Stev. 6.
V Ljubljani, v četrtek dne 10. februarja 1927.
Poštnina plačana v gotovini
Leto VI.
KAVICA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
fehala vsak ietrtek popoldne; -v slu£afu praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari irg 2/1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo
Posamezna številka Din s'50 — Cena: za 1 mesec Din S*-, za četrt leta Din IS*-, za pol leta Din 30'-; za Inozemstvo Din 7*- (meseCno) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo jugoslovanske tiskarne, KoiportaKnl oddelek, Poljanski nasip St. 2 — Rokopisi se ne vračajo'
Našim prijateljem!
Krekova mladina', zavedajoča se svoje velike in težke naloge v delavskem po-kretu, bo začela v »Pravici« izdajati mesečno prilogo »Socialna kultura«. S to prilogo zasleduje predvsem trojni namen:
1. Delavsko mladino hoče vpeljati v svet katoliških načel, ji razložiti faktorje, ki vplivajo na oblikovanje družbe in gospodarstva, in ji pokazati pot, ki edina vodi delavne sloje v boljšo bodočnost.
2. V starih delavcih-borcih hoče poživiti ideje krščanskega socializma in s tem njihovo 'borbenost še povečati.
3. V naših katoliških krogih često pas dajo očitki, da smo krščanski socialisti preveč marksistični. Njim hočemo dokazati, da so v zmoti in da ta zmota temelji na dejstvu, da ne napredujemo' v študiju socialnih problemov, ampaik da nazadujemo. Bodočnost pa nujno zahteva, da krenemo na drugo pot, nazaj v dobo, ko je še živel in budil dr. Krek.
Katoliško javnost vabimo ne le k na-ročbi »Pravice«, ampak tudi k sodelovanju. Logična posledica tega bo boljše vpomavanje krščansko socialnih idej in ciljev krščanskega socialističnega gibanja.
Kaj nas učijo volitve?
Krivila marksistov.
Volitve so zelo važen dogodek v orga-nizatoričnem svetu. Rezultati in efekt volitev bazirajo namreč na številkah. Številke pa niso mrtve, ampak jasno in glasno govore. Ta njihov govor si oglejmo najprej od ene strani.
Volivni rezultati kažejo, da je dobila SDS veliko glasov v delavskih rajonih. Pri nas v Sloveniji je delavsko gibanje že tako .staro — početke delavskih gibanj zasledujemo na našem ozemlju že od leta 1869. dalje, izrazitelje pa od leta 1894. dalje, — da bi človek menil, da mora biti vsak delavec na jasnem, na kakšnih temeljih je sezidana SDS in kaj je SDS. Gotovo je, da ima v sedanjih razmerah pritisk delodajalcev in raznih drugih njihovih priganjačev v obliki uradnikov in poduradnikov precejšen učinek na delavstvo. Toda pri več kot 30 letni živi organizaciji med delavstvom bi moral biti odpor proti kapitalističnim strankam, posebno proti stranki, ki je izrazita zastopnica kapitalizma, tako velik, da bi se vsak tak pritisk, pa naj pride od katerekoli strani, razbil ob trdni zavednosti delavca. Ker Pa temu ni tako, se moramo zavedati, da ni nekaj v redu v delavskem gibanju.
V tem pogledu smo si gotovo vse edini, namreč, da morajo prevzeti vajeti v človeški družbi delovni sloji, če jo hočejo urediti v smislu svojih zahtev. Končni cilj pa je poštena človeška družba, urejena na podlagi pravičnosti.
Ta cilj je pa visok in težak, toda dosegljiv. Izvojevati ga pa morejo le disciplinirane, značajne in visoko izobražene delavske množice. Mi krščanski socialisti s ponosom trdimo, da gre naše gibanje dosledno in vztrajno v tej smeri.
Težko rečemo kaj takega o nasprotnikih. Njihov boj izveneva v geslu proti klerikalizmu, klerikalizem istovetijo v 6rn oziru s krščanstvom. Največja nesoča pa je, da poznajo krščanstvo in katoliško cerkev le iz brošuric, ne pa Iz resnih znanstvenih knjig. Ko bi bilo nasprotno, bi se n. pr. srednji vek po-
azal v vse drugačni luči, kakor ga pa s«kajo marksisti in ostali svobodomiselna Da napada srednji vek kapitalist, je ^ndjivo. Kajti srednji vek je pod vpli-
°ni katoliške cerkve postavil za pod-g go pridobivanja raznih dobrin — delo.
rodišče vsega javnega življenja je bil
°Vek in njegova osebnost. Ta načela
so pa ravno največje nasprotje naukom, ki je ustvaril kapitalizem.
Ko bi marksisti zasledovali nadaljno delovanje katoliške cerkve, bi videli, da je bila vedno v prvi vrsti v boju za človeške pravice, da je vedno branila slabega, napadala pa zatirate!je. Niti v eni državi se ni odtegnila krščanska družba, ali pa še jasnejše izraženo — katoliške stranke boju za demokracijo. V Sloveniji je stala katoliška stranka za dosego splošne volilne pravice v najsprednej-ših vrstah. V Nemčiji drži centrum vso pezo socialnih bojev na svojih ramah. Ko je prišel fašistovski režim v Italiji na površje, je bila njegova žrtev Don Sturza prej kakor kateri drug voditelj — politik. V naši državi SLS isto tako ni nikoli obrnila hrbta delavskim zahtevam, nasprotno dejstva govore, da se ima. delavstvo zahvaliti edino strokovnjaškemu nastopu našega tovariša dr. Gosarja, da je ostalo ministrstvo za socialno politiko v polni funkciji, poleg še drugih uspehov. Ali 8 urnik v delu, kdo ga je uzakonil? Tovariš Gostinčar.
In vendar slikajo marksistični organizatorji krščanstvo kot nekaj črnega, delavstvu nasprotnega. Kaj Tadi pa poudarjajo, da imajo s SDS veliko skupnega, predvsem pa 'boj proti klerikalizmu. Ni čudno, da je delavec marksist zbegan. Svojim voditeljem večkrat ne zaupa, k nam gre takoj težko, naravno je, da nameri svoj korak k SDS. Saj ni velike razlike 1
In v tem tiči velika krivda marksistov.
Ko bi mi govorili iz političnega stališča, bi nam bilo celo prav; posebno ker vemo, da mora taka vzgoja dovesti zdravo in pošteno delavstvo k nam. Toda kljub temu nam srce krvavi pri takem postopanju. Kajti na ta način ne bomo nikoli dobili značajnih, solidarnih in zvestih delavskih mas.
Kako postopa delavstvo drugod?
Ko se je snovala v Nemčiji leta 1918. »Centralna skupnost dela«, je sestojala iz zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, so delavske organizacije, med katerimi imajo marksisti večino, sklenile, da ne spadajo v to skupnost dela tako zvane rumene organizacije. Rumene organizacije so ustanovljene od delodajalcev. V brošuri o delavskih organizacijah, katero je izdalo centralno tajništvo Delavskih zbornip v Belgradu, prišteva avtor naše Narodne socialiste med rumene organizacije.
Tako govore organizacije, ki se zavedajo svoje naloge in odgovornosti. Poslanec Joos je na mednarodnem kongresu krščanskih strokovnih organizacij poročal, da ni več tako oster boj med nasprotnimi organizacijami, ki so na višku. Torej nekako spoštovanje osebnega prepričanja in priznanje socialnega delovanja na nasprotni strani. Iz takih organizacij se gotovo ne rekrutirajo somišljeniki »rumenih«.
Zaradi delavstva samega bi mi želeli, da bi zidali naši marksisti vzgojo svojih ljudi na stvarnejši in resnejši podlagi.
Za nas je pa to dejstvo, namreč uskok delavskih pripadnikov v kapitalistično stranko, ukaz, da potrojimo svoje delo.
