker je bajonet izgubil.
Umor po izpuščenem kaznjencu. Češki listi poročajo iz Jieina: Neki Henrik Sedlaček, ki je bil po dvanajstletni ječi. v katero ie bil obsojen radi umora, izpuščen iz zapora, je zaklal dne 7. t. m. kmeta Schmieda, ker ga ni hotel prenočiti. Morilca so zopet zaprli.
Samomor turškega dijaka v Parizu. V Pschorrovi restavraciji na Boulevardu Strassbourg v Parizu se je te dni ustrelil 231etni dijak Nichterem. Zapustil je pismo, v katerem izvaja, da se je usmrtil, ket ne more preživeti sramote svoje domovine.
Požar v predilnici. — 300 delavcev brez dela. V predilnici bratov Moravec v Trutnovu je v soboto izbruhnil požar, ki je napravil ogromno škodo. Brez dela je 300 delavcev.
Vezuv, Etna in Stromboli bruhajo. O imenovanih ognjenikih v Italiji se poroča, da vsi ognjeniki zdaj bruhajo, kar se še ni opazilo. Vezuv, Etna in Stromboli zdaj vsi obenem delujejo, med tem ko sta po dosedanjih opazovanjih dva ognjenika počivala, ko Je eden bruhal.
Nečuveni škandali ob poroki Rooseveltove hčerke. Nevesti pa], čolan in obleko raztrgali. »Press Telegraph« poroča iz New Yorka: Ko je šla te dni Rooseveltova hči k poroki v cerkev, so se pripetili nečuveni škandali. Nevesto je napadlo več sto oseb, ki so hotele spomimod nje in so ji čez nekaj minut ves pajčolan raztrgale in ji tudi obleko razcefrale. Mir je z veliko težavo napravilo 20 policistov, ki so ljubitelje kuriozitet z gorjačami prepodili.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Težave urednikov. Odkar se je uvedel tiskarski stroj, imajo čitatelji časopisov večkrat — žalibog! — priliko opazovati čudno zmedo v listu Tako se n. pr. večkrat pripeti, da manjka kaka vrstica, oziroma, da so vrstice zmešane; včasih so dve vrstici zaporedoma, zato pa naslednje manjka. Še večkrat se najdejo napake v posameznih besedah (napačne črke). Čitatelji se jeze in zabavljajo nad uredništvom, češ: »Nemarnost, brezbrižnost!« Temu pa ni tako. Tudi ob najskrbnejšem delu uredništva takih napak ni mogoče preprečiti. Stvar je ta: Tiskarski stroj stavi cele vrste in ne posameznih črk. Ako je v vrstici le ena črka napačna in jo korektor zaznamuje, mora stavec radi te črke celo vrstico na novo postaviti. Potem je treba prejšnjo vrstico, v kateri se nahaja pomota, vzeti iz stavka in jo nadomestiti z novo, v Kateri je pomota popravljena. Sedaj pa upoštevajte nervozno naglico, s katero se mora delati pri dnevnikih: Ali k čudno, c e se stavcu v tej gonji pripeti, da izmed 50 in več vrstic potegne napačno venkaj, tako da ostaneta dve enaki vrstici, ene pa manjka? Ali da vzame vrstico, v kateri je bila pomota, pa je ne nadomesti z novo, ki je romala bogve kam? Ali da se pri tem popravljanju sploh zmeša par vrstic? Saj je časih v 'dveh, treh vrsticah zaporedoma treba popraviti napake, to je staviti nove vrste. Ali je Čudno, če se stavcu pri tem primeri, da se mu v novo vrstico utihotapi kaka napaka — časih Ihujša nego je bila tista, radi katere Je moral postaviti novo vrstico? »Pa naj se še enkrat napravi odtis za korektorja in se še enkrat popravi,« bo rekel kak strog in natančen Citatelj. Da, saj to se tudi zgodi, toda čas j« pri dnevniku najvišji zapoved-nik in ta navadno ne dovoljuje, da bi se v drugič izvedla poprava. List
mora v svet tak kakršen je in tiskarski škrat si veselo mane roki. Čitatelji se pa jeze in krive urednika, ki se seveda tudi — jezi. Ne pomaga pa jeza ne enemu ne drugemu, ker se tiskarski škrat ne da ugnati ali vsaj ne popolnoma pregnati iz tiskaren. Čitatelji naj to upoštevajo in se tolažijo z mislijo, da ni ničesar popolnega pod solncem...
Ljubljana.
