LETO III.
LJUBLJANA, 31. JANUARJA 1925.
^&IŠ©ČNlN&-2A*3iVCiO$LA-VOO ČETRTLETNO DIN15* CELOLETNO* DIN* ©O/ZA* INOZEMSTVO ]E DODATI POlTNlNO/OGL&JI PO
cenikv/ posamezna jteVILKA-po DJN I 50,
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
STEV„ 4.
V
, - - • - IN VP^AVA' VČITEL7JKI *TI$KARNl/ ^OKOPI$l $E NE VRA-CA70/ANONIMNI DO-PlSl $E NE PRIOSČV-lElO/POjTNlNA PLAČAN A V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Oblastni odbor ORJUNE
poživlja vse člane Mestnih organizacij v Ljubljani na
JAVNO ZBOROVANJE
ki se vrši
dne 5. febr. ob 8. uri zvečer v Mestnem domu.
Udeležba obvezna. Poročata oblastni predsednik inž. Marko Kranjec in Vladimir Levstik o nastopu Orjune pri volitvah za mesto Ljubljana.
Izjava 0. o. Orjune v Ljubljani.
V zadnjem času je začelo opozi-cionalno časopisje z vso mogočo zlobo napadati brata dr. Ljudevita Pivka zaradi njegove dobrovoljske akcije za časa svetovne vojne. Iz-gleda, kakor da bi sc bližali z eventualno zmago opozicije zopet oni časi, ko je bil v&aik nasprotnik Avstrije p. v., jugoslovenski dobro-voljci pa bodo glasom še veljavnega avstrijskega kazenskega zakonika morali odgovarjati za svoja dejanja pred rednimi sodišči.
Dokler so to roboto vršili avstrijski psi — klerikalci, smo jo s preziranjem zasledovali, zavedajoč se dobro, da pride gotovo še čas obračuna. V zadnjih dnevih pa je
sledil morilcem Kromarja, Bren-ceta in premnogih mučenikov našega osvobojen ja tudi del naprednega časopisja, ki se je dal iz grde strankarske strasti zavesti v to gnusno borbo.
Podpisani oblastni odbor z ogorčenjem obsoja te ogabne napade na idealista in poštenjaka brez madeža, dr. Ljudevita Pivka, ki Je edini, kot svetel meteor poJetel iz pasle vdanega suženjstva slovenskega ljudstva, na katerega edino zamoremo s ponosom pokazati, kadar nas svet vprašuje, kaj smo storili za našo svobodo.
Oblastni odbor Oriime v Ljubljani.
IV
Našim čitateljem bodo gotovo še v živem spominu članki, ki sino jih
pisali v prošlem letu na gornji naslov. S strogo pazljivostjo smo zasledovali že delovanje prejšnje direkcije Južne železnice in opozarjali širšo javnost na skrajno nacionalno škodljivo postopanje te nemške in nemčurske ekspoziture. Budno smo stali na straži in stremeli za tem, da že enkrat uvedemo v to.
našo državo izredno važno upravo, državno-nacionalnega duha.
Vse^ zaman! Vsi maši napori in vse naše akcije so se razbile ob zaščiti, ki jo je nudil inž. Šega vsem tujerodnim in naši državi nenaklonjenim elementom, sklicujoč se pri tem na njih nenadomestljivost. Zaman smo opozarjali javnost, da njegovi argumenti ne drže. Doživeti smo morali celo. da s0 tega škodljivca nacionalne ideje vzeli v zaščito preizkušeni stari borci za to idejo, ker se je znal sicer prikazi-vati ob »rodoljubnih« prilikah kot nekak zaščitnik nacionalizma. Širša 'l nos le s>cer že dovolj poučena o pravem stanju stvari v direkciji, vsled tega ta naša izvajanja veljajo v prvi vrsti še onemu krogu ožjih prijateljev g. inž. Šege, da tudi temu končno odpremo oči. kak »zaveden« Slovencc je ta človek.
Nenadomestljivost je dandanes sat skoro vsem tujerodnim državnim škodljivcem. Marsikomu od »uh je že prinesla dosti sreče, a temveč nesreče naši državi in nje-ni m državljanom. Če vzamemo človeka kot argument nenadomestlji-vosti, moramo reči, da je v splošnem vsak človek nenadomestljiv in
vh,V ,v *akem rojstvu. Le v goto-tslučajih so gotove osebe, v go-
Kus;£vv,a ,,ekai »e-
državnih železnic ^ V direkci^
ce je stopilo vdSSSu^”® f lezni' ljivosti posameznih strok^ <fnest" ospredje. To pa vSt^S^ -V v tem podjetju zaposlenih mozemcev. posebno Nemcev, ki so se znali in zamogli za časa bivše Avstrije vgnezditi na zelo vplivna mesta tega podjetja. Njih nenadomestljivost je pa le namišljenega značaja in brez vsake širše stvarne podlage. So ljudje, ki še dandanes Protežirajo iz osebnih koristi nem-
ški živelj, so pa tudi taki. ki sc mogoče niti nc zavedajo, da s tem podpirajo vsenemško stvar v našo
največjo nacionalno in državno škodo.
Če pogledamo strokovnjaštvu teh ncnadomestljivčev bližje v oči in če pregledamo naše tozadevne razmere, moramo reči, da o kaki absolutni nenadomestljivosti ne more biti niti govora. Med nenadomestljivimi Nemci - strokovnjaki smo imeli priliko opazovati skrajno omejeno znanje in smo trdnega objektivnega prepričanja, da so mnogi slovenski strokovnjaki bolj zmožni od prvih, pa so vendar vedno zapostavljeni in sc vsled namišljene nenadomestljivosti nemških strokovnjakov ne morejo uveljavljati tam, kjer bi lahko v polni meri koristili državi in Naciji.
Največja budalost pa je govoriti o nenadomestljivosti inozemskih Nemcev, katerih je v direkciji le nekaj desetin in za katere v prvi vrsti zahtevamo, da se odstranijo iz državne službe, ker čaka dovoli domačinov na njihova mesta. O kakem zastoju v rednem prometu na progah bivše Južne železnice in pri obratu v kurilnicah in delavnicah ne more biti niti govora, tudi če bi se vsi Nemci-inozemci takoj odpustili. Vsi so danes brez izjeme takoj brez vsake škode za državo nadomestljivi. Pa ne samo da odpust teh tujcev ne bi škodoval državi, on bi nasprotno mnogo koristil narodnemu in državnemu blagostanju.
Kako ogromno škodo nam ti Nemci-inozemci delajo je lahko izračunati. Vsak izmed njili ima tesne zveze preko meje. Jasno je. da tem ljudem nc leži na srcu ojačanje naše države, oni gledajo le na to, da bi jej škodili kjerkoli le morejo. Ker jim njihov položaj odkriva mnoge tajnosti, jih lahko dnevno izročajo nam sovražnemu inozemstvu, oni nas tam obrekujejo, pripovedujejo o nas vse mogoče stvari in tako ubijajo ugled naše države. Na svojih službenih mestih pa zastrupljajo naš naraščaj in ubijajo državno avtori-eto. Izven službe pa ravno na naši otSiV ®odDiral0 nemški iredentizem,
ki jiha'vZKa?ie °tr0kC V ill0zemstvo-ke naTeJ?i *v ^nzene sovražnica edinstva Ses:a in nacioiia]nc' ga tamstva. Oni Se v svojem privatnem življenju udejstvujejo le v.
nemški družbi in pošiljajo svoje prihranke v sovražno inozemstvo. Koliko dobrih članov nacionalnih organizacij ie s tem odvzeto naši meji in koliko zagrizenih iredentistov dano nemškim organizacijam! Kdor
tega ne uvidi, ta je slep. ali pa iz-dajica nacionalnih in državnih koristi lastnega naroda. Danes hočemo dokazati, da je glavna zapreka razčiščenju razmer pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ravno
inž. Šega, ki je v pravem pomenu besede zli duh tega tako važnega upravnega telesa. V dokaz pa nam naj služi uradništvo mažinskega oddelenja gornjega naslova, ki ga po-dajemo v sledeči tabeli:
Direkcija državnih železnic, Ljubljana.