Novi minister za socialno politiko.
Krščanski socialisti smo ponosni, da načeluje ministrstvu za socialno politiko mož iz naših vrst, tovariš doktor Gosar. Prav dobro se zavedamo, kakšne razmere so danes v naši državi. Vemo, da ni sedanja družba kdove kaj naklonjena socialnim problemom. Istotako pa vemo, da marsikaj zavisi tudi od poedinih oseb, če in kako se izpelje to ali ono vprašanje. Kar se tiče osebe sedanjega ministra za socialno politiko, ima delavstvo polno garancijo, da bo izvršil v naj-
višji meri, kar se v trenotnih razmerah napraviti da.
Novi minister pa nima zaupanja le med delavstvom, ampak tudi v vladi. Saj se je ministrski predsednik izjavil o njem zelo laskavo, ko je javno pribil, da je najbolj kvalificiran za to mesto.
Vsak minister, ki bi hotel spraviti ministrstvo za socialno politiko v resnično socialno smer, bi moral imeti poleg strokovne izobrazbe in sposobnosti tudi energijo, ki bi bila enaka strokovnemu znanju. In to ima tovariš Gosar.
Zaenkrat bi opozorili na najbolj kričeče krivice in nedostatke v socialnem pogledu, kateri se morajo odpraviti čim-prej.
1. Zakon o zaščiti delavcev — v poglavju, ko govori o obratnih zaupnikih, bo brez dobrih posledic za delavstvo, če ne bo izdan pravilnik o obratnih zaupnikih in s tem izbit enkrat za vselej iz rok podjetnikov klin, s katerim zavirajo oži-votvorjenje obratnih zaupnikov in njihovo udejstvovanje.
2. Naše delavstvo prispeva že več let za borze dela in se je pod tem naslovom zbral že velik fond — za Slovenijo ok. 6 milijonov dinarjev. To vsoto bo treba nakloniti za namene, za katere je določena, predvsem za gladujoče brezposelno delavstvo.
3. Urediti bo treba zadevo posredovalnic za delo in sicer na tak način, da bodo služile v resnici svojemu namenu. Isto je z inšpekcijo dela. Predvsem bo potreben nov ustroj inšpekcij, ki bo omogočeval, da bodo prevzeli vodstvo socialno čuteči ljudje, ne pa kakšni in-ženerji, ki niso imeli še nikoli najmanjšega stika z delavstvom.
4. Reorganizacija Okrožnih uradov čaka kakor razcvefajoči se cvet na socialno roko. Paševanju gotovih strank se mora namreč napraviti konec ter vpeljati red le potom reorganizacije in potom izpeljave volitev.
5. Volivni red za volitve v Okrožne urade in Delavske zbornice mora dobiti najmodernejšo obliko, ki bo zabranila vsako izigravanje delavca in omogočila, da svobodno izjavi svojo voljo. Način mažarskih volitev za Delavsko zbornico za Slovenijo mora biti za vselej onemogočen.
6. Odpraviti izrabljanje delavskih institucij na način, da se dekretira potom oblasti nalaganje odvišnega denarja v gotove zavede.
Je še nebroj vprašanj. Toda delavstvo bo hvaležno in veselo, če se izvrše v dogledni bodočnosti vsaj naštete remedure odnosno odpravijo krivice.
Porok za to je novi minister za socialno politiko.
Političen pregled.
DOMA.
Nova vlada je stopila pred skupščino in dobila ob prvem glasovanju večino 45 glasov. Za njo je glasovalo 148, proti 103 poslanci.
Ta dogodek je odločil usodo nove vlade. Prej tako bojeviti opozicionaloi, zlasti samostojni demokrati in Radič, so se pomirili. Ne samo da so se pomirili, še celo pridružiti se hočejo tej vladi. Medtem ko so se samostojni demokrati samo na tihem ponujali za vstop v vlado, pa je radičevec Pavle Radič brez nadaljnjega stopil pred zastopnike radikalov in jim ponudil vstop brezpogojno.
Nova vlada je pričela takoj z delom. Predvsem je izdelala olširen gospodarski program, ki bi naj rešil državo gospodarske in finančne krize. Olajšajo naj se davčna bremena, pospeši naj se kmetijska produkcija, intenzivno naj se gradijo železnice in naj se najame veliko inozemsko posojilo.
Slovenski ministri so se takoj zavzeli za težko prizadete slovenske kraje in s krediti, ki so še v teh treh ministrstvih
ostali, skušajo zlasti pomagati po pri-rodnih nezgodah prizadetim krajem.
Finanči odbor je sprejel s 16 proti 7 glasovom finančni zakon. Poslanci Jugoslovanskega kluba so dosegli omilje-nje davčne prakse in razne druge ugodnosti. Poslanec Smodej se je zavzel za slovensko vseučilišče.
Dva ministra radikala Trifunovič in Vujičič sta takoj po prisegi odstopila. Njun odstop pa ni imel nobenega vpliva na obstoj vlade.
Anketni odbor razpravlja o predlogu, ki ga naj poda narodni skupščini glede afere Rade Pašiča. Vladna večina iii opozicija se nista mogle zediniti na skupen predlog.
drugod.
Zanimanje evropske diplomacije jb zopet obrnjeno na Vzhod. Prebujanje Kitajcev, ki se hočejo otresti prevelikfe nadvlade različnih velesil, je zopet vznemirilo vse države, ki imajo svoj interes na tem, da bi veljali kot zaščitniki oziroma zavezniki Kitajske. Anglijo vsekakor vznemirja predvsem zadržanje Rusije, ki je splošnemu vrvenju med kitajskimi strankami zelo naklonjena in upa pri tem seveda na to, da bo kot bližnja soseda mogla imeti od tega kak dobiček. Anglija je zaio ,poslala svoje brodovje v kitajske vode in grozi, da bo s silo intervenirala, da se sedanje razmerje uredi. Njej ob strani se je dvignila tudi Italija, ki hoče ob važnih trenutkih vedno dokazati, da ne želi biti popolnoma pozabljena. Tudi Italija je pripravljena s silo pomagati, da si ohrani obenem z Anglijo svoje interese na Kitajskem. Zbliževanje Italije k Angliji je zelo značilno, ker se s tem potiska v stran Francija in verjetne so vesti, da bo vsemogočna diplomacija prepustila kot odškodnino za italijansko pomoč na Kitajskem Italiji svobodno gibanje na Balkanu. Pričakovati je vendar, da se bo spor poravnal mimo, ker tako Rusija kakor tudi vsa angleška opozicija groze z replesalijami, ako bi hotele vlade rabiti oboroženo silo. — Na Portugalskem je ponovno prevrat. Dežela vednih nemirov je zopet organizirana v dva tabora. Vstaši, ki imajo na svoji strani del armade, so se utrdili v mestu Porto, katerega sedaj vladne čete Obstreljujejo. Vlada je hotela uvesti pogajanja, toda stavila je take pogoje, da jih vstaši niso sprejeli. — V Nemčiji je zopet sestavljena nova vlada, ki je v zbornici dobila veliko večino. S tem je tudi zagotovljena smer Nemčije v smislu lekarniških mirovnih pogodb in krepka zunanja politika v smislu Društva narodov.
Papirničarji za svoie pravice.