— Iz seje deželnega odbora z
dne 5., aprila 1913. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi nemške stranke v Tržiču, s katero se razveljavi volitev dveh tovarniških delavcev v občinski zastop, češ, da kot odvisni nimajo pasivne volilne pravice. Ta razsodba je v popolnem protislovju z novim občinskim volilnim redom. Da se ustvari popolno jasnost, se predloži deželnemu zboru novela k občinskemu volilnemu redu, v kateri bo pasiv. volil, pravica tovarn, delavcev jasno izražena. Radi ureditve šolskih razmer v občini Moste in Ježica sklene deželni odbor pritrditi, da se po otvoritvi nove šole v Mostah šola pri Sv. Petru spremeni v štirirazrednico. nova v Mostah pa bodi šestrazredna. Potovalne štipendije dobe slovenski igralci: Milan Skrbinšek. Anton Verovšek in Vera Danilo-Cerarjeva. Teleta iz ekonomije prisilne delavnice se prodajo deželni pristavi na Robežu. 10.000 potočnih postrvi se odda v deželno vodo, ki io ima v najemu Šturm v Poljčanah, iz ribogojnega zavoda Kleindienstovega. Ker bo Nemčija dopuščala uvoz živih čebel samo iz dežela, v katerih je zatiranje kužnih bolezni pri čebelah zakonito urejeno, se predloži deželnemu zboru načrt zakona o čebeloreji. Ker so pogajanja s prizadetimi faktorji končana, se kmetijsko-kemiš.ko presku-ševališče podeželi. Hkrati se kmetijsko ktmiško preskuševališče iz prostorov v Salendrovi ulici preseli v novo stanovanje na Dunajski cesti. Posojilo mesta Ljubljane pri deželni banki. Deželni odbor privoli, da za kanalizacijo najame mestna občina ljubljanska pri kranjski dežel, banki posojilo 1,000.000 kron. V ta namen izda Deželna banka 4inpol-odstotne komunalne zadolžnice. Tako pridobljene komunalne obligacije se zamenjajo z vrednostnimi papirji, kateri so last amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila in ki se do leta 1929. ne bodo potrebovali. Zamenjani vrednostni papirji se za toliko časa lombardirajo, dokler ne dosežejo nakupnega kurza in sicer zato, da se preskrbujejo potrebni predtijemi v gotovini za posojilo en milijon kron. Kadar dosežejo zamenjani vrednostni papirji nakupni kurz, naj se prodajo, realizat se pa porabi v pokritje lotnbardnih odnosno kontokorannili predujmov. Za vodovod v občini Hrastje, okraj Kranj, se oddajo dela in sicer izkop in zasip cevnega jarka »Prvi kranjski podjetniški družbi« v Ljubljani, dobava cevi tvrdki Greinitz A. O., armature tvrdki Bopp & Reuther. Ponudba inženirja Tobella in tvrdke Janesch &. Schnell, katera hoče za deželo zgraditi elektrarno na Savi med Trbovljami in Hrastnikom po projektu trboveljske družbe, se odkloni in izdela nov projekt. Olede umetnih gnojil se sklene: K nakupu umetnih gnojil deželni odbor redno ne prispeva in bi mogel take prošnje upoštevati le v sledečih slučajih: 1. ako je gnojenje v zvezi z melioracijo pašnika ali travnika; 2. če posestnik rabi krmo za lastno živinorejo in ne za prodajo; 3. ako ima dotični posestnik urejeno gospodarstvo, zlasti hlev in gnojno jamo, po načelih umne živinoreje. Prošnja papirnice družbe Leykam-Josefstal za deželno podporo k zavarovanju obrežja na Ljubljanici pri Slapah, se odkloni ker se je dognalo, da je tvrdka Ley-kam-Josefstal samolastno dvignila tovarniški jez, da poveča svojo vodno silo, in je to vzrok višjim vodnim razmeram, vsled katerih trpi struga. Zgradba deželne ceste in mostu Škofja Loka-kolodvor se odda »Prvi kranjski podjetniški družbi« v Ljubljani. Ker se je bolezen na spolovilih pri goveji živini opazila v okrajih Kočevje, Ljubljana, Logatec, Radoljica, Nevo mesto, Črnomelj in Kamnik, sklene deželni odbor prispevati k zatiranju te bolezni. Po
s *;• kr> kmetilsko družbo se določi za leto 1913 znesek 16.000 K kot potreben za zatiranje te bo-
jJ”; • ^mu znesku bo prispeval deželni odbor z 1 četrtinko, drugo četrtinko bi poravnalo c. kr. ministrstvo za poljedelstvo, - tretja četr-tinka bi se pokrila iz zaklada za pospeševanje živine, zadnjo četrtinko bi morali plačati interesentje (stranke oz. zadruge). Ta podpora bi se porabila v prvi vrsti za nabavo zdravil in razkuževanja. Zavrne se pritožba nemške stranke zoper službeno pragmatiko za mesto Ljubljano, ker se v njih ne zahteva od uradnikom vnanje nemškega jezika iti do-
puščajo spričevala iz Hrvalske, Bosne in Hercegovine. Doplačila tvrdki Hilscher & Koffend radi izrednih težav pri kopanju za vodovod v Gotenici se iz načelnih vzrokov odkloni. Sklene se že letos razpisati in oddati dela za vodovod za Bled in okolico, dasi državni prispevek še ni pokrit, ker so občine prevzele pokritje. Vladi se piše, da deželni odbor ne prizna stališča, na katero se je postavilo c. kr. ministrstvo za poljedelstvo v tej zadevi in se pričakuje. da bo dižava tako velika podjetja izdatno podpirala. Za cepljenje prašičev proti rdečici se dovoli 1000 K proti temu. da se predloži od vlade tarif za cepljenje. Sklene se predloga zakona na deželni zbor v zadevi kanalskih pristojbin v Ljubljani. Glede pritožb papirnice Ley-kam-Josefstal zoper zahtevo deželnega odbora, da se odstrani brez dovoljenja postavljene objekte, se dožene, glede katerih naprav tvrdka ni dobila dovoljenja deželnega odbora, in tvrdko pozove, da izvrši ukaz deželnega odbora, sicer se bo to zgodilo na njeno nevarnost in stroške prisilnim potom. Pošlje &e okrožnica na vsa županstva, da opo-zore izseljence na Rafaelovo družbo v Ljubljani.