Direktor, dr. Borko Mašinsko oddelenje:
Inž. Šega, pomočnik direktorja. (Personalne zadeve)
l
Inž. Ogrintz, načelnik maš. oddelenja (Nemec)
l
Inž. Jurmann, namestnik (Nemec)
Inč. Honzak (Nemec)
odd. za Jaki tok zna drž. Jezik jedva za eilo
Inž. Dolgovsky (Nemec)
matcrjahia uprava
X
Referenti pri. direkciji, mašinskega oddelenja:
Waliand (Nemec)	Gnezda	(Nemec)	Zellnka	(Nemec)	Skrdla	(Nemec)	GoliaS
odd. za premog In mazilo
rač. odd.
bivfii čevljar, potem strojovodja sedaj strojni odsek
odd. za vodne postaje zna drž. jezik jedva za Bilo
a prei
zna dri. Jezik jedva za siio
odd. za vozov«
Inž. Dolinschek (Nemec)
načelnik delavnice, Maribor X
t Inž. KotTT|
načelnik kurilnico, Maribor (Nemec) I
T
Inž. Weinberger (Nemec)
načelnik kurilnice, Ljubljana
Inž. MUhlhofer
načelnik kurilnice Ljubljana n.
Inž.
Mlinnrilsch (Nemec) | Inž. Felber j (Auslrijanec Nemec) Krakollk bivši strojevodja (Nemec) Inž. Wolt
burSok /.»četnik dodeljen	podnačelnik	prov.	podnačelnik	podnačelnik
T Inž. Kalitoviez I
nttč. vozovnega odi).
(Norocc)
Inž. Karla
prideljen
Inž. Vidic I.
nač. etrojanie in plinarne A
Minajev (Ras)
Inž. Sancin
Htrujaroa in
kovačija
piitieljcn
Inž. Uuger
mcutaža strojev (Nemec)
Inž. Uraden
prideljon
luž. Roglič
obratovodja
kuril, delavnic
X
Inž. Švajger
p rov. podnačelnlk
Y
Inž. Vidic IL
prideljen
Kolesnikov (Rus)
prideljen
X
i
Inž. Koudelka (Nemec)
začetnik, prideljen
To je torej slika liajnovcjše panoge ljubljanske direkcije državnih
železnic. V tem oddelku je zaposlenih z inž. Ogrintzem vsega skupaj 29 inženirjev iti strokovnjakov, od katerih je 18 Nemcev, in sicer so to: inž. Ogrintz. inž. Jurmann. inž. Honzak, WaUand. Gnezda. Zelinka, Skrdla, inž. Dolgovsky, inž. Mlina-ritsch inž. Dolinschek. inž. Kolik, inž. \Veinberger, inž. Kalitoviez. inž. Unger. inž. felber, Krakolik, inž. Koudelka in inž. Karis, ki pa je stalno bolan. 'Poleg teh vidimo še dva Rusa: inž..Mlinajeva inKolesni-kova; ostalih, reci in piši, devet je Slovencev. Iz slike je jasno razvidno, da so na vseh važnejših odločilnih mestih Nemci, med njimi taki. ki sploh ne znajo državnega jezika, kakor Kotik, felber in Kalitoviez, ostali ga pa le za skrajno silo lomijo in šc to le redkokdaj. Je to v pravem pomenu besede nemška domena, ki je še dandanes v ozkih stikih z ravnateljstvom Južne železnice na Dunaju. Tega se ti gospodje tudi dobro zavedajo in to nemško posest krčevito drže v rokah, da jo kot tako ohranijo, dokler ne pride razpad Jugoslavije, ki je po njihovem mnenju v doglednem času neizogiben. Ti gospodje, z Ogrintzem na čelu, vedrijo in oblačijo v tem oddelku, oni ne puste nikogar blizu, onemogočajo uvedbo državnega službenega jezika in pomožnih instrukcijskih knjig, nastavljajo tujerodno delavstvo. ' sklepajo dobavile kupčije z nemškimi tvrdkami itd., itd. Vse to sc godi pod pokroviteljstvom »velikega Slovenca« g. Šege, ki jim brez vsega odobri vsako zahtevo in naj si bo še taiko protinacionalna. K temu pripominjamo, da je bil pred imenovanjem g. dr. Borka inž. Šega vrhovni šef ljubljanske direkcije in tudi sedai še odloča v vseli personalnih zadevah. Tu torej nc drži noben izgovor.
Eden izmed glavnih izgovorov g. inž. Šege pa jc ta, da je že vse poskusil, da pa ne dobi nadomestila za nemške strokovnjake-inozemce, in da se bo vse podrlo, če se iste odpusti. In v resnici jc bilo tekom prošlih let sprejetih že večje število slovanskih inženirjev, toda kakor hitro sc nove moči malo ogrejejo in pridejo v poštev, da bi lahko
zavzeli mesta tujcev, se jih prične šikanirati i 11 zapostavljati in kdor nima skrajnega potrpljenja, temu je
kmalu takega postopanja dovolj in pri itak ne baš sijajni plači, otrese prah svojih čevljev, kar tujcrodci jedva čakajo, ki se ob taki priliki oddahnejo v svojih dobroplačanih stolčkih. Tako je v prošlem času zapustilo službo troje Slovencev, in sicer inž. Kump, inž. Ženko in inž. Ditrich. Hrvat inž. Klansberger in Čeh inž. Nejepsa. Nedavno je zadnji od navedenih ponovno prosil za vzprejem, ki se mu je z motivacijo da ni prostora odklonil, kratko nato pa je bil sprejet v službo zagrizen Nemec-buršak Mlinaritsch kot začetnik. ki ga pa g. Šega. da izbriše izdajstvo, predstavlja kot Slovenca.
Krasen primer, kako inž. Šega nadomešča Nemce pa je slučaj Rog-lič, ki se je pred dobrim tednom odigral. Inž. Stanislav Roglič je eden izmed najvestnejših in najspretnej-šili inženirjev direkcije. Tekom njegovega večletnega delovanja je pokazal vse svoje zmožnosti in mu kot strokovnjaku gre vsa hvala. Prideljen je bil načelniku kurilnice v Mariboru inž. Kotiku, ki ie avstrijski državljan in službenega jezika popolnoma nezmožen. Naravno je. da je bil Roglič aspirant na njegovo mesto in vse jc izglodalo, da kaže Šega dobro voljo v tem slučaju in bo nadomestil »nenadomestljivega« tujezemca Kotika. Toda kmalu se je izkazalo, da je bil to le pesek v oči slovenski javnosti. Ro-gliča, ki jc začel uvajati v delavnico službeni jezik in sploh kot nacionalist nastopil, se je začelo šikanirati in zapostavljati,- da bi se mu vrata do načelniškega mesta zaprla, so mu pred nosom imenovali nekvalificiranega Nemca Krahulika. bivšega strojevodjo, za provizoričnega podnačelnika in sploh se je začelo proti njemu intrigirati, da bi sc mu službQ zagrenilo in bi bil končno prisiljen slediti že prej imenovanim izstopivšim slovanskim inženirjem. Tega koraka ie bil Šega tako gotov, da mu ie že postavil namestnika v osebi začetnika inž. Koudelka, ki je Nemec in zagrizen buršak. Iz tabele je jasno razvidno stremljeivr direkcije, da nc bi prišlo vr-mesto načelnika kurilnice v fu . - j boru v slovenske roke. Kolesnikov, 1
je Rus-inozemec. ki ne pride v poštev; Roglič bo prej ali slej vsled zapostavljanja omagal, na njegovo mesto pa pride Nemec Koudelka, ki bo zavzel končno preko Krahulika načelu iško mesto. Toda Roglič je pokazal trdo hrbtenico in se ni dal zlomiti. Kaj toraj storiti? Treba ga šiloma odstraniti, dokler je čas. In tako se je tudi zgodilo. Pred nekaj dnevi je bil ta zaslužen delavec v zahvalo za njegovo požrtvovalno delo, brez vsakega vzroka brzojavno premeščen v Ljubljano, in sicer na položaj, za katerega sploh ni potreben inženir in ga tudi do danes tam ni bilo. Pripominjamo, da je Roglič oženjen in ima troje malih otrok. Tako se toraj nadomešča nenadomestljive tujce pod patronanco »Velikega Slovenca« g. inž. Šege.