Uprava »Združenih papirnic Vevče-Goričane-Medvode« je kar čez noč pričela reducirati delavstvo. 5. t. m. je bilo v Vevčah deležno te dobrote 18 delavcev. Ker je znano, da ima družba skoro monopol na proizvodnjo papirja v drža-vi, ker je bila tudi v časih, ko so druge industrije ječale pod težko pezo gospodarske krize, polno zaposlena in ker tudi danes ni stvarnega vzroka za odpust delavstva, je ta družbin korak naravno silno razburil delavstvo. Le-to se je zbralo 5. t. m. popoldne v društveni dvorani v D. M. v Pol^u na protestni shod, katerega se je udeležilo 500 delavcev in delavk tako, da je bila dvorana nabito polna. Na shodu sta prva poročala delavska zaupnika Pintar in Zulovec. Za »Jugoslovansko strokovno zvezo«, odn;sno za »Zvezo papirniškega delavstva« sta govorila Gajšek in Žužek. Delavsko zbornico je zastopal Tokan. Za Nar;dno strokovno zvezo je govoril tajnik Kravos. Zbor je bil enodušen in bojevit. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija:
»CeMtilpno delavstvo papirnice, zbrano dne 5. februarja 1927 na protestnem zboru v D. M. v Polju, zahteva soglasno, da uprava »Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode« takoj skliče razpravo o službenem redu. — Obenem ugotavlja, da so redukcije delavstva, stvarno popolnoma neutemeljene, radi česar odklanja delavstvo vsako odgovornost za morebitne posledice.«
»Jugoslovanska strokovna zveza« je o postopanju in namenih družbe obvestila poslanca Franca Smodeja.
Vsled omenjenih redukcij je postal položaj v papirnici v Vevčah napet. Dne ?. t. m. so se podali glavni tajnik JSZ tov. Gajšek od D. Z. g. Tokan in Kravos k gen. tajniku »Združenih papirnic« g. dr. Pavlinu, z namenom da se doseže preklic redukcij. Po daljšem razgovoru
Zveza papirniškega delavstva.
Gorižame-Medvode. Ker je prav nujno potrebno, da tudi širša javnost nekoliko izve v razmerah v naših obraitih, zato naj Vsaj Pravica včasih malo opiše naše tipi jen j e in krivice, ki se nam gode. 'Kajti razmere pri nas sb pa že naravnost neznosne. Naši gospodje šikanirajo delavstvo vedno bolj in bolj, vpijejo in kričijo nad delavci, kakor da bi ti sploh ne bili več ljudje. Prav tako je v obratu Medvode, kjer nekega gospoda prav posebno veseli kričati nad ubogimi delavkami in sicer nad delavkami, ki so že •itak vse izmučene vsled neznosnega klorovega smradu, ki se razširja po oddelku. Naj bi gospodje, namesto da delavstvo šikanirajo, rajši malo poskrbeli, 'da se v obratih napravijo vsaj najpotrebnejše zakonito predpisane higijenske naprave. Pa bi bilo s tem ustreženo delavstvu in korist od tega bi imelo tudi podjetje. Toda za take potrebne reči ni prav '‘nobenega razumevanja. Že skoraj pol •leta zahteva naša organizacija, da taaj dejo delavstvu v zunanjem Obratu vsdj '“potrebne dežne plašče. A o njih ni ne duha ne sluha. Ali morda mislijo, da bo kar tako vse lepo pri obljubah ostalo. •Kakor kaže, bo res treba gospode tako 'zaradi kričanja po obraitih kakor tudi "glede dežnih plaščev ter drugih higijen-~skih naprav enkrat temeljito seznaniti, 'kaj o vsem tem določajo veljavni zakoniti predpisi, katerih dosedaj jako malo •poznajo. Glede njihovega »Delovnega reda« pa gospodom tudi povemo, da 'najboljše narede, če ga kar lepo mimo 'po oddelkih poberejo. Ker z njim samo 'žalijo in smešijo zavednost in poštenost nas samih in za nas delavce ta odklonjeni in protizakoniti »Delovni red« ne Velja in tudi nikdar veljal ne bo. Visokim gospodom okrog upravnega sveita »Združenih papirnic Vevče, Goričane In Medvode« pa svetujemo, da če že tako 'radi »Delavni red« sestavljajo, naj rajši napravijo za gospode v naših obratih enega, ki bi ga bili gotovo veliko bolj potrebni kakor pa mi delavci. Mi bomo pa na te krivice in šikane od strani naših gospodov odgovorili tudi s tem, da se bomo vnaprej prav trdno držali naše močne in enotne strokovne organizacije. Kajti naša organizacija, ki se že skozi osem let trdno in vztrajno bori za naše pravice in v tem boju ni omagala in se ni nikdar omadeževala, je vredna, da ji sleherni naš tovariš zaupa. Zato vsi na delo za njen procvif! — Organizirani delavci.
Strokovna zveza rudarjev.
Trbovlje. Strokovna zveza rudarjlev, -skupina Trbovlje, je imela redni občni fcbor dne 31. januarja ob 4 popoldne v svojem tajništvu. Dnevni red je bil: Pomočilo predsednika, tajnika, blagajnika, revizorjev, volitev novega odbora in Sprememba pravil podpornega fonda. Iz poročil predsednika in tajnika je bilo razvidno, da je odbor v pretečenehi poslovnem letu precej uspešno deloval z ozirom na težki položaj, ki je nastopil v hašem industrijskem kraju. Iz poročila revizorjev je bilo razvidno, da so bile knjige vodene v najlepšem redu. V novi odbor so bili z malo izjemo izvoljeni prejšnji odborniki in zaupniki. V podpornem fondu sta se izpremenili dve točki, in sicer se je zvišal prispevek od 2 na 3 Din mesečno, na drugi strani se je pa skrajšala bolniška doba za izplačevanje podpore od enega meseca na Štirinajst dni. Člani so za spremembo
je stavil tov. Gajšek predlog, da se na licu mesta sestanejo 9. t. m. zastopniki podjetja, organizacije in zaupniki, da se ugotovi dejanski stan in mirno spor poravna. Dr. Pavlin je predlog odiklonil iz principa, češ: »Ne dopustim, da se delavstvo vtika v interne zadeve podjetja.« Končno je bilo sklenjeno, da se poda tov. Gajšek ik g. Bonaču, ki naj se o sestanku izjavi. Le-ta je končno na to pristal in želel, da se še tov. Gajšek ob 5 popoldne telefonično informira pri g. dr. Pavlinu o uri sestanka. Ob 5 pa tov. Gajšek ni dobil pri telefonu ne g. dr. Pavlina in ne g. Bonača. Glavni tajnik JSZ je skušal dobiti zvezo še v sredo dopoldne, a gospodje niso hoteli priti k telefonu. Vsled tega je gl. tajnik JSZ ukrenil nove korake, o katerih bomo poročali prihodnjič.
rade volje pristali, ker vedo, kake koristi je zanje ta podporni fond, iz katerega dobi lepo podporo v slučaju bolezni. Vsi novoizvoljeni odborniki in zaupniki na delo, občni zbor nam je dal veliko nalogo, in nikdo ne sme v poverjenem delu, katerega je prevzel, popustiti, ker s tem bi obremenil sotovariša, na drugi strani bi pa trpela organizacija! — Živahen občni zbor, kateremu je prisostvoval zastopnik centrale in č. g. Žmavc, katera sta v lepih in stvarnih besedah obrazložila pomen strokovne organizacije, se je zaključil ob 7 zvečer.