— Koncert za člane Slovenske Filharmonije. Slovenska Filhamoni-ja priredi danes v torek v hotelu »Južni kolodvor« (Stelzer) koncert pod vodstvom gospoda kapelnika C. M. Hrazdira. Člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vin. Kot izkazilo velja potrdilo o plačani članarini.
— Nabiralna pola za prispevke za drevored v Zeleni jami se nahaja pri Matiji Dolničarju, Zelena jamf št. 114. Kdor hoče prostovoljno prispevati, naj prinese sam. po hišah se darovi ne bodo pobirali. Čas je do 10. t. in
—Umrli so v Ljubljani: Edvard Linhart, bivši knjigoveški pomočnik, 64 let. — Neža bkrle, zasebnica, 83 let. — Josip Spitzer, sin dimnikarskega mojstra, 7 dni. — Antonija Erna Mohorič, hči strojarskega pomočnika. 1 leto.
— Izgubilo se je. V nedeljo, dne 6. t. m. se je pustil na klopi v Trubarjevem parku nov moški dežnik. Najditelja se prosi, naj ga blagovoli oddati proti primerni nagradi na Starem trgu št. 28 (pri brivcu).
— Kinematograf »Ideal«. Kapitana Scotta zadnja pota v kinematografu »Ideal«. O raziskovalcu Scottu in njegovem pohodu na Južni tečaj piše ugledni list »Hamburger Nachrichten« med drugim: Preda^-vanje traja eno uro. Vidimo Scotto-vo ladjo »Terra Nova« na razburkanem morju, doživimo lov na morske pse, ogledamo si rimsko stanovališče in celo lahko opazujemo Angleže pri portu na južnem polarnem svetu. Posebno lepo se vidi vulkan Mont Erebus v svitu polnočnega solnca. Drugi del nam kaže velezanimivo vožnjo Scotta na saneh na južni tečaj in še le prav ilustrira časopisna poročila o tem znamenitem pohodu. Ostali spored je prve vrste.
Trst.
Slovenska trobojnica, kje si? Od
Št. Jakoba nam pišejo: Z ozirom na notico, priobčeno pod zgornjim naslovom v sobotni št. Vašega cenjenega lista, prosim, ako blagovolite priobčiti sledeče: G. dopisnik pravi, da je bila trobojnica na novi hiši »Del. kons. društva« razobešena le parkrat. Ne, niti dvakrat ni bila, ampak le enkrat in to na dan otvoritve prostorov, oziroma gostilne. Prej je bila razobešena vsako nedeljo. Zakaj ni sedaj več, se povprašuje marsikdo, zato si štejem v dolžnost, celo stvar razjasniti. Šentjakobska »čitalnica« je prosila svoječasno odbor imenovanega društva prostore v prvem nadstropju nad glavno ulico. Odbor pa ni hotel teh prostorov dovoliti. V te prostore je raje sprejel Italijana. Zakaj ne plapola vsak praznik trobojnica zi hiše. Je samoobsebi umevno. Ta Italijan, baje poslan od magistrata, je imel prej večje prostore in je plačeval manjšo najemšči-no; v hiši kons. društva pa ima manjše prostore in plačuje večjo najem-ščino. Odbor je dovolil »čitalnici« prostore nad vrtom. »Čitalnica« pa ne sme v prostorih imeti (baje radi nočnega miru) nikakih vaj. Niti na klavir ne sme nikdo igrati. Ako hoče držati vaje v dvorani, mora plačati za vsako posamezno vajo poleg na-jemščine v I. nadst. 1 K. In pomislite, to mora plačevati »Čitalnica«, katere člani so vedno leta in leta v društveni gostilni. Za vsako prireditev v dvorani, ki pa ni nobena posebnost (do sedaj ni bila slikana in je še vedno brez odra), je odredil odbor ceno 40 K. Sv. Jakob je okraj, kjer prebivajo skoro sami delavci in dtuštvo, ki hoče prirediti kako prireditev, more reflektirati le na delavstvo in staviti popoularno vstopnino. Pri mali vstopnini pa društvo, ne ishaJa. Če