Seveda je ta nečuveni ukrep na-pram občeznanemu, uglednemu, nacionalnemu delavcu razburil vso Mariborsko zavedno javnost, v prvi vrsti Orjuno, ki je najodločneje zahtevala. da se ta sramoten čin krivice takoj popravi. Šega. v svesti si svoje krivde, se je skril v ozadje in hoče za ta svoj čin naprtiti drugim odgovornost. Deloma je že re-tiriral in hoče popraviti storjeno krivico s tem. da je razveljavil prvoten odlok Rogličevega imenovanja na za njega ponižujoče mesto in ga imenoval za podnačelnika v ljubljanski kurilnici, toda s tem še ni poravnana škoda, ki jo trpi nacionalna ideja v mariborski kurilnici, čije močen steber je bil ravno inž. Roglič. Kdo naj sedaj uvaja državni jezik v delavnice? Kek) na/ bodri maloštevilne zavedne delavce? Kdo bo krotil ošabnost Nemcev, nemčurjev, komunistov in ostalih proti državnih elementov, če se ne popravi njemu storjena krivica. Zato povzdigamo odločno iu svarilno svoj glas in zahtevamo zaved-nih Slovenov na vplivna mesta na mejo. Prosimo zavedno javnost, naj nas podpira v našem idealnem stremljenju. Proč s tujci iz vplivnih mest. ki odločajo v sili usodo države. Danes smo odkrili javnosti strašno sliko, ki nam jasno kaže, kaj se ■e storilo v dolgih šestih letih v eni najvažnejših panog naše uprave, kjer jc bil žalibog načelnik — »Slovenec« inž. Šega.
PROCES
proti povzročiteljem rrbovehskih dogodkov preti celjskim okrožnim sodiščem v teljii dne 25. do 27. novembra 1924.
(Dalje.)
Političen pregled.
Predsednik senata prečita nato pismo, ki ga je oddal Hlebec Jakobu Kranjcu, ki je bil zaprt v celici št 60. Pisino je bilo naslovljeno na Stapančič ter je je v njem prosil, naj gre za pričo in ji dajal navodila, kako mora pričati. V pismu je tudi strogo zabičal, da pisma ne sme nikomur pokazati, kakor samo Rezki. Stepančičeva je pri zaslišanju v resnici pričala, kot so bila navodila v pismu in sledi iz te ga, da je enako pismo enake vsebine Hlebec že enkrat iztihotapil iz zapora. V pismu ie naročil Hlcbec, naj priče izjavijo, da je bil on za časa napada doma v podstrešju.
Drugi enaki kurir je bil tudi Andrej Plank. Tudi pri njem se je našlo in zaplenilo pismo Hlebca. Andrej Plank je pri zaslišanju izjavil: Bil sem v zaporu skupaj s Hlebcem. Isti mi je pravil da je bil v Trbovljah s svojim dekletom. Dal mi je pismo, maj ga oddam na naslov. Ko sem šel na prosto, mi je paznik pismo odvzel. Hlebec mi ie tudi naročil, naj pred odhodom poiščem njegovega dekleta, ki pride ta dan z vlakom v Celje.
Predsednik sedata: Hlebec, zakaj kriminirana pisma, med njimi je bilo tudi pismo, ki ga je pisal Kokalj.
Predsednik senata: Hlebc, zakaj ste popoldne iskali Fakina in mu hoteli reči za denar?
Državni pravdnik: Zakaj ste prvotno tajili, da ste dali Fakinu denar.
Hlebec: Prvič sem tajil, ne vem zakaj, drugič sem pa priznal, da sem mu dal 200 Din.
Predsednik senata prečita še eno pismo, ki ga je pisal Mirko Weinberger Hlebcu in ga je poučeval kako naj priča.
Mirko Weinberger: Nisem imel namena navajati ga h krivemu pričevanju, hotel sem mu le napraviti uslugo.
Pavla Fakin, sestra pok. Fakina je izpovedala, da je prišel k njej opoldne Hlebec, ki je bil ranjen in ji rekel, da je dal njenemu bratu denar. Ko pa brata ni bilo domov, sem se bala. da zapravila tuji denar in sem ga šla iskat. Hlebec mi ni ničesar povedal o umoru. O tem sem zvedela šele okoli 6. ure.
Prečifcajo se pisma, korespondence in listine, ki so bile zaplenjene v Delavskem domu v Ljubljani. Zaplenila se je takrat tudi knjiga »Plamteči okovi«, ki jo je spisal Mile Klopčič, dalje pesem »Naprej rdeča fronta«, pesem, ki se norčuje iz Orjune in poje po napevu Orju-naške himne. Referat o delavskih četah za obrambo, referat za kmetski teden. Pismo, s podpisom Jovo, z dne 11. marca 1924, ki vsebuje situacijsko poročilo iz Trbovelj. Dopis, >ki vsebuje organizacijo mladinske sekcije NDSJ.
Predsednik prečita tudi, kedaj so bili obtoženci aretirani.
Čitanje izpovedb prič in njih zasliševanje je trajalo do 23. ure ponoči. Ob tej uri je predsednik senata zaključil dokazovanje in določil, da se drugo jutro, t. j. v četrtek prično govori državnega pravdnika in obeh zagovornikov.
Državni pravdnik je v kratkih in jedrnatih besedah podčrtaval krivdo današnjih obtožencev ter zahteval za njih satanske naklepe in delo najstrožjo obsodbo in kazen. Po dokončanem govoru državnega pravdnika je kot prvi zagovornik govoril dr. Tuma. Imenovani ie v uvodu naglasil, da zagovarja današnje obtožence kot njihov sodrug in da je tudi on komunist in begunec iz Primorja, kjer je živel veliko let. Iz celega njegovega s komunizmom prežetega govora je bilo čuti, da se je do dobra zavedal, da govori v skrajno svobodoljubni drža-
vi, kjer se svoboda po njegovem mnenju lahko poljubno zlorablja. Med drugimi je govoril, da je njemu danes njegov zagovor težak, ker mu je bilo dano premalo časa, da bi do dobra preštudiral celo obtožbo in dalje premalo pozna krajevne razmere. Vsekakor pa je prepričan. da bo današnja obsodba težka za vse sodnike, ker tukaj ni prave materije za kako obsodbo sploh, to pa radi nejasnosti zakona. Ako se vzame, da je zakon protiustaven, kar lahko trdi z vso smelostjo, ker bi v nasprotnem slučaju, današnji obtoženci sploh ne sedeli na zatožni klopi. Kajti zakon, po katerem se danes sodi obtožence, ie protiustaven. ker izpreminja ustavo. Orjuno je slikal kot organizacijo, ki služi interesom kapitala. Ali je tedaj čudno, da se je ubogi delavec, njegov drug, bal te družbe, ker mu je postajala nevarna njegovemu obstanku in poostrovala njegov že itak težki boj za kruh. Negiral je narodno edinstvo, govoril nekaj o namišljeni državi ter pozival obtoženca Mile Klopčiča, naj še nadalje deluje v tem smislu kot je deloval sedaj, ko je sestavljal pesmice, n. pr. »Naprej. rdeča fronta«, »Plamteči okovi«, nafl ne omaga na svojem potu.