Trbovlje. Krščanski socialisti smo trezno zasledovali zadnje mezdno gibanje rudarjev, katerega je hotela voditi socialistična »Unija rudarjev« v Zagorju sama na čelu 'svojega tajnika g. Arlfe. Mj nismo nasprotni »Uniji«, ako ona sama kaj izvojuje za rudarje. Čuditi se pa moramo tem voditeljem, ki vedno poudarjajo, da ne marajo imeti z drugimi strokovnimi organizacijami v rudarskih centrih prav nobenega stika ali posvetovanja v važnih trenotkih, kadar se gre za boj celokupnega rud. delavstva. Mi smo poudarjali, da Je potrebno skupno delovanje, ako stopimo v mezdno gibanje. »Unija rudarjev« pa je poslala spomen)"eo Trboveljski prtem. družbi sama in tudi brez II. rudarske skupine kot pravne zastopnice rudarjev. To spomenico je družba vrnila »Uniji«, da naj jo utemelji, ker ni bila niti utemeljena na zahtevano 12 odstot. povišanje. Spomenica je bila odposlana in družba je pristala na pogajanja, ki so se vršila dne 28. januarja t. 1., ko smo že poročali v zadnji »Pravici«. Po porazu se sedaj socialisti prerekajo, kdo da je povzročil, da niso uspeli, in to ravno za časa volitev. Sodrugom socialistom svetujemo tole:
1.	svoje člane naj poučijo, da ne bodo delavstvu obetali stvari, ki niso izvedljive; 2. naj se ne hvalijo v naprej s svojim županom trboveljske občine, da bo on šel k obravnavi, ker se njega družba silno boji in bo vsled tega vse dosegel (mi pravimo obratno!);	3. ako hoče
»Unija« kaj delavstvu priboriti, naj svoje zahteve stvarno utemelji; 4. naj stojii v stik z ljudmi, ki bolje poznajo družbo nego oni sami. Mi smo prepričani, da bodo trezni socialisti to drugič upoštevali. Onim pa, ki jim dobrobit delavstva ni pri srcu, bodo v bodoče dožiVeli še večjo blamažo in stem dokazali strokovno nezmožnost in znajo doživeti propast sebe in svojih rudarjev, ki jim še verjamejo.
Zveza tovarniškega delavstva.
Skupina SZTD Tržič bo imela svoj redni občni zbor v petek 18. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Jožeta Perka. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se občnega zbora zanesljivo udeleži.
Jesenice. Dne 2. februarja se je vršil občni zbor naše skupine SZTD. Delovanje v preteklem letu ni bilo ravno najboljše, kar pa se bo v bodoče, kolikor bo pri danih razmerah mogoče, zboljšalo. Ugotovilo se je, da delavstvo premalo pozna delo in naloge strokovne organizacije, in da hoče vsakdo takoj, ko vstopi v organizacijo, vidnih uspehov, če pa teh takoj ni, pa zopet organizacijo pusti. In prav to je napak in kvarno v sedanjih kritičnih razmerah, ko se preizkuša naša delavska odporna sila. Ugotovili smo tudi, da*nismo vsi, kar se nas smatra za krščanske socialiste, zbran! v naši strokovni organizaciji. In večji del krivde, da naša skupina ne more v javnosti zavzeti tistega mesta, ki ji pritiče,
nosijo predvsem tisti, ki niso naši člani, dasi so našega naziranja. Zato, kar ni z nami, j e p r o t i nam! Moramo pa reči, da se to stalno boljša in da mora vsak član skupine delati na to, da bo spoznal naše naloge in cilje in da bo tudi spoznal, da je njegova dolžnost z vsemi silami aktivno sodelovati pri svoji strokovni organizaciji. Dva strokovna delavsika tabora si stojita nasproti: kršč. socialistični in marksistični. Vsak delavec, ki je krščanskega svetovnega nazora, mora, če je iskren, biti v prvem. Če pa odobrava marksistične metode, pa vemo, da mu še mnogo manjka in da še dolgo ne bo prišel na pravo pot. Biti pravi član naše strokovne organizacije, pri namo, ni lahko, .a kdor je, ta bo tudi držal in vztrajal do konca. Bodimo pravi, zavedni in delavni člani naše strokovne organizacije!
Javornik. V nedeljo, dne 13. t. m., ob 11 dopodne se bo vršil v Društvenem domu redni letni občni zbor za skupino kovinarjev SZTD za poslovno leto 1927. Spričo položaja, v katerem se nahaja danes celokupno delavstvo, s posebnim ozirom na delavstvo K ID, mora strezniti vsakogar, ki se količkaj zaveda svojega polažaja. Bolj ikot kdaj preje, nam je danes potrebna močna in enotna organizacija. Brez organizacije smo ničla, izročeni na milost in nemilost kapitalizmu. Da se danes delavstvo v veliki meri tega ne zaveda, nam je dokaz to, da se ukvarja povsod drugod, le tam, kjer se vrši borba za njegovo eksistenco, se ne udejstvuje. Tovariši! Organizacija nas je klicala, opominjala in svarila, toda ostali smo brezbrižni. Slednjič nas organizacija kliče ob 12. uri. Ali naj čakamo, da nas bodo razmere same prisilile v organizacijo? Mnogo, prav mnogo smo že zamudili, in to po lastni krivdi. Dolžnost nas vseh je, da se nedeljskega občnega zbora sigurno ude-ležinto.
Viničarji.
Litmcrk pri Ormožu. I)ne 2. febr. t. 1. se je ustanovila tukaj plačilnica »Strokovne zveze viničarjev«. O pomenu združitve viničarjev v skupno organizacijo je govoril zastopnik viničarske centrale, tajnik P. Rozman. Sklenili smo, da morajo vsi viničarji naše bližnje okolice v organizacijo in potem ustanovimo skupino.
Delavska zveza.
Jesenice. Na občnem zboru Delavske zveze 2. februarja t. 1. si je naša Okrajna delavska zveza štela v dolžnost, da podvzame korake, da skušamo mi kot delavoi v svoji politični organizaciji tudi nekaj pomeniti. Spoznali pa smo, da bo to le takrat, ko bomo vsi do zadnjega prežeti z mislijo, da moramo tudi v politiki doseči svoje pravice. Tov. Lombardo je obrazložil v lepih besedah pomen Delavske zveze v SLS, ki je stranka vseh stanov. Zato se moTa vsak stan v njej uveljaviti in imeti svoje pravice, kajti le taka stranka bo imela bodočnost. Pri tem ne pozabimo .besed, ki jih je zapisal dr. Krek v svojem »Socializmu«: »Ljubezen se prične šele takrat, ko je pravica izgovorila zadnjo besedo.« N e pozabimo pa tudi, da moram o svoje zahteve, ki jih poznamo samo mi delavci, tolmačiti naši vrhovni politični orga-nizacijilepo svoji delavski politični organizaciji Delavski zvezi. Zato, krščanski socialisti, naše mesto je v Delavski zvezi.
Protestni shod tobačnega delavstva.
Zadnje dni je zavladalo med ljubljanskim tobačnim delavstvom veliko razburjenje, ker so se zatčele širiti vesti o nameravanih velikih redukcijah do 200 delavcev in delavk, baje na zahtevo Uprave monopolov v Belgradu; Ker je bilo 8. t. m. res odpovedano 10 delavcem in 15 delavkam v tob. tovarni, se je 8. t. m. zvečer zbrala ogromna množica tobačnega delavstva v Mestnem domu, da d£k duška svoji ogorčenosti in manifestira za nesrečne tovariše, ki jih brezobzirno uprava monopolov sredi žime meče na cesto.
Kot glavna govornika stla nastopila uradnik D. Z. g. Kopač in gl. tajnik JSZ Gajšek, ki sta žela za svoja stvarna izvajanja gromovito odobravanje. Razpo-
loženje zborovalcev je bilo ognjevito in borbeno.
Glavni tajnik JSZ je predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem:
RESOLUCIJA.
Celokupno delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani zbrano na shodu dne 8. febr. 1927 v Mestnem domu, soglasno odobrava predloženo spomenico ha Upravo državnih monopolov v Belgradu In odločno protestira proti temu, da se je danes odpustilo 10 delavcev in 15 delavk, kakor proti vsem nadaljnim naiiie-raivanim redukcijam današnjega stalnega kadila delavstva v tobačni tovarni.
Zbrano delavstvo je prepričano, da redukcije v tobačni tovarni nimajo prav nobene stvarne podlage, ker produkcij® se zadnje čase ni zmanjšala, isto tako ne konzum. Ker so redukcije radi tega, posebno še sedaj v zimi nezaslišan In nesocialen čin, katerega bi vsaj državno podjetje ne smelo izvajati in ker je po mnenju zborovalcev država prva poklicana ščititi gospodarsko nižje sloje, predvsem delavce, zato zahteva zbor soglasno in odločno, da se redukcije, ki so bile danes izvršene, uničijo in nadaljne ustavijo.