misli oUbor ostali pri tem sklepu, Te bolje, da že danes dvorano zapre. No, pa pustimo to, preidimo raje na narodno zavednost in napise. Čemu je bilo poleg »Narodne gostilne« še napisano: »Tratorla sociale?« Mari Italijani ne vedo, da je tam gostilna. Nad drugimi vratmi zopet »Maccele-rlo«. Ne vem, če je mesar Slovenec ali Italijan; na vsak način bi mogel stati samoslovenski napis, ne pa — samo italijanski. Nad tretjimi vrati zopet samolaški napis »narodnega urarja« Ralmondo Bisiach, orolo-gialo. To je namreč oni Bisiach, kateremu se je odbor »Del. kons. društva« v »Edinosti« zahvalil kot narodnemu urarju s priporočilom za darovano uro. Kadar je kak italijanski shod ali kak protest proti Slovencem v gledališču »Rossetti«, je ta človek zraven in kriči: »Abbaso I schi-avi!« In tega človeka je odbor »Del. kons. društva« sprejel kot člana v društvo, fn ta naša žalostna in neumna »Edinost«, da se ne morem drugače izraziti, priporoča tega re-negata. Še veliko bi se dalo pisati na adreso odbora, a za danes naj zadostuje. omeniti pa moram še na koncu da se vse to vrši pod predsedstvom narodnega zastopnika. To društvo potrebuje bolj modernega in današnjim dnem bolj odgovarjajočega odbora. Priporočamo članom, naj si na prih. občnem zboru izvoli v odbor trezno misleče in razsodne može.
Pasja in mačja steklina. Ni še dolgo, odkar smo poročali o slučaju steklega psa pri sv. Ivanu. V zadnjem času sta se pojavila dva nova slučaja in sicer eden na psu, drugi pa na mački, ker ni tako v navadi. Mačka je vgriznila tri otroke. Nič čudnega ni, ako se dogajajo v Trstu slučaji stekline. Psov je sicer vse polno po ulicah in brez gospodarjev, toda te pridno pobirajo konjederci, mačke so pa boli varne pred njimi, zato so se grozno razplodile po vsem mestu. Na vsakem dvorišču jih preži vse polno in čaka, da pade skozi kako okno odpadek. Na vsaki strehi jo vidiš, na vsakem zidu čepi kaka mačka, sestradana in zmršena. Ni čuda, ako zboli ta žival, ako mora jesti gnile odpadke in razne umazanosti. V zadnjem času so sicer začeli loviti konjederci tudi mačke. toda pozneje so jih pustili zopet pri miru. Potrebno bi pač bilo, da odstranimo vse te grde živali, ki so brez gospodarjev, vse sestradane, da se milo stori človeku. Lahko trdimo, da je v Trstu na tisoče teh živali po vsem mestu, povsod, kamorkoli pogledaš.
Tatvina v vlaku. V vlaku, ki Je vozil proti Trstu, je zaspal Alojzij Bartol. K spečemu na se je priplazil neki človek in mu je vzel in žepa denarnico, v kateri je imel Bartol okoli 50 kron. Bartol se ni prebudil in ni opazil tatvine, opažali pa so jo nekateii potniki, ki so sedeli v istem vozu III. razreda in so naznanili sprevodniku. Tat pa je zapazil, da so ga potniki izdali, zato je skril denarnico pod klopico. Sprevodnik je našel denar na tleh. Ko je prišel vlak na postajo v Trst, je bil tat are-* tiran. Imenuje se Ivan Milanovič, je agent brez službe in brez stanovanja. I seveda, bogataš ne bo kradel v vlaku.
Bolgarska hči.
V samotnem dolu. v tihi noči bolgarska skrita vas leži, skoz okenca v leseni koči prikrita plaha luč blišči.
Za dne bolgarska deva zala pred kočo tu sedela je, poročno krilo je šivala in sladko pesem pela je...
Prišel je k nji mladenič davi, prinesel svežih cvetk ji v dar »Lepo mi vse za dan pripravi, ki naju združi v srečni par«.
Globoko k delu Je nagnila mladenka zarudel obraz, in strah in tip sta napolnila deviško ii srce tačas...
V samotnem dolu, v tihi noči brezskrbno cela vas leži, nevesta sanja v svoji koči
o radosti bodočih dni..,
Ta hip posveti se — zablisne!,., Odpro se vrata... »Kdo je to!« Obupen krik!... A v tem zatisn® nevesti že oči nekdo...