V svojem zagovorniškem govoru je nadalje objasnjeval celo zgodovino iti pokret komunizma, da bi tako njegov govor pristojal bolj na kak zaupen člamski sestanek, kot pa za govor pred senatom deželnega sodišča. Kaj je komunizem? Ali je to res nekaj grdega, nekaj groznega? Rusija je dames država, četudi ima drugo obliko. Ali je torej komunizem protidržaven? Ne, nikakor ne. Mi komunisti nismo protidržav-ni elementi, ker nismo proti državi, zahtevamo pa le, da pride država v dobre roke. v take roke, ki bo nudila tudi najnižjim slojem, ki bi nudila delavcem popolno zaščito. In vsled tega zahtevajo komunisti, da pride država v roke kmeta in delavca, ker on itak predstavlja pretežno večino državljanstva. Ali je to protidržavno. če zahteva masa, da pride vlada v druge roke. To zahteva dames tudi vsaka stranka zase v državi, in vendar ni vsled tega protidržaven element. Mi zahtevamo. da se enkrat za vedno konča to. da bo država v rokah mogotcev, kapitalistov in korup-cionistov, ali je to protidržavno. če zahtevamo, da pride naša država, naša mlada, lepa država iz nezdravih rok v močne, zdrave in dela-voljne roke našega proletarca. Komunizem je ravno v Jugoslaviji ne-kai nadvse idealnega. — Vsaka politična partija ima svoje misli. Dr. Korošec je federalist. Zakaj ga niste zaprli?
Dailje obravnava kaj je Marksizem, kdaj se je pričel, kake oblike je dobil pri II. internacionali leta 1900. Pripominja, da je Bakun znan marksist, zahteval je v dosego svojega cilja, da pride najpreje revolucija, ker le potom te je mogoče doseči popolen in koristonosni pre-okret v eni državi. To se je kot dobro pokazalo tudi v Rusiji, kjer vladajo danes urejene razmere.
Razlaga, da je boljševizem so>-mo taktika stranke.
Omenjal je tudi dobre lastnosti posameznih obtožencev in kaj jih je privedlo do komunizma ter predlaga koneono za vse brez izjeme popolno oprostitev ter poudarja še enkrat, da sede vsi obtoženci protiustavno na zatožni klopi.
Notranje ministrstvo nadaljuje z objavo pri Radiču najdenih dokumentov. Posebno zanimiva sta dva; v enem obljublja Radič Nemcem avtonomijo, v slučaju da pride do razpada Jugoslavije in ustanovitve mirotvorne hrvatske republike; drugi pa je Krasinovo pismo Radiču glede kongresa seljaške internacionale v Zagrebu. Opozicionalni listi na vse pretege pišejo in kriče, da so dokumenti falzificirani. V kolikor so dokumenti istiniti, o tem bo odločalo nepristransko sodišče. V nedeljo se ie vršilo zopet neb roj shodov, ki so bili vsi dobro obiskani, posebno shod Narodnega bloka, kjer se je manifestiralo za državno in narodno edinstvo. Tudi Radičev lakaj dr. Trumbič je priredil shod v zagrebškem »Music-hallu«. Po shodu so zborovalci, na čelu z dr. Trumbičem. prirejali po ulicah demonstracije. Pri tej priliki je prišlo do spopada med Hanaovci in nacionalisti; en nacionalist je bil težko ranjen in so ga morali prepeljati v bolnico. V Starem Sivcu je pa prišlo do spopada med srbskim prebivalstvom in med Nemci, ki so arogantno in provokatersko nastopali; dr. Kraift, vodja vojvodinskih Nemcev. je bil pri tem precej težko ranjen in so ga morali prepeljati v bolnico. Opozicijsko časopisje je tudi to priliko izrabilo v svoje partizanske namene in primerja Kraftov slučaj s slučajem Matteoti v Italiji. Imenoma navaja nekatere višje uradnike, ki da so napad na dr. Krafta inscenirali. Nemški poslanik v Beogradu Ollhausen je vložil pri zunanjem ministru dr. Ninčiču verbalen protest radi tega dogodka* Dr. Ninčič mu je kot politik, ki se zaveda svojih dolžnosti, pokazal vrata. Ta netaktni in nekorektni korak nemškega poslanika je vso našo oficialno javnost razburil in zahteva se Ollhausenov odpoklic, V Da vidoviče vi demokraitski stranki je zopet nastal razkol. Bivši zunanji minister dr. Marinkovič, ki je vsekakor najbistrejša glava v tej frakciji, je prijavil svoj istop iz glavnega izvršnega odbora stranke. Za Davidovičevo stranko je to težka izguba iti io čaka mogoče Še druga. Kajti tudi bivša samostalca, Timotijevič in Kumanudi se odmikata. Na verbalno noto našega vatikanskega poslanika dr. Smodlake, je Vatikan odgovoril z noto. v kateri zelo ostro obsoja dejanja poli-
Dr. Kraft. V Vojvodini je narod- j ni živelj ogorčen radi zadržanja j Nemcev pri reševanju naših notranje političnih vprašanj energično obračunal z voditeljem Kulturbun-dovcev g. dr. Kraftom. Dokazal mu je, da je tudi v Jugoslaviji mera polna za tujerodno prepotenco. ki je slavila zadnje čase že prave orgije. Da bi se to zgodilo v Italiji s kakim slovenskim politikom, ki bi rovaril proti italijanski državi, bi bila stvar s tem končana. Italijanska javnost bi šla preko tega dogodka molče ali pa še z odobravanjem. Naša javnost politična in narodna pa bi sploh dosledno molčala kakor še vselej dosedaj. Drugače pa je z našimi Nemci. Ne samo, da so zagnali krik, kot da bi jih masakrirali en mase, ampak zatekli so se tudi k diplomatski intervenciji. Tako. da je šel protestirati radi pobite glave g. dr. Krafta sam nemški poslanik dr. Ollhausen. Registriramo to. kot dokument, kako skrbi tuja diplomacija za blagor in varnost narodnih manjšin in v primer naši diplomaciji in vladi. Saj obe nista imeli dosedaj še niti enega energičnega protesta proti divjanju črnosrajčnikov in Hackenkreuzlerjev.
Novice iz »Klelndeutschlanda«, V delavnicah državnih železnic v Mariboru je nek inženir, lepo donečega jugoslovanskega imena. Nikola Kalitovič, ki pa je vse drugo, kakor Jugosloven. Da ne zna nobenega službenega jezika, je samo ob sebi razumljivo. Njegovo uradovanje se vrši v blaženi nemščini. Če mu pa pride kakšen »ferenczbazci« pa seveda govori v visoko donečem sv. Štefotnskem narečju. Ta oholi Madžar se je drznil nahruliti v jako krasno - umazanem tonu, s posredovanjem tolmača dva Srba, iz delavnice Niš, ki sta bila začasno dodeljena tukajšnjim delavnicam. Beležimo ta dogodek, da spozna javnost, kako znajo naši lojalni dr-
tikujoče duhovščine in zlorabo vere in cerkve v politične namene. Govori se, da pride poseben papežev odposlanec v Jugoslavijo, da se na lastne oči prepriča o dejain-skem položaju. Če Vatikan res kaj takega ukrene, bo to le v njegovo korist, ker se bodo potem odnešaji med Jugoslavijo in Vatikanom znatno izboljšali.