Celokupno delavstvo tobačne tovarne je pripravljeno z vso odločnostjo braniti svoje delo in pravice, organizirano v svojih strnjenih vrstah.
Končno je zbor sklenil, da se pošlje o tej in drugih zahtevah posebna deputa-cija v Belgrad in k ravnateljstvu.
Spomenico na Upravo monopolov priobčimo vsled pomanjkanja prostora prihodnjič. Istotako tudi uspeh deputacije, ki je odšla v Belgrad in k ravnateljstvu.
Obupni klic državnih cestarjev.
Precej časa je že poteklo, odkar smb cestarji predložili vladam mnogoštevilne prošnje, katere pa še niso bile rešene. Pred seboj imamo zopet novo vlado in v njej vidimo može, od katerih mnogo pri-čakujento. Upamo, da se bodo ozirali tudi na najnižje državne usužbence, na državne cestarje, 'in da bodo njihove prošnje ugodno rešili. Ravno državni cestarji, kateri so izpostavjeni vsem vremenskim nezgodam, morajo izvrševati težka in naporna dela tudi izven njim odkazanega delavnega časa, ne da bi dobili zato odškodnine ali pa doplačilo. Državnih cestarjev nihče ne vpraša ali imajo za različne vremenske spremembe potrebne obleke ali obutve, kakor imajo to drugi državni uslužbenci. Pač, enkrat nekako pred dvemi leti smo dobili dežne plašče, kateri sO pa le bolj za senco, nikakor pa za dež. Zatorej bi morali cestarjii, ki skrbimo, da se promet neovirano vrši, imeti vsaj take ugodnosti, kakor jih imajo drugi državni uslužbenci. Kajti tudi ceste so velikega pomena. Gospode državne poslance prosimo, da nam v teh stvareh pomagajo in da gredo našim prošnjam na roke, katere so že toliko časa vložene v ministrstvu (ali Bog Ve kje!) in da se iste za nas ugodno rešijo v najkrajšem času. — Cestar.
Prostovoljno zavarovanje delavstva.
Ker prejemamo pogostokrat ustmena in pismena vprašanja glede prostovolj; nega zavarovanja delavstva in ker ne moremo vsakemu posebej odgovarjati, podajamo v naslednjem navodila po zakonu in predpisih, kako treba ravnati tistemu, ki se hoče prostovoljno zavarovati zoper bolezen in nezgode prl Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Osebe, ki niso prisiljene se zavarovati po zakonu o zavarovanju delavcev’ so: javni nameščenci, poljedelski delavci in posli, ki so nestalno zaposleni v hišiiem gospodinjstvu, kot n. pr. dninarji (dninarice), ki obdelujejo vrtove, stijo stanovanja, žagajo drva, perejo Pe' rilo itd. se lahko prostovoljno zavarujejo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Istotako se lahko zavarujejo tisti, (ki se bavijo z hišno domačo obrtjo, n. pr. šivilje, krojači, pletilj®’ ter mali obrtniki, ki delajo brez pomo®" ni h moči. Sprejem v prostovoljno zavarovanje se izvrši na podlagi ugodnega zdravniškega spričevala uradovega zdravnika in le, če prosilec ni še iz' polnil 40 leta. Prostovoljnega član
Jugoslovanska strokovna zveza.
Uvrsti Okrožni urad v razred, ki odgovarja četrtini naj višje zavarovane mez-^e- Delodajalci v obrtu, ki delajo največ z dvema vajencema pa se prostovoljno darujejo na mezdnem razredu, ki Rovarja polovici najvišje zavarovane Mezde. Ce pa taki obrtniki delajo z več *°t dvema vajencema ali s pomočnikpm, ®e zavarujejo v najvišjein .mezdnem razredu. Poljedelski delavci, 1« i se ho-prostovoljno zavarovati, morajo plačevati 10.80 Din in imajo v slučaju "Olezni pravico do zdravniške in ibabi-pomoči, zdravil in oskrbe v bolnici 2a sebe in svojo rodbino. Ne dobivajo Pa za čas bolezni nikake denarne podpore. Ostali prostovoljni člani dobivajo ^0 podpore, ki jih prejemajo redni čla-“i in sicer po zavarovanem mezdnem razredu. Pravico do pomoči imajo prostovoljno zavarovani člani za nezgodo z *toem, ko so plačali prvi prispevek; za' bolezen 14 dni po sprejemu, ob porodu Pa po devetih mesecih prostovoljnega članstva. Pravica do pomoči se dokaže 4 odlokom o sprejemu v prostovoljno zavarovanje in s potrdili, da so prispevki plačani. Prispevki za prostovoljno zavarovanje se plačajo v prvih osmih ^neh, ko je prosilec dobil odlok o sprejemu. Nadaljne prispevke pa je treba Plačevati mesečno vnaprej in sicer brez posebnega uradnega poziva. Ako je prostovoljni član na dolgu s prispevtki, ^ubi članstvo in vse pravice do pomoči 'in se mora na novo zavarovati le Pod zgoraj navedenimi pogoji. V gobjem so podani glavni pogoji za prostovoljno zavarovanje. V današnjih razmerah bi bilo prostovoljno zavarovanje vsekakor zelo priporočljivo. Pridevki za prostovoljno zavarovanje niso r&vno preveč visoki, zavarovanec pa Pa v slučaju bolezni ali nezgode ven-^ le neko pomoč.
t
Tedenske novice.
"^alenti^aha^^l
Dne 7. februarja 1927 je zatisnil oči W. Valentin Bahar. V prvi gardi je bil, fto jb pokojni dr. Krek začel zbirati krog ^be četo krščanskih socialcev. Prvi je ^1, ki je nosil navlako in deske iz kleti, kjer -stoji danes na Kongresnem trgu Srednja prodajalna I. delavskega kon-sUrnnega društva. In prvi predsednik te ^aše konsumne zadruge je bil rajni Valentin Bahar.
, V tovarni delavec in pol. Doma gospodar, mož in družinski oče in pol. ?unaj propagator in agitator in pol. 2vest Bogu, načelom in materi Cerkvi <*o zadnjega diha.
Zadnja leta po vojni je bil predsednik ^uštva tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Na stara leta oče najtrdnejših ... Koliko besed, koliko sklepov, koliko resolucij, koliko spomenic, koliko intervencij! Valentin Bahar je bil v«dno prvi med prvimi.
Krivico mu je naredila človeška družba kakor stotinam drugih. A strlo ga ni. Ni tega dolgo, ko sem ga še videl pono-*ito sedeti na kolesu na naših Poljanah. ®edaj je majka smrt pobrala Krekovca Našega.
Pa bo dolgčas zdaj mimo Košaka, i^lojzijevišča, turobno na Poljanah ... ^do me bo vstavil? Kdo me vprašal, kako in .kaj ? Kdo pripovedoval, kako je Krek govoril delavcem, kako se je cm *®vzemal zanje? — 0!
Miha Moškerc, Valentin Bahar, kam ste šli, zakaj ste šli? Še je polja za oranje, še prilike za boj — o, in Vas ni, Hi. _ _
< Bog! Pa bo zemlja zabobnela na krsto Jvojo, stisnilo se bo srce, tuga zadušila ~esedo v grlu — in mir bo vladal čez zimsko plan.
-Pravice si iskal, dodeljena Ti je! Le j 11 jo more dati. Zato bomo tako kot Ti e Vanj do konca zaupali. Na svidenje, <Jvarig naš, nad zvezdami!	F. Ž.