Po samokresu roka sega — in strel po koči zagrmi..,	*
Po vasi vse kriči in bega!	r
Oorje ti zdaj bolgarska hči... '
Ko zarja spet je zažarela lesene koče v vasi ni, le oglja kup je in pepela potuhnjen dim se z nje vali.
Minil je dan. — V visoki noči stotisočero zvezd žari — a v turškem harmu solze toči oskrunjena bolgarska hči.
 .............. Slovan.
Mlada tatica.
Te dni je orožništvo prijelo mlado tatico Terezijo Bizjak, s Hudega v Kamniškem okraju. Terezija Bizjak je stara šele 17 let in je stanovala pri svoji materi. V zadnjem času se je zgodilo v okolici več tatvin in ljudje so mislili, da je Bizjak navihana tatica, ki z ukradenim blagom preživlja sebe in svojo mater. Zato je začelo orožništvo Bizjakovo zasledovati, pa Ji ni moglo priti na sled. Sedaj se je izkazalo,
da je mati svojo hčer tatico skrivala v metrgi.
Konečno pa se je orožništvu vendar posrečilo 13izjakoyo zaslediti. Te dni je prišel k Bizjaku orožnik in je mladi tatici napovedal aretacijo. Bizjakova pa se je vrgla na tla in je začela kričati na orožnika. Naenkrat pa je skočila in je prijela lesen kol ter se je z njim vrgla na orožnika. Orožnik se je komaj ubranil udarcev — posrečilo pa se mu Je konečno razdivjano žensko ukleniti. Zdaj pa je vmes posegla stara in je priletela
s sekiro nad orožnika.
Dočim se je mlada tatica valjala na tleh, se Je stara spustila v boj in je hotela hčer osvoboditi. Orožnik ie predrzno žensko ugnal in jo je zaprl v sobo — mlado pa je z največjo' sib spravil na sodišče v Kamnik.
Uboj pred dvema letoma.
Terezija Bizjak je bila že zaradi tatvine večkrat kaznovana, stala je tudi že pred poroto zaradi uboja; Pred dvema letoma je služila za deklo in takrat se je zgodil zagoneten slučaj, da je zabodla hlapca. V kuhinji je prišlo med njo in hlapcem baje do nekega spora — pri čemer, je hlapca ubila. Ptišla je pred poroto in je bila oproščena. Trdila je. daJ jo je hotel hlapec posiliti, in da se je' branila. Po njenem poznejšem življenju pa bi se dal oni uboj drugače razlagati.
Cela družina Bizjak je zelo na slabem glasu. Dva sina 13 in 15 let’ stara sta v prisilni delavnici v po-1 boljševalnici. Mati sama ni dala' otrokom nobene yzgoje — posledice tega se kažejo. Dogodek je zanimivi in bomo o njem še poročali.
Dva anarhista.
Tovariš napadel tovariša v kavarn? z nožem.
Včeraj, okoli poldneva, se je nahajalo v kavarni »Edison- v uliclf Acquedofto, kakih 6 ali 7 oseb, ki so sedeli raztrošeno pri raznih mizah. V kotu, blizu vhoda kavarne pa je sedel neki Renato Siglich, star 32 let, rojen v Pulju, a pristojen v Trst. Siglich, ki stanuje v ulici del loro, št. 12, je sedel torei .v kavarn! za mizo in je bil poglobljen v liste, ki jih je imel pred seboj. Med tem, ko je Siglich čital, ]e vstopil v kavarno visok človek, okoli 30—35 let star in elegantno oblečen, pokrit paj je bil z angleško čepico. Takoj, ko Jtf vstopil, je krenil naravnost k mizi, kjer je sedel Siglich in ne da bi ga pozdravil, se je vsedel zraven njega. Nato je začet govoriti z njim precej vročekrvno, toda natihoma. Siglich' mu ni odgovarjal, ampak prigovarjal mu je z gestami na obrazu. Neznanec je govoril precej časa, in naposled je segel v žep in privlekel iz njega neki list papirja, katerega ie1 pomolil Sigliehu pred oči. Iz njegovega obnašanja se je dalo sklepati, da očita nekaj svojemu tovarišu. Ta pa je ostal popolnoma miren, prijel je zopet za neki časopis in je čital dalje, ne da bi Spregovoril besedice. S tem je hotel pokazati, da ga prav nič ne zanima in razburja to, kar mu tovariš pripoveduje in očita. Ta hladnokrvnost in nebrižtiost pa je menda neznanca silno razjezila, zakaj
vstal je In potegnil Iz žepa oster nož.