Turčijo je zopet zadela velika katastrofa. V Ardathanu je bil potres, ki je zahteval veliko človeških žrtev in tudi materialna škoda je velika.
Kakor je bilo pričakovati, je dobila Luthrova vlada zaupnico. Proti so glasovali socialni demokrati, komunisti in del centruma pod vodstvom dr. Wirtha, Demokrati so se glasovanja vzdržali. Kljub zatrjevanju nacionalcev, da se bodo držali reparacijskih obveznosti, se kaže v antantnih vrstah velika rezerviranost. Zastopniki antante so izročili nemški vladi noto. tičočo se razorožitve Nemčije in izpraznitve Kolnske cone. V tej noti konstati-rajo zavezniki, da ni izpolnila Nemčija vseh obveznosti, da vzdržuje več policijskih čet, kot bi jih po pogodbi smela, da tajno rekrutira in vežba vojaštvo, in da ni še opustila vseh tvornic orožja. Radi tega je izpraznitev Kolnske cone nemogoča. Francoski in nemški delegati za sklenitev trgovinske pogodbe so se zopet sestali. Nemčija je na francoske predloge odgovorila v pomirlji-vejšem tonu in je upati, da bo došlo do sporazuma in zajezitve carinskega boja.
Švedski ministrski predsednik Branting bo vsled bolezni najbrže podal demisijo. Kdo bo njegov namestnik ni še mogoče predvidevati.
Voditelja avstrijskih velenem-cev dr. Dinghofer in dr. Frank sta odootovala v Berlin, da se posvetujeta z nemško vlado glede gospodarskega in politonega zbližanja Avstrije in Nemčije. Francoski list »Le Temps« komentira ta korak in izvaja, da bo antanta če treba tudi s silo preprečila združitev Avstrije z Nemčijo. Naša diplomacija pa mora vsekako paziti, da nas Avstrija vseeno ne preseneti s takim korakom in da ne bo nekega dne stal Prusak s »uickelhaubo« na grebenih Karavank. Ukrene nai vse potrebno. da bomo v tem slučaju pripravljeni in da ne zgubimo tretjič našo Koroško in tokrat za vedno.
žavljani biti vljudni ter se izkazati hvaležnega napram naši — pardon —. svoji domovini. Priporočamo gospoda državno-železniški upravi, da bi se ga usmilila in ga premestita v kakšno drugo delavnico, n. pr. v Niš. ker bi bila takšna premestitev za tetra inž. zelo koristna.
O. Kalitovič vedite, dai je pravilno in v smislu zakona postopal
l e k ■
0 3 “
RV R O K K
MESTNI TRG 5
* W ernatovic
g. minister Popovič, ko vas ni prevedel na novi zakon. P0 Žebotovi milosti ste bili vi, kakor tudi vaš oproda Kaspar, ki se pusti titulirati, z inženirjem, za časa ministrovanja' prof. Sušnika v vladi zakonitosti, roda in pravice,, protizakonito prevedeni. Saj skoro ne razumeta ni eden ne drugi, druge govorice in pisave, kakor samo blaženi »tajč«. Nič čud-! nega ni, če se po nasvetih takih inženirjev in delovodij še danes na-stavljajo preddelavci, sami Nemci in nemčurji, ki ne znajo službenega jezika, in to če je tudi dovolj sposobnih Slovencev na razpolago.
' Ti jim ne prijajo. V zadnjem času | so bili imenovani preddelavcem: Wenisclmigger, Wallis, Mehr, Po-totschnigg, Woschnigg, Kolar. Po pisarnah se uporabljajo ljudje, seveda tudi Nemci, ki pišejo tako slovenščino. da se človeku kar smili. — Prihodnjič zberemo tudi take cvetke.
Čudimo se gospodu načelniku delavnice, da je dostopen za take nasvete, ki mečejo tudi na njega precej čudno luč.
O škandalih v kurilnici Maribor bodemo poročali prihodnjič. Danes ugotovimo samo, da je vodstvo kurilnice v rokah nemške Avstrije’, sicer bi si ne mogli razlagati dejstva, da se sprejemajo v službo še vedno ljudje, ki ne znajo v službenem je-« ziku odgovoriti niti na vprašanje, kdaj ste rojeni? In take ljudi se še zmirom tišči naprej, da bi tvorili naraščaj naših bodočih strojevodij. Mi pa pravimo, da če se nič ne spremeni, bodo še dolga leta vozili jugoslovanske vlake nemško - avstrijski Maschinfiihrerji kakor Wa-nis, Cagler. Dorner, Marčič, ki še sedaj zmerja Slovence z Windišerji, je bil pa zato tudi že povišan.
Ta žalostna resnica kaže verno sliko več ko>t četrtstoletnega odličnega narodnega delovanja g. pod-ravnatelja Šega. ki prav v posebni intenzivnosti obstoja zadnjih par let in se jasno izraža v reduciranju Slovencev in povišanju Nemcev.
Gospod direktor Borko! Mi ve-< mo, da niste vi krivi teh razmer. Prosimo vais pa, da razbijete tista zelena očala, ki vam jih natika bližnja okolica, ker bodete potem brez očal bolje videli in gotovo boljše vozili. Če pa tega ne storite, je vož-i nja v grapo sigurno!
Nema budžetske možnosti! Kakor smo slišali, je bil sprejet pred kratkim v službo v Mariboru Bur-šak inž. Mlinarič, ki bi se bolj pravilno zval Mullerlein, kar bi tudi njegovemu mišljenju in govorjenju bolj prijalo, vsaj se je v uradu sam
(Konec prih.)
Kij i n pozili 1. iiiia?
lOUJUgOjBU Il|AOUqO BtnOJJZO lltJUA-UJOJ
IV/fM* pasta za čiščenj« zob	Strgalke	(radirke).
K,; <”raml “b0,ie lBpn 1 THE REX CO., Ljubljana.
PRIPRAVLJAJTE SE ZA BEOGRAJSKI KONGRES!!
128,29, 3Q~|	j*28.29, 30. |
Danes zadnji dan.
Žena iz oblakov
Do sedal ie nevidena atrakcija filmske industrije. — Neverjetna pustolovščina mSade miijjartierke.
Prednaznanšfo:
LYA MARA
v svojem najnoveji^m fi&mu
NA ZAPOVED POMPADURKfe
99
šfi
Predstave: ob pol 4, 5, 7 im pol 9
Ne zamudit«.	Me	samudite.
ELITNI KIKO MATICA.
Kronika.
Stev. 4.
Izjavil, da govori in zna vse jezike samo službenega ne. Vemo tudi. da čaka dovolj res jugoslovenskih mz. že leta in mesece na sprejem, a za te nema budžetske možnosti.
Vemo tudi. da se hote sprejeti v službo neki inž. burSak Friedau,
»O R J (J N At
ki je bil že leta 1921. skoraj sprejet. Prepričani smo pa tudi to pot mu ne pojde. Drugič Še več iz malega »Dcutschlanda«.
Or ju naši se sprejmejo na dobro hrano eventualno na celo oskrbo. Naslov v upravi.
Velikonemitvo.
Znana resnica je. da se naši politiki in novinarji vse premalo zanimajo za potek zunanje političnih dogodkov. Zato ni čudno, da sosko-ro molče prešli te dni preko važnega zunanje političnega dogodka, ki se je odigraval v Berlinu in ki ie velikega pomena tudi za bitne interese Jugoslavije, posebno Da še Slovencev. Omenil in primerno registriral ga je samo »Slovenski Narod«. dočiin pa je prešel »Slovenec«, ki gori samega navdušenja za interese slovenske — molče preko tesra dogodka.