* * *
, Izseljeniški komisariat kraljevine SHS .arri poroča: Vsi oni, ki se nameravajo beliti na Francosko potom francoskega |j®neralnega društva za emigracijo bo-,!si na svoje lastne stroške na osnovi ^ektne pogodbe s franooskimi deloda-C?1* ®e obveščajo, da je po poročilih sega izseljeniškega poslanika na fran-jj®1 nastala tam radi naglega po-v, a franka stagnacija v gospodarstvu, 0 ^a bi prihod novih delavcev po-
vzročil brezposelnost. Zato naj se delavci, ki mislijo iti v inozemstvo na delo, ne obračajo na Francosko. Komisariat bo, kadar bodo prilike za delavce na Francoskem zopet ugodne, to uradno (Borza dela) ali v časopisju naznanil.
Žalostna smrt. Na poti iz Slaven na Ravno pri Št. Rupertu se je dne 30. januarja mlad gospodar, oče štirih otrok, oglasil v neki gostilni. Ker je prišlo v gostilni vsled starega sovraštva do prepira in pretepa, se je mož umaknil iz gostilne. Štirje so ga zunaj napadli in obdelavah s sekirami, krampi in krarn-pači. Mrtvega so nato zavlekli v vodo, kjer so ga našli šele 2. februarja. Orožniki so vse napadalce takoj zaprli.
Nesreča. Na praznik 2. februarja je v kisovšikem rovu pri Zagorju podsulo dva rudarja. Eden je dobil zelo težke poškodbe.
Jabolčnik ni vreden dosti vino, pivo, slabi gosti, hočeš zdrav vesel ostati, z »BUDHHA« čajem se pobrati!
Zopet nesreča v rudniku. V Velenju so hoteli pregledati jame v premogovniku upravitelj Jaroslav špiška, Vladimir Uratarič in neki delavec. Ker so ugotovili nevarnost vdora, je upravitelj odredil potrebne varnostne ukrepe, kar se mahoma udere strop. Upravitelja so odkopali iz premoga mrtvega, delavca so ranjenega odpeljali v bolnico in le Uratarič je na sreičo odskočil, da se mu ni zgodilo nič hudega.
Zopet poneverba. Pretekli teden se je zopet odkril slučaj, ki nazorno kaže, kakšne so postale naše upravne razmere. V kurilnici drž. železnic v Mariboru je bil blagajnik Rojko Franc in njegov pomočnik Oton Vukač. Oba sta jemala denar že dolgo časa, vendar sta primanjkljaje sproti zelo spretno prikrivala s tem, da sta odtegovala pri izplačilih osobju in da sta dvigala pri glavni bla-Jajni več denarja, kakor bi ga sicer smela. Rojko si je s tem denarjem prav lepo pomagal naprej in tudi Vokaču ni šlo slabo. To sta delala do 1. februarja t. 1., ko velikanskega primanjkljaja na noben način ni bilo več mogoče prikriti. Nekaj dni pred izplačevanjem je Rojko pobegnil na svoje posestvo, odkoder je pisal načelniku kurilnice, da manjka v blagajni 250.000 Din, da pa ne ve zakaj. Iz Ljubljane došla komisija je ugotovila na licu mesta, da v resnici manjka 282.758 Din. Oba sta bila aretirana.
Važen opomin Vam daje mlinček v kuhinji, da kupujte kavo in nadomestke le v zrnih. Potem namreč veste, kaj kuhate. Če kupite pravo Ziko, jo dobite samo v zrnih. Tako se prepričate, da je Zika iz rži, ki vstvarja res zdravje in moč.
Mati z otrokom zmrznila na cesti. V
Goraždih v Bosni so našli na cesti zmrznjeno neko žensko iz otrokom. Te dni so imeli tam do 14 stopinj mraza.
Mlin pogorel. V Novi Kaniži je požar upepelil mlin V. Majdiča iz Zagreba. Mlin je gorel celo noč prav do jutra', a gasilci niso mogli gasiti, ker je manjkalo vode. Ogenj se je širil iz enega objekta na drugi, dokler ni prav ves mlin do temelja pogorel. Poleg mlina je požar uničil še osem vagonov pšenice in dva vagona koruze. Škoda znaša milijon dinarjev. Požar je povzročil kratek stik.
Vojaških pokopališč je v vsej naši državi 8119 z 87.608 grobovi. V Sloveniji je 81 pokopališč in 8321 grobov.
Očetovo ime bodo lahko dobili v bodoče nezakonski otroci. Nezakonske matere bodo morale vložiti tozadevne prošnje in jih nasloviti na vladarja.
Električna ura v Zagrebu. Zagrebška občina gradi kandelabre, v katerih bodo električne ure. Zaenkrat je postavila ure na Jelačičevem in Wilsonovem trgu ter pred glavnim kolodvorom.
Hripa v Jugoslaviji. Čim se je pojavila hripa v sosednih državah, je bil izdan odlok o zbiranju podatkov v naši kraljevini. Po dobljenih podatkih je bilo od 15. do 21. januarja prijavljenih starih in novih slučajev: V varaždinskem okraju, zagreb. oblast, 200 obolenj; v velikogo-riškem Okraju, 'zagreb. oblast, 200 obolenj; v mestu Zagrebu, zagreb. oblast, 280 obolenj; v koprivniškem okraju, osiješka oblast, 38 obolenj; v novskem okraju, primOrsko-krajiška oblast, 100 obolenj; v mestu Karlovcu, primor^ko-krajiška oblast, 90 obolenj; v mestu Senju, primorskb-krajiška oblast, 36 obolenj; v novobečejskem okraju, belgraj-ska oblast, 45 obolenj; v debarskem
okraju, bitoljska oblast, 179 obolenj. V ostalih okrajih in mestih obstoje samo sporadični slučaji. Vsi podatki so soglasni v tem, da so obolenja lahkega značaja in da so komplikacije redke. — Osrednji higienski zavod, oddelek za socialno zdravstvo.
Grozne številke. Znano je, da imamo v naši državi razmeroma več spolnih bolezni kot drugod. Najhuje je tozadevno v Bosni. V samem Sarajevu je'imela ambulanca 33.564 slučajev. Pri tej priliki je treba ugotoviti še strahotno dejstvo, da je med okuženimi tudi veliko otrok, ki so jih okužili starši. V ambu-lanci se je zdravilo 17 dečkov in 24 deklic, manj kot 15 let starih. Po stanovih je bilo okuženih: 15 vojakov, 126 delavcev, 36 kmetov, 15 slug, 21 dijakov, 59 pomočnikov, 140 obrtnikov, 59 uradnikov, 39 trgovcev in 31 brezposelnih. Med ženskami je bilo okuženih 14 kmetic, 203 meščanske gospodinje, 3 šivilje, 3 natakarice, 10 služkinj, 2 uradnici, 29 delavk in 23 brezposelnih. Seveda so to le javljeni slučaji, koliko pa je bolnih, ki bolezen prikrivajo, oziroma se tajno zdravijo.
Krekova mladina.
VSEM PODRUŽNICAM IN CELOKUPNEMU ČLANSTVU!
Naša centrala bo začela v prihodnji »Pravici« izdajati svojo prilogo, namenjeno predvsem našim članom v izobrazbo. Obravnavala pa se bodo tudi splošno socialno-pereča vprašanja, tako da ho to poljudno pisano prilogo s pridom čital vsakdo, bodisi delavec, kmet ali inteligent.
Krščanski socializem zahteva spremembo vsega socialnega življenja — tu-di iizobrazbe in kulture, ki mora postati socialna. Naš človek mora biti socialno izobražen! Ta cilj ima (pred seboj priloga. Imenovala se bo tudi popolnoma svojemu namenu odgovarjajoče: »Socialna kultura«.