V trenutku se je sklonil čez mizo in je zabodel Siglicha v vrat. Ta sunek pa se mu še ni zdel zadosten. Zopet je zamahnil z uožem in ostrina se je zarila v ramo. S tretjim udarcem je ranil Siglicha na roki. To se Le zgodilo tako hitro, da so komaj opazili gostje, ki so sedeli v kavarni. Sig. lich. zbegan od nepričakovanega napada, je hotel bežati, toda vsled za-dobljenih ran
se je zvrnil na tla
In pri padcu je podrl na tla tudi mra-mornato mizico, pred katero je sedel. Gostje, ki so planili od svojih miz, da bi priskočili ranjencu na pomoč, so se morali umeknjti, zakaj neznanec jim je zažugal z nožem. Med tem, ko niso vedeli gostje, kaj bi storili, je napadalec suval Siglicha v prsi in desno roko. Ko je zadnjikrat sunil z nožem v prsi, je zaklical: »Tu imaš, svinja!« Nastala j« splošna zmešnjava. Gostje so začeli vpiti in nekateri so se začeli celo skrivati. X tel žmelnjavi pa se je
napadalec svobodno zmuznil iz kavarne
in je Izginit na ulico.
Nobenemu ni prišlo na misel, da bi sledil napadalcu, zakaj vsi, ki so bili v kavarni, so takoj, ko je neznanec izginil, priskočili k ranjencu, ki je ležal na tleh pokrit s krvjo. Slučajno se je nahajal v kavarni tudi zdravnik Jacchia, ki je takoj pristopil k ranjencu in ga za silo obvezal. Nato so naročili kočijo, v katero so položili Sigliclia in ga odpeljali v mestno bolnišnico, zakaj zdravnik, ki je obvezal ranjenca je spoznal da so nekatere rane težke. — O napadu je bila takoj obveščena policija, in čez nekaj minut je že prišla na mesto napada in je pozvala goste, ki so bili navzoči pri napadu, da izpovejo, kar so videli in slišali. Izpraševali so: nadsv. dr. Osti. en komisar, en policijski uradnik in inšpektor policijskih agentov. Med tem, ko so pripovedovale priče podrobno o napadu, je prišel nekdo povedat, da se nahaja zločinec v gostilni »Al passeggio« v ulici Acquedotto štev. 27, nedaleč od kavarne »Edison«. Policija je takoj šla iz kavarne da aretira zločinca, todjj v tem hipu, ko le stopila na ulico, je prišel napadalec iz omenjene gostilne prav počasi in hladnokrvno, zavil je v ulico Pa-iduino, kjer je
izginil brez sledu.
Vse iskanje policije je bilo brez uspeha. — Ko so zdravniki obvezali Siglich.i. sc \? podu! k njemu preiskovalni zdravnik dr. Pollanz in na njegova vprašanja je odgovoril Sig-lich, da je njegov napadalec spijon in izzivač. ni pa hotel povedati njegovega imena, to pa zato, ker bi bilo zanj nečastno. Ker ni mogel preiskovalni sodnik niesar izvedeti od Sig-licha, se je podal v bolnišnico tudi komisar dr. Krusch, ki je začel izpraševati Siglicha. Toda ta mu odgovori:
»AH ne veste, da sem anarhist?
In kot tak ne priznavam oblasti. Vi pa prihajate k meni kot zastopnik oblasti in hočete izvedeti, kdo me je zabodel. Ker ne priznavam oblasti, tudi vas ne priznavam. Pojte kam drugam in ne tratite časa po nepotrebnem!« — Vsi poskusi preiskovalnega zdravnika in komisarja so bili brez uspeha. Morala sta se vrniti, ne da bi kaj izvedela. — Policija se je obrnila tedaj na tiste kroge, katere je posečal Siglich in je iskala pojasnila o celi zadevi, katere približen vzrok je sledeči:	Siglich
Je anarhističnega prepričanja, in kot tak je bil v zvezi z raznimi anarhisti raznih dežel. Občeval je tudi z nekim anarhistom, o kterem je začel pozneje sumiti, da je nezvest svojim nazorom, da izdaja anarhistične tajnosti in da se meša s policijo, To svojo sumnjo le tudi razkril v nekem listu iz Gineure. ki Je anarhistično glasilo. V javnosti napaden Sig-lichev tovariš (današnji napadalec) se Je čutil užaljenega in je iskal zato zadoščenja. Naibrže mu je tudi v kavarni očital isto, a ko je videl, da ga Siglich prezira, nikakor pa mu noče dati zadoščenja, se je neznanec razjezil in napadel z nožem svojega tovariša. Najbrže se razvije iz tega dogodka še cela obsežna afera.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
SRBIJA VELESILAM.
Belgrad, 7. aprila. Srbija le odgovorila danes na noto velesil, ki se tiče odstranitve srbskih čet iz Albanije In varstva velesil nad katoliškimi In mohamedanskimi Albanci. V odgovoru izjavi Srbija, da ne odpokliče preje svoilh čet iz Albanije, dokler ne bo sklenjen In podpisan mir s Turčijo. Kar se pa tiče varstva, ki ga hočejo velesile nad bodočim srbskim katoliškim It mohamedanskim prebivalstvom — pa Srbija taisto kar najodločnejše zavrača, skll-jtujoč se na svojo ustavo in zakone o
SržayJJansklh svoboščlnlh, ki so nai-oljša garancija za srbske držav-ane.