V	času, ko divjajo pri nas šesto leto po osvobojenju najhujši boji med separatizmom in edinstvom, streme sicer poraženi Nemci, da se čim bolj ujedinijo. Ni jim dovolj, da danes preveva ta duh hotenja po ujedinjenju in edinstvu vso Nemčijo bolj kakor kedaj popreje. temveč razširjajo misel Velike Nemčije tudi preko državnih meja »Reicha«.
Da ie naletela ta ideja tudi med avstrijskimi Nemci no velik odziv in s{ pridobila med njimi veliko število privržencev, je povsem umljive. Saj je gospodarska nujnost, da se združijo gotovi deli Nemške Avstrije prej ali slej z Nemčijo v Veliko Nemčijo.
Sicer je morala to tribanje doslej
zanikati in tlačiti oficielna vlada Republike Avstrije, ker so to od nje zahtevale velesile. Vendar pa je zadnje čase zopet mnogo pridobilo na razmahu. Tako, da sta se pretekli teden odpravila v Berlin ofi-cialna delegata avstrijskih Vele-nemcev, dr. Dinghofer. bivši predsednik Narodnega sveta in dr.
Din 1‘— na vsak korak
prihranite, zato ne tožite, da Vam
je predaleč in kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri
Drago Schwab, Ljubljana.
NaS pokret.
Mariborska oblast.
Frank, bivši podkancler.
V	Berlinu sta bila sprejeta prav prisrčno in z največjim navdušenjem. Z namenom, da dosežeta čim složnejše in enotnostno delo na polju prometa, gospodarstva, kulture in politike, sta konferirala med drugimi tudi s predsednikom nemške republike Ebertom, državnim kanclerjem dr. Luthrom In zunanjim ministrom dr. Stresemannom. V vseh teh vprašanjih so bili doseženi naijboljši zaključki in sklepi, ki bodo olajšali in pospešili zveze med Nemčijo in Nemško Avstrijo. Na tern sestanku pa se je obravnavalo tudi vprašanje združitve Nemške Avstrije z Nemčijo, ki stopa po zatrjevanju dobro poučenih nemških listov v odločilni stadij. S tem pa stopa v ospredje zopet za nas vprašanje Koroške in naše meje na-pram bodoči Veliki Nemčiji. Qoto-vo je. da ta nova granica pod nobenim pogojem ne sme seči po dosedanji med našo državo in Nemško Avstrijo, nego po narodnostni meli Slovencev in Nemcev na Koroškem. Zato so tudi neumestne zahteve onih. ki zahtevajo, da v slučaju združitve Nemške Avstrije z Nemčlio pripade naši državi ueodrešena in dvakrat zapravljena Koroška samo do Drave, nego do Gospesvete. Šmohorja In Beljaka. Kaitl Rož. ZHa In Podjuna brez Celovca In Beliaka bi bili obsojeni na gospodarsko hiranje. Meja ob Dravi bi pa tudi niti z daieka ne odgovarjala straiegič-nlm Interesom naše države, ki zahtevajo močno, naravno meio še mnogo soverneje od Drave na Turah.	______________________________
Kupujmo in podpirajmo izvrstno (J
Kolinsko cikorijo
JJ	domači izdelek.
CB»g.s^si3t-qg>aMB<3g<gct-ao>aesa
Družabni večer Orjune Šmarje pri Jelšah. Najmlajša. toda agilna Orjuna v Mariborski oblasli. v znanem trgu Šmarje pri Jelšah je priredila v nedeljo zvečer v gostilni Gert svoj družabni večer, ki je prav dobro uspel. Pred otvoritvijo zabave je predsednik brat Puc pozdravil navzoče, posebno pa oblastnega predsednika brata Reharja in predsednika M. O. Celje, brata Jeršeta. Brat oblastni predsednik je nato govoril o nastanku Orjune. njenem razvoju in o njenih velikih nalogah, brat Jerše pa o borbi, ki vodi naš pokret. Oba govora so navzoči navdušeno pozdravili. Po končanih govorih je brat predsednik Puc otvoril zabavo, ki je trajala pozno v noč. Naša šmarska Orjuna se lepo razvija in zasluži vso pohvalo.
Pustna veselica Orjune Šmarje pri Jelšah. Orjuna Šmarje pri Jelšah priredi na letošnji pustni torek velik obhod mask po trgu in nato plesno veselico. Prireditev bo za Šmarje nekaj novega, zato upamo, da bo uspela prav dobro.
Tretil redni občni zbor Orjune Slovenska Bistrica. V ponedeljek
26. t. m- se je vršil v Slovenski Bistrici tretji redni občni zbor naše tamkajšnje organizacije, kateremu je v imenu O. O. prisostvoval brat predsednik Radivoj Rehar. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik brat dr. Dominik Drnovšek, nakar so sledila poedina poročila funkcionarjev. M. O. je v prošlem letu izvrstno izpolnil vse Statutarne predpise in deloval po svojih članih tudi na prosvetnem polju, drugače se pa radi težkih razmer, v katerih se nahaja in radi splošne zaspanosti, ki vlada v tamkajšnji slovenski družbi, ni mogel razviti, kakor je želel. Glavno je. da jo ohranil neokrnjeno svojo pozicijo. Po govoru brata oblastnega predsednika, v katerem je I naglasil velike naloge Orjune, se je izvršila izvolitev odbora, v katerega so stopili večinoma stari člani pod vodstvom brata dr. Drnovška.
Orjuna Pragersko priredi dne
1.	februarja t. 1. bratsko zabavo s plesom v kolodvorski restavraciji ob 19. uri. Tem potom vabimo vsa bližnja društva, prijatelje in somišljenike. da nas posetijo.
Ljubljanska oblast.
Brežice. Dne 24. t. m. se ie vršil
v	dvorani »Narodnega doma« redni občni zbor naše organizacije. Ta dan so se pokazale Brežice v polni meri svestne naše ideje. Dvorana je bila polna, članstvo se je polnoštevilno odzvalo, pa tudi prijatelji našega pokreta so z zanimanjem sledili poteku tega vzornega občnega zbora. Pri novih volitvah ie ostal odbor skoro neizpremenjen in smo prepričani, da bo tudi v tekočem letu v polni meri kos svojim nalogam. v prvi vrsti pa si je stavil nalogo. da razširi našo idejo daleč v Bizeljske hribe in tja preko Sotle, v Radičevo republiko.
Po končanih volitvah je brat Marko v daljšem govoru pojasnjeval principialne točke našega programa in podal informacije o stanju celokupne Orjune. kakor tudi o našem nastopu pri bodočih volitvah.
Sijajno uspelo zborovanje ie zaključil brat predsednik s pozivom na intenzivno sodelovanje. Oblastni odbor pa želi tej naši vzorni organizaciji obilo uspeha na braniku pred radičevsko kugo.
Logatec. Dne 25. t. m. popoldne se je vršil redni občni zbor naše organizacije v eostilni g. Riharja. Kot delegat Oblastnega odbora se je zborovanja tudi udeležil brat oblastni predsednik Marko. Zbor je v redu potekel in pokazal, da Je tudi tukaj kakor povsod naša ideja pridobila. Mislimo, da ie že prišel čas, ko se bo ta organizacija razdelila na dve enote, to ie na Gorenji in Dolenji Logatec, kar bo zopet pomnožilo naše odbore, članstvu pa bo dalo novega razmaha za intenzivno delovanje. Novemu odboru želimo obilo sreče in uspešnega dela.
čstrau 3.
Občni zbor Orjune Škofja Loka.