Zato bo vsak Krekovec predvsem naročnik »Pravioe«, zato bo tudi vsak Krekovec o člankih v prilogi 'razglabljal in razpravljal, zato bo vsak Krekovec za list »Pravico«, ki se javno bori za zmago njegovih idej z vsemi močmi * tudi agitiral.
Ideje krščanskega socializma morajo priti v kri in meso predvsem slovenskega delavstva: delavec krščansko socialističen, ik m e t, obrtnik in izobraženec pa krščansko socialen. — To je geslo, katerega bo-zastopala »Socialna kultura«.
Podružničnim odborom! Naloge, stavljene v okrožnici št. 1., naj se od strani odbora dosledno izvršujejo. Ako se bodo odbori zavzeli, se bo vse tudi izvedlo. Zato, odbori: seje, agitacija, delo, neumorno delo! — Centrala.
I* centralnega tajništva. Za mesec januar ne pošiljajte še obračunov. — Tiskovine še niso izgotovljene, pa bodo v najkrajšem času in se bodo razposlale. Krijjigpl: Iv. Dolenec: (Krekovi jizbrani spisi I. zv. (30 Din) in Dr. Krek: Socializem (50 Din) so še na razpolago. Podružnice in člani, naročajte! — Vse potrebno glede tečaja, sporočimo v posebni okrožnici. — Centralno tajništvo.
Ljubljana. Opozarjamo na občni »bor podružnice Ljubljana, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. februarja, v društvenih prostorih, Stari trg l-II. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora gotovo udeleži. — Odbor.
Predavanja «Krekove soc. šole« se ne vršijo več. Podružnice so prejele tozadevna obvestila. — Centralno t&jništvo.
Vič. V petek 4. t. m. se je Vršil občni zbor podružnice Krekove mladine na Viču. Otvoril in vodil ga je tov. Avgust Malovrh. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je podružnica uspešno delovala. Zastopnik centrale, njen predsednik, je v kratkih besedah vzpodbujal Krekovce k delu in orisal pomen Krekove mladine.
Vič. Tov. Peter Lombardo’je obširno poročal o Celotnem našem krščanskosocialnem gibanju. Izvolil se je nov odbor iz samih živahnih Krekovcev, kaiteri bodo s podružnico vred močan steber našemu pokretu. V debati se je živahno razpravljalo o širjenju našega lifita »Pravice« in prilogi Krekove 'rrtla-dine. Nato se je zaključil lepo'uspeli obč. zbor z željo, da moramo iti s podvojeno močjo na delo.
Celje. Igralci naše podružnice so s tretjo uprizoritvijo »Graničarjev ali nedolžna žrtev« pokazali Celjanom in okoličanom svoj napredek na dramatičnem polju. Režija je bila v skrbnih rokah tov. Joškota Muleja. Naši celjski tovariši so lahko ponosni na svoje tako lepe uspehe. Igra se bo ponovila v četrtič v nedeljo 20. t. m. v Narodnem domu.
Sv. Miklavž pri Ormožu. V preteklem tednu se je poročil naš član Franc Plohl z vrlo mladenko Alojzijo Zorec. Krekov-ci mu želimo obilo sreče ih zadovoljnosti.
Ljutomer. Občni zbor naše podružnice se je vršil v nedeljo 30. januarja t. t Lepo število članov in članic tukajšnje podružnice na obč. zboru je pokazalo^ da delo naših Krekovcev v Ljutomerii napreduje. Zastopniki centrale so navduševale navzoče h skupnemu delu naših organizacij v krščansko-socialnem pokretu z željo, da naj bo viničarski mladina vodnica delavskega pokreta v naših viničarskih goricah. Lepo je govoril in pozdravil občni zbor v imenu Krekovcev iz Sv. Miklavža tov. A. Mir. Tudi naš poslanec v rtiariborski Oblasti tov. Peter Rozman je izpregovoril nekaj jedrnatih besed za vztrajnost in vzajemnost v naših vrstah. Nato se je izvolil docela nov odbor, ki nftm jamči za dober in uspešen napredek organizacije v Ljutomeru. Po volitvah odbora se je razvil* živahna debata in v popolni zadovoljnosti errio zapustili gostoljubne prostore pri našem tov. A. llusjaku na Slam-njaku. Vam pa, Krekovei, kličemo, strnimo in ojačimo svoje vrste in uspeh je siguren.
Dopisi.
Tržič. Usnjarska in čevljarska zadruga »Runo« je imela svoj občni zbor v nedeljo 30. januarja. Pokazal se je veli-Icanski napredek. V letu 1926. je bilo nad 30 miljonov dinarjev prometa. Čistega dobička je bilo 23.000 Din. Sedaj zaposluje podjetje 30 delavcev in tri pisarniške moči. Kaže pa, da se bo to podjetje še bolj razmahnilo. Očitek buržu-azije, da delavec ne zna gospodariti, je popolnoma jalov, ker to podjetje vodijo delavci sami.
Tržič. V oblastno skupščino je bil izvoljen naš tov. Janez Majeršič, kar naše nasprotnike silno boli, posebno pa gospodo okoli SDS. Njegov protikandidat je bil sam mestni župan Ivan Lončar. Prve dni po volitvah je izšla od te gospode opaizka, češ pa navaden usnjar je izvoljen, gospod župan pa ne. S tem je ta gospoda pokazala, da nosi demokratizem samo na jeziiku, ker odreka delavcu pravico do vstopa na javni forum, kjer naj brani svoje pravice. Žalostno je dejstvo, da so to gonjo podpirali tudi so-cijalisti, o čemer bomo pa še spregovorili.
Hudajama. Dne 3. februarja se je ponesrečila na separaciji delavka Grilc Kristina. Prišla je med vozičke, ki so ji zdrobili nogo. Prepeljana je bila v bolnico v Celje.
Skrb za zdravje.
ZDRAVA STANOVANJA.
Prebivanje v tesnih, nizkih in vlažnih prostorih je spravilo že na tisoče in tisoče ljudi prezgodaj v krtovo deželo. To opazujemo posebno lahko po večjih mestih, kjer so ljudje gosto naseljeni. Pa tudi na deželi se kaže, kako škodljivo vplivajo slaba stanovanja na človeško zdravje. In če ne bi kmetovalec preživel večine letnega časa zunaj ma planem na svežem zraku, bi zdravstveno stanje na deželi ne bilo tako ugodno, kakor je sedaj, in bi ljudje gotovo veliko bolj bolehali, če pomislimo, v kako nezdnaivih prostorih morajo prebivati. — Zakaj so po naših kmečkih hišah in kočah stanovanja tako nezdrava? Zato, ker so premalo zračna in za število ljudi, ki v njih prebivajo, dosti pretesna in prenizka, zlasti pa še, če so za-duhla in Vlažna.
Svež zrak je za zdravo življenje še bolj potreben kakor brana, in kjer ga ni, tam tudi hrana človeku ne tekne. Ljudje, ki prebivajo v prostorih, kjer je sprijen zrak, so bledi in bolehni, četudi imajo dovolj živeža.
Kalko pa se zrak spridi? Zrak se spri-ni vselej, če mora človek dihati v zaprtih prostorih. Z dihanjem se porabi sveži zrak, na njegovo mesto pa prihajajo iz pljuč škodljivi plini, s katerimi
l
se človek tudi lahko zaduši, če bi se okrog njega nabrali v večji meri in bi moral dalje časa vdihavati. To se je v prejšnjih časih tudi večkirat zgodilo, ko so še zapirali ljudi za smrtno kazen v kake tesne ječe, da so se v njih stoje zadušili.