BOMBARDIRANJE SKADRA USTAVLJENO.
Pariz, 7. aprila. Bombardiranje Skadra Je bilo danes ustavljeno. Celi |dan je bil pred Skadrom popolen
DEMONSSTRACl.fA PROTI ČRNIGORI.
Pariz, 7. aprila. S Cetinja se poroča da se bo tek stvari hitreje razvil kot se Je v začetku pričakovalo Enotnost, ki vlada med velesilami. Je napravil na Črnogoro velik utls. Posamezne velesile so že dale svojim poveljnikom brodovja natančnejših instrukcij. Črnagora je bila pozvana, da naj se tekom 24 ur odloči, hoče-Ii ali ne prenehati s sovražnostmi in bombardiranjem Skadra. Termin poteče Jutri. V slučaju, da Črnagora ne prestane z obleganjem, imajo poveljniki ukaz izkrcati posadko mednarodnega brodovja, katerega izkrcavanja se udeleže vse velesile; zaeno pa se ima izvesti blokada.
Dunaj, 7. aprila. V dunajskih krogih so mnenja, da bo prva posle* dica tega črnogorskega odgovora blokada ki pa ne bo trajala dolgo, ker se bo baje že na jutrišnji konferenci veleposlanikov v Londonu sklenilo, da se nastopi proti Črnigo-ri s še ostrejšimi sredstvi za slučaj, da se le-ta tudi blokadi ne ukloni. V tem slučaju bodo baje velesile okupirale Bar in Ulcinj. To pa je tudi zadnje sredstvo, za katerega se morejo veselile zediniti.
VELEPOMEMBEN GOVOR
BETHMANN HOLVVEGA.
Berlin. 7. aprila. V današnji seji državnega zbora Je v svrho utemeljitve nove brambne predloge govoril Bethmann Holweg. (Prinašamo Iz njegovega govora le najpomembnejše besede.) Med drugim je dejal: Le z ojačenjem vojne moči moremo zagotoviti varno prlhodnjost Nemčije. Le s tem sredstvom obvarujemo Nemčijo, če bi nam bila vsiljena vojna. Kdaj In če vojna izbruhne, tega ne ve noben človek z gotovostjo povedati.
V EVROPEJSKO VOJNO BO ZAPLETENA TUDI NEMČIJA.
Z gotovostjo pa moremo reči, da ne bo evropejske vojske, v katero bi ne bila zapletena tudi Nemčija. Takrat pa nastane bol za obstanek. In kdo je ki bi hotel nositi odgovornost, da nismo tako močni, kot bi mogli biti? Nadaljuje: V balkanski vojni in krizi je sicer bila Evropa enotna. Bila so sicer ostra nasprotja, toda vojska ni bila nikdar pred durmi. Veliko k temu Je pripomogel Eduard Grey. Vse akcije Nemčije so bile v soglasju z akcijami njenih zaveznic.
Ojačenie balkanskih držav na škodo germanstva.
Izjava: V slučaju, da Pride enkrat do spopada med Slovenstvom in Germanstvom — tedai bo nam v škodo, da so se okrepile jugoslovanske države, ki bodo stale na strani naših sovražnikov. V očlgled temu dejstvu moramo biti konsekventni!
Proti Rusiii se bo bojevala kot zaveznica.
Sicer so naši odnašaji k ruski vladi In državnikom ruskega carja dobri, radi plemenskih razlik ne pride do vojne — pač pa bomo morali vršiti svojo zavezniško dolžnost.
Grozne dimenzije med Slovanstvom in Germanstvom.
Ničesar sl pa ne moremo bolj želeti kot miru — kajti o groznih dimenzijah svetovnega požara, ki nas tare ob spopadu Slovanstva in Germanstva, ne more imeti nikdo Jasne slike.
Vse dosedanje vojne bodo igrača proti temu spopadu.
Naši odnošaji k francoski vladi so korektni — toda pozabiti ne smemo, da Je francoska javnost pov-darjala, da Je zmaga Balkancev nad Turki sad njihove šole in zato zmaga Francostva nad Germanstvom.
OdnošajJ v trozvezi.
Odnošaji med trozvezo so čim-dalj prlsrčnejšl in reči moramo, da služi trozveza ne le zaveznikom, temveč — svetu!
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Spominjajte se dijaškega društva
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 28. marca do 4. aprila.