Občni zbor Orjune Škofja Loka se je vršil v mali dvorani Sokolskega doma. Udeležba je bila zelo povolj-na. Po nagovorih brata predsednika Ziherla in brata Vladimira Levstika kot delegata Oblastnega odbora so sledila običajna poročila Mestnega odbora v minulem poslovnem letu. Nato je sledila volitev novega odbora, ki se je konstituiral za leto 1925. takole: Ziherl Rudolf, predsednik, Burdych Oton. predsednikov namestnik, Debeljak Vojteh, tajnik, Debeljak Pavel, blagajnik, Kašman, Ažlič, Ankele, Veber in Ju-vanec odborniki. Ponovno se je na-glašala potreba, da Orjuna Škofja Loka v novem poslovnem letu še energičneje zastavi svoje moči ter v slogi in harmoniji z vsemi tamoš-njimi elementi prežene mrtvilo, ki vlada zadnje čase v tem mestu. No-
vi	odbor je prevzel nje posle v polni zavesti nalog, katere ga čakajo in v polnem spoznanju dolžnosti, da z neumornim trudom pribori Orjuni v Škofji Loki tisto odlično mesto, ki ji pristoji spričo velike važnosti škofjeloške postojanke za nacionalistični pokret.
Občni zbor Orjune Lesce. Dne
25. januarja 1925 se je vršil dobro obiskani občni zbor Orjune v Lescah. Kot delegat Oblastnega odbora ie bil navzoč br. Kobentar. Po uvodnih besedah je brat predsednik Janežič izjavil, da ne more več prevzeti predsedstva, ker se bo v kratkem preselil v Beograd, nakar se mu je občni zbor zahvalil za njegovo požrtvovalno delovanje. Nato so sledila poročila funkcionarjev, ki so bila sprejeta brez ugovorov. Izvoljen ie bil sledeči odbor:	Pred-
sednik Dobrila; podpredsednik Va-land; I. tajnik Plešnar; II. tajnik Šemrl; blagajnik Drašlar; odborniki Legat, Ban; namestniki Gogala, Justin; revizorji Dnatšlar st. in Šemrl st. — Po občnem zboru sc je vršila veselica, katere čisti dobiček je bil namenjen potni blagajni za kongres v Beograd.
Mestna Orjuna Ljubljana poživlja vse svoje člane in članice, da poravnajo čimpreje članarino za leto 1925. Vsi oni. ki so dobili tekom decembra in januarja meseca pozivnico. da se takoi zglasijo v areni »Narodnega doma«, naj to
Gospodarska pisarna
družba z o. z. v Ljubljani
je oblastveno koncesijonirana in od deželnega kot trgovskega sodišča v trgovski register vpisan« tvr^ra.
Registrirana je v naslednjih jezikih: v slovenskem in srbohrvatskem jeziku: v francoskem jeziku:
Gospodarska pisarna, Bureau cc mm* reto V,
* g. I.
drulba z o. z. v Ljubljeni.
v nemškem jeziku:
Nftrtschaftsbureaui
Ocseliichaft n*, b. H.
v angleškem jeziku:
Ecconomlc offffica,
Lt. d.
v italijanskem jeziku:
Uffflcio economico
»oetoti c. g. I.
v češkem jeziku:
Hospodarska kaitceSa?,
spol. i r. e.
v esperantskem jeziku:
Ekonomia kancelarle»
cocleto k. I. g.
Namen Gospodarske pisarne, družbe z o. z. v Ljubljani, je, da:
1. posreduje posojila, poravnave, konvertiranje dolgov in financiranje podietij;
2. vpeljuje in revidira knjigovodstva, revidira in sestavlja bilance po lastnih strokovnjakih;
3. prevzema cenitve in oddaja dotična mnenja po lastnih strokovnjakih;
4. shranjuje dokumente, kavcije, vrednostne papirje in dragocenosti;
5. posreduje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin v tuzemstvu in v inozemstvu ter ureja dotične oblastvene formalnosti;
0.	opravlja inkaso faktur, izvršuje opomine in vnovčuje terjatve s cediranjem;
7. daje trgovske informacije;
8. opravlja trgovsko agenturo in komisijsko trgovino;
9. nakupuje m prodaja avtorske pravice in patente;
10. kupuje in prodaja potrebščine za kmetijstvo, obrt in industrijo na debelo in drobno — tudi eksport in import;
11. revidira tovorne liste;
12. posreduje in izvršuje vsakovrstne reklame;
13. izdaja gospodarske in reklamne publikacije;
4* prepisuje in razmnožuje spise, cirkulacije;
16. drtvajfl 8P*se v razne jezike in Gos 8°8P°^ars^e nasvete.
— slrokovnjakov ?isama> družba z o. z. v Ljubljani, ima več izbornih sotrudnikov Obračajte se v koresP°ndira v vseh zgoraj navedenih jezikih. finonnHflrsko nisnm^8^ ?«orai °d do 16- označenih gospodarskih zadevah na
Za pismen odgovor je priložiti 5 Din, lahko
Gospodarsko pisarno^"družbo*?o ,
tudi v znamkah.
nlic "št!°1/HlDi^^r^e plsarne» družbe z o. z., je v Ljubljani, Wol!ova
- ™k dei*™,k »d 9 d»i8i«10
Oblastveno koncesijonirana in v trgovskem registru vpisana
Gospodarska pisarna
družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica l/II.
posreduje vsakovrstna posojila In financiranja podjetij.
Kdor hoče varno In dobičkanosno naložiti denar, naj javi: kolik znesek in kdaj, proti kolikim obrestim in event soudeležbi ter za koliko časa želi naložiti.
Kdor potrebuje |>osojila ali podjetja, ki potrebujejo linunciranja, naj javijo: koliko posojila in č*mu ga potrebujejo, za koliko časa in ali žele posojilo ali soudeležbo; dalje naj javijo natančen opis podjetja (ekspozč) in premoženjskih razmer ter kak&no varnost nudijo za posojilo. V poštev pridejo samo prosilci, ki morejo dati popolno varnost za posojilo, oziroma soudeležbo. *
Diskrecija zajamčena.
Inozemski kapital
za industrije, veleposestva in občine po zmerni obrestni meri na večletno amortizacijo posreduje Gospodarska pisarna, družba z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. l/n. Dajejo se le zneski od 2,000.000 Din više.
Odda se za eno ali več let
600.000 Din
skupno ali v delnih zneskih proti prvovrstni intabulaciji ali bančni garanciji. Ponudbe sprejema Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani Wolfova ul.l/II.
Kupimo skupno ali v delnih partijah
35o.ooo bukovih pragov
180/18/12 cm za ozkotirno železnico. Dobavni rok od septembra 1. 1925 do konca leta 1926. Plačljivo v Ljubljani proti duplikatu voznega lista. Ponudbe z navedbo cene frenko POSTOJNA na Gospodarsko pisurro družbo z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica l/II.
Oblastveno koncesijonirana in v trgovskem registru vpisana
GOSPODARSKA PISARNA
družoa z o. z. v Ljubljani, Wo fova ulica Stev. 1/11
posreduje nakup In prodajo ter zamenjavo hiš, veleposestev, posestev, industrijskih
in drugih podjetij.
V	vseh gospodarskih zadevah se zaupljivo obračajte na
GOSPODARSKO PISARNO
druibo z o z. v Ljubi ani, Wo;fova u«ca St v. l/II.
Pismenim vprašanjem je priložiti za odgovor 5 Din, lahko tudi v zoaiu ah. Poslovne ure za strauke vsak delnvnik: od 9. do 13. ure in pop. od 15. do 18. ure.
Telefon 213,
Stran 4.
»O R 'J U H K«
Stev. 4,
Yougoslave Express Reclame Company
NASLOV ZA BRZOJAVKE: YERC LJUBLJANA
Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani v trgovski register vpisana tvrdka z glavnico
300,000"- Din.
izvršuje sledeče trgovske posle:
1. Import in export vseh vrst blaga
2. Kupuje In prodaja vse vrste blaga in industrijskih izdelkov
8.	Sprejema v komisijsko trgovino vse vrste blaga
4. Sprejema zastopstva vseh vrst podjetij in trgovin
5. Sprejema oglase za vse tu in inozemske časopise, revije itd* izvirnih cenah Uprav listov.
D.ZO.Z.