		
	Cene v kronah	
	j)d	do
I kg govej. mesa I. vrste	1-80	2-—
1 , . . II. .	1-60	1-80
1 . . . HI. .	1-50	1-70
1 , telečjega mesa. . .	1-80	2 —
1 , prašičj. mesa (svež.) 1 . » (prek.) 1 , koštrunovega mesa .	2-	2-20
	2-20	2-40
	1-40	1-50
1 , masla		2-60	2-80
1 , masla surovega . .	2-40	2-80
1 , masti prašičje . . . 1 , slanine (Špeha) sveže	210	2-16
	1-76	'!•-
1 , slanine prekajene	2--	2-20
1 , sala 		1-92	2-
1 , čajnega masla . . .	3-20	3.80
1 . margarinskega masla 1 jajce 		2'—		•	
	—•06	-07
1 liter mleka		—•20	—•22
1 , . posnetega .	—•08	—•10
1 . smetane sladke . .		■		—.. •	
1 . „ kisle . .	•90	1-
1 kg medu 	 1 piščanec ......	1-40	1-60
	1-20	1*60
1 golob .......	—■40	-•50
1 raca	y	1-80	2*20
1 gos		5-50	6*—
1 puran		—•—	—•—
100 kg pšenične moke št. 0	35-40	
100 . . . , 1	35--	—*—
100 . , , , 2	34'20	—*_
100 . . , . 3	33 50	
100 . . , , 4	3250	_•	
100 . . . . 5	31 60	—	
100 . . . . 6	3080		•—
100 . . . , 7	28-30		•—
100 , . „ . 8	17-50		»	
100 . koruzne moke . .	26--	•
100 , ajd. moke 1. vrste	48-—		•	
100 . . . II. ,	46 —	—•—
100 . ržene mokt . . .		*—		•	
1 1 fižola		-•28	-•40
1 „ graha		—•36	— 40
1 „ leče 		-•40	—•48
1 „ kaše 		-•28	-•30
1 „ ričeta		-•26	-•28
100 kg pšenice ....	23-	24-—
100 „ rži		21'—	22 —
100 „ ječmena ....	20-—	21-50
100 „ ovsa 		22"—	24‘—
100 „ ajde		22'—	23'-
100 „ prosa belega . .	—-—		.	
100 „ „ navadnega .	19-	20-—
100 „ koruze ....	21-		•—
100 „ krompirja . . .	650	7-—
100 „ činkvantina ...	22‘—		■—
100 „ sena 		750	8-—
100 „ slame .....	5-	6-
100 „ stelje		H’—	4 —
100 „ detelje ....	8-	850
Cena trdemu lesu za m3 .	9-50	12-—
Cena mehkemu lesu za m3	8-	9-
Prašiči na klavnici . . .	1-08	1-34
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Jo priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovlrje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-GIInce 92.
Mesečna soba elegantno meblo-vana s posebnim vhodom z vporabo Kopelji in hrano se takoj odda enemu ali dvema gospodoma. Naslov v »Pr-
vi anoneni pisarni«.
264—3
PETAR JERAl
TR5T via s. GiovAnnia.
Moderno pohištvo. Lastna delavnica.
ižgranjariia,
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št. 1
(prihod Iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Urarskega
pomočnika
sprejme takoj
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Stari trg štev. 9. Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelcc 38° C, daje vsak dan nad 30.000 ) radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in' drugim. Velika kopališča, posebne In močvirni kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebie, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Radi prevelike zaloge blaga dajem
20 V popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Moderci v %eh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce
rokavice, parfumerija, nogavice,
moderne ulasniee, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izberi v modni trgovini za dame
P. Magdič, Ljubljana,
= nasproti glavne pošte. =■■
H
H
■
Kanadian Pacific
Trst-Kanada.
Nova direktna brzoparobrodna linija za potnike in razno-;:	vrstno blago	•
v Kanado in Zdr. države Sev. Amerike.
Brzoparniki imajo za potnike 3 razreda same kabine ali kamrce za 2 in 4 osebe skupaj, so naj-moderneje opremljene in zračne, potniki imajo na razpolago na krovu sprehajališče, jedilni in kadilni salon s kompletno godbo i. t. d. Hrana domača, je izvrstna in postrežba vzorna ter najnižje cene. Prtljaga je do 100 kil prosta. — Vsi potniki 3 razreda so nastanjeni v kabinah sami zase ter imajo vse udobnosti na parniku, zato je ta nova linija najpripravnejša za potnike v Ameriko in za pošiljanje raznega blaga na vse strani Amerike.
Vsa tozadevna poročila daje točno in brezplačno koncesionirana potovalna pisarna
FH SM ARHA v Ljubljani Dunajska c. 18
LrfLr«	v	hiši	»Kmetske	posojilnice1*.
L	 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane |lf i Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše odškodnlue la kapitallje K 123,257.695-77. » JL«* -cm. države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi-	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživet|e in smrt z * manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani a8"p£‘S«,,s,nl v Gosposki ulici št. 12.	Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte 1