LJUBLJANA
TELEFON ŠT. 906. POŠTNI ČEK. RAČUN 14.058.
po
KssnaEBBK
6. Izvršuje in posreduje vsakovrstne reklamef
7. Izdaja publikacije gospodarskega in reklamnega značaja.
Vsi gorenji posli se izvršujejo, kar najhitreje, pod najugodnejšimi pogoji in na najkulantnejši način.
Vprašanja, oierte, naročila naj se naslavljajo na Vougosiave Express
Reclame Company d. z o z. LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6.
Se pioma za vse v m Mo spadajoče posle.
storijo nemudoma in naj poravnajo članarino za leto 1924. Oni pa. na deželi, ki so prejeli položnico v svr-Iio poravnave članarine, naj znesek takoj nakažejo! Bratje in sestre, mestni odbor se nahaja v velikih finančnih težkočah, zato je Vaša or-jttnaška dolžnost, da poravnate takoj članarino za 1924. in 1925. leto!
Blagajnik.
MEJ HAN
Kulturna sekcija Orjuna v Šiški
poživlja brate in sestre, da se udeleže predavanja, ki se vrši v soboto 31. t. m. ob 20. uri v lokalu pri br. štepicu. Predaval bo g. prof. Jeras o »Umiku čez Albanijo«. Pripeljite s seboj tudi somišljenike!
Načelnik kulturne sekcije.
Kulturna sekcija Orjuna v Šiški. Poživljam vse braite, ki so se prijavili za foto - amateurski tečaj, da pridejo v soboto 31. t. m. ob %20. uri v lokal pri br. štepicu, da se dogovorimo za čas in lokal, kjer se bo kurs vršil.
Nač. kulturne sekcije.
Orjuna Javornik ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. ob 9. url dopoldne v
Sokolski telovadnici. Tega občnega zbora se udeleži tudi delegat O. O. iz Ljubljane. Udeležba za vsakega člana obvezna, prijatelji naše organizacije dobro došii.
Mestna četniška sekcija Vič-Glince vabi na prijateljski plesni večer, ki ga priredi 1. februarja v prostorih gostilne Slamič, Tržaška cesta. Za zabavo dobro preskrbljeno. Vstopnina 5 Din.
Sledeči Orjunaši na« se zanesljivo javijo v soboto 31. t. m. med 19. in 20. liro v areni »Narodnega doma«; Samsa. Kvartič, Mekine. Kovačič, Pirnat, Vilfan, Meško, Hartman. Tišler, Kalokira. Meiksner, Berščak, Omejc. Petrič V. in Vuče-milovič. Zadeva važna. — M. O. Ljubljana.
KARO-ievUI
Maribor, Koroška 19,
Službene objave.
Četnikom bataljonskega
OKROŽJA LJUBLJANA.
Vsi četniki nevolilci nai se takoj prijavijo svojemu mestnemu glavarju. ki morajo te prijave poslati Oblastnemu odboru do 5. februarja.
VSE MESTNE ORGANIZACIJE V LJUBLJANI opozarjamo, da se vrši v četrtek, dne 5. februarja t. I. sestanek vsega članstva v Ljubljani. Dnevni red sestanka ie: Orjuna in volitve. Vsaka mestna organizacija mora poskrbeti, da se bo njeno članstvo polnoštevilno udeležilo tega sestanka.	Oblastni	odbor.
Razglednice za šaljivo pošto.
Prihajajo nam pritožbe, da se pri orjunaških prireditvah v svrho šaljive pošte večkrat prodajajo neumestne, celo nemške razglednice, medtem ko nam leži v zalogi ogromno število naših razglednic.
a
■
m
m
m
m
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
V LJUBLJANI, Mestni trg Stev. 6 ker ima že nad 10,000.000 Pin Jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
naiuaodneie.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inknso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Da se temu nedostatku odpomore, odrejamo, da smejo organizacije pri svojih prireditvah prodajati edino-le razglednice, ki Jih je založil Oblastni odbor ali pa kakšna druga orju-naška organizacija. Oblastni odbor bo na te odredbe strogo pazil in izvajal proti neposlušnim organizacijam vse konsekvence.
Organizacije, ki imajo v zalogi še kaj pravil, naj jih po možnosti vrnejo Oblastnemu odboru, ker jih nujno potrebuje.
Izključitev. Mestni odbor Orjuna v Dravogradu izkljtičuje iz or-
ganizacije br. Marčiča iz Prevalj radi prestopka čl. 7. statuta. Izključeni ima pravico pritožbe na O. O. v Mariboru v smislu Čl. 6.
četniki IV. čete, II. bataljona (bivša V. rezervna četa) se poživljajo. da se zanesljivo udeleže sestanka dne 5. februarja t. I. ob 20. uri zvečer. Udeležba strogo obvezna. Na sestanku se pobere tudi prvi obrok za potno blagajno. — C. k.
t Prof. Fran Hauptmann. Po
daljšem bolehanju je danes umrl g. Fran Hauptmann, profesor v pok. v visoki starosti 78 let. Profesor
Hauptmann je bil eden naših najstarejših članov in zvestih naročnikov našega lista. Bodi ohranjen vrlemu nacionalistu trajen spomin, njegovi cenjeni rodbini pa naše iskreno sožalje.
Sramotni oder.
Augura felice Copodanno al vecchi et ai nuovi clienti del suo albergo
Postumia Grotte
Francesco Paternost.
Smo čitali v italijanskih listih, zaman pa smo ga iskali v »Edinosti«.
STROJI
za obdelovanje lesa.
ZVONOVI. TURBINE.
Transmisije in železne konstrukcije.
ia kevinoiitarna. Oonjegasna potrebštioe. Sesaijfte. - Armature.
Strojne tovarne in livarne d. d.
LJUBLJANA, Danajska cesta 35.
KAKOR ROZA MED TRNJEM
sel a h ko smatra
MILO ,GAZELA1
Ut'po svoji nedosegljivi knkovostl prebada v s e. drage proizvode.
Bell, čisti In varuje trpežnost perila t
Zapustila ai me še Ti, nadvse ljubljena
STANKA BERGINC
Toda — v srcu boš »vela z menoj do mojega zadnjega diha!
Na svidenje!	V®l|kn	Ekar.
TRST.	LJUBLJANA.
■M
Tončka, vdova Bajt, rojena Vrtačnik, naznanja v imenu sestre, bratov in ostalih rodbin, da je naš nadvse ljubljeni dobri oče, stari oče, tast In stric, gospod
Josip Vrtačnik
r...P^..u.r dolgoletni župan obl. Dole pri LiUII, ilan Kmetijsko družbe Itd.
dno 26. t. m., previden s tolažili sv. vere, v visoki slarosti 81 let, mirno ^““.^“^''šelenbur-Pogreb predragega se je vrSil v torek, dne 27. t. m. ob 16. on Is hiSe žalost,, Selenbur
gova ulic. H 6,M P^leesokMVdSj^e v cerkvi Marijinega Oznanjenja in v Doto pri Liliji.
V LJUBLJANI, dne 80. januarja 1925.
Žalujoče rodbine:
Vrtalnik, Bajt, Filipek, Perko, Pavli.
H ING. DIMIČ IN DRUG 3
BS GRADBENO PODJETJE
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Lastnik inž. Marko Kranjec.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani-
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (pyn^-
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jaboKna, j.jrod.va, malinova,
oranžna, rožna, mešane arome (tutti truttij, vanue,
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drozm itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna deBtilaciia esenc itd. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Odgovorni urednik VI. J. Oalzinja.