Uživajmo torej v polni meri vsaj to dobroto, ki nam jo narava zastonj ponuja! Naša stanovanja dajmo torej pridno zračiti, t. j. odtpirati okna, da more sveži zrak prihajati v sobo, pokvarjeni pa odhajati. Preziračenje stanovanja mora imeti na skrbi gospodinja. Ker se zrnk čez noč najbolj spridi, naj se odpirajo okna zjutraj, ko vstanemo, pa tudi večkrat čez dan, posebno pa še po kosilu, po južini in večerji. Na večer moramo stanovanja dobro prezračiti, preden ležemo k počitku. V poletnem času je prav, oe puščamo okna tudi čez noč odprta. — Pa tudi pozimi moramo skrbeti za sveži zrak v naših stanovanjih s lem, da jih po potrebi zračimo. V zimskem času je zrak po naših hišah še bolj pokvarjen kakor poleti, ker ittišči vse okoli gorke peči in prebijemo večji del dneva v hiši. — Za sveži zrak skrbimo tudi s tem, da smo snažni in ne trpimo v hiši ničesar, kar ne spada vanjo. — Hiša mora biti prosta vse nesnage, vseh odpadkov jedi in smeti. — PoseTmo škodljiva je v hiši vlažnost, kar povzroča raznovrstne bolezni pri otrocih in odraslih, na katerih morajo trpeti ves ,čas svoj|ega življenja.! ^odjmo skrbni, ohranimo suha stanovanja, pridno jih zračimo, če si nočemo kratiti ljubega zdravja.
Za žene in dekleta.
Nogavice najbolje opereš, ako jih položiš v vročo (ne v vrelo) vodo; če so zelo umazane, vlij v vodo žlico salmi-jaka, pusti jih deset minut, nakar jih ožmi in položi zopet v čisto vročo vodo in tako še enkrat. Brez posebnega pranja postanejo nogavice popolnoma čiste in ohranijo barvo.
Obledele obleke se deloma lahko prav dobro zopet osvežijo. Modro, vijoličasto in zeleno volneno blago, ki je izgubilo barvo, obesi m nekaj tednov v temen prostor, lahko v najtemnejši kot omare. Barva se bo povrnila zopet skoro popolnoma. Blago, ki ima madeže ali tisto, ki se ne sveti več, razprostri na desko za likanje in ga podrgni z gobo ali s črno volneno krpo, ki si jo namočila v salmi-jakovo vodo (tri dele salmijaka in deset delov vode). Ko se blago posuši, postane zopet popolnoma lepo, kakor novo. — Svetlomodro blago, čeravno je obnošeno ali obledi od solnca, prav lahko zopet osvežiš, ako ga dobro opereš v vodi, v katero si kanila nekaj kapljic deteljne soli (Kleesalz) in sicer toliko, da dobi voda kisel okus; akoravno je deteljna sol strupena, vendar ne bo nič škodilo, če vodo pokusiš. Ko si oprala obleko, jo obesi in ko je že skoro suha, jo zlikaj narobe. Vse mogoče barve osvežiš, ako nalahno zdrgneš z etrom! Vlij ga malo na košček stlačenega bombaža in z istim drgni nalahno barvano blago. Z etrom tudi lahko odpraviš razne madeže kakor z bencinom, le pred ognjem je treba paziti, ker se ravno tako lahko vname kakor bencin.
Razno.
Za kratek čas.
NAJCENEJSE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TABOR ŠT. 4, BORŠTNIKOV TRG ST. 4.
15 minuten generalni štrajk na Dunaju. Dne 2. t. m. ob 11 dopoldne je na Dunaju prenehal ves promet in vse delo. Telefon in brzojav, tramvaj, železnice,_ tovarne, delavnice itd. — vse se je ustavilo na mestu, ko so zatulile sirene. Izvzeti niso bili niti mednarodni vlaki. Delavstvo je hitelo na zborovališča. Ob
11.15 se je povsodi delo. zopet začelo. Bil je to generalni štrajk, ki ga je vpri-zorilo delavstvo v znak sožalja za žrtvama, fci sta padli ob spopadu med monarhisti in socialisti v Burgenlandu.
Nova velika železnica. Sovjetska vlada v Rusiji začne letos graditi veliko azijsko železnico, ki bo spajala Turkestan s Sibirijo. Stroški za to železnico bodo znašali 140 milijonov zlatih rubljev in se bo pri tem delu zaposlila 80.000 delavcev, torej približno toliko, kolikor znaša stalež vsega delavstva pri železnici v naši državi.
Huda zima v Sibiriji. Iz Moskve poročajo, da vlada v Sibiriji letos izredno ostra zima. V nekaterih krajih imajo do 65 in še več stopinj mraza, ker je celo za Sibirijo nekaj izrednega. Hud mraz spremljajo prav pogosto silni snežni me-teži. Mnogo ljudi je zmrznilo. Več ko 50 vlakov je obtičalo v snegu.
Kakor bolje kaže. Pred kratkim se je čitalo po vseh listih, da se namerava predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu poročiti z neko italijansko princezinjo. Sedaj se je pa ta gospod menda premislil, ker se širijo vesti, da se ženi z neko Američanko. Gotovo mikajo predsednika albanske republike amerikanski dolarji.
Razširjajte »Pravico«!
Top in Kitajec. Po vojski so se v Juto*
Afriki demonstrirali topovi, da bi strahovali domačine. Vse odličnjake so P0-vabili k tej prireditvi. Angleška baterija je obstreljevala neki gozdič. Ko je k°" man d a rit mislil, da je obstreljevanje do-seglo svojo namero, je izjavil, da sedaj v tem gozdu ni moglo ostati nič živega več, ne živali ne ptic, celo listi na drevesih so uničeni. Vsi gledalci so u^° šli na kraj razdejanja, da se prepri&J0’ kako so učinkovali topovi. Ko pa so s® približali gozdičku, plane iz njega Pel kitajskih kulijev, ki vsa prestrašeni bij* nasproti. Topovi so morali vse uuiS® samo Kitajcev ne.
Društvo za varstvo živali. V neke® hotelu sta morala spati v isti poste*!1 dva potnika. Enega niso stenice nič n><|' tile, drugi pa se jih je silno otepava*; Končno se ga je drugi naveličal in kriči nanj: »Ali bodite takoj mirni, pa vas naznanim društvu za varstvo vali!«
To je kaj drugega. Gospa se je vr»>‘ la s potovanja. Mož jo sprejme na kolodvoru. Ženi se je zdel njegov spreje® preveč hladen. Ogorčena mu zakli^ »Tako hladno me pozdraviš! Poglej, k*' ko je tale gospod prisrčen s svojo žen®’ Vidiš, kako jo nežno objema.« — Ofl; »Da, ampak ta dva se poslavljata!«
Skromna želja. Zena: »Dragi možek' S čim bi te za tvoj gcd najbolj razv^ selila?« Mož: »Če bi bila pol ure tiho!*
Vrednost denarja: za 1 dolar dob$ 56.75 Din; za 100 frankov 224 Din; 100 lir 242.20 Din; za 100 avstrijskih Šilingov 801 Din; za 100 čeških kro® 168.30 Din; za 100 nemških mark l3®® dinarjev.
Pierre L’ Ermite:
lena z zaprtimi oOni.
Iz francoščine prevedel L. S.
»Marija, poznam vas šele nekaj ur, ai mi je na tem, da vam povem, da ste dobro dekle... Nocoj lezite zadovoljna, storili ste res lepo delo!...« —
Ampak nekdo drugi ta večer ni šel zgodaj spat, namreč Melanija.
Prišla je pod streho in potrkala na vrata pri Celestin ovih:	**
»Odprite mi!« je dejala čisto tiho...
Komaj' je bila v sobi in so bila vrata dobro zaprta, so se ji zabliskale oči in napele ustnice. In je vzkipela:
»Imenitno novico prinašam!...«
»Al... kaj pa takega ...?«
»Ta malopriidnical...«
»Da... No kaj?«
»Ona ne izgublja časa..., o, praiv zato ne!... Predstavite si, da si je že nocoj — prvi večer — v obednici dala greti roko od g. Ludovik a.«
»Ali ste ju videli...?«
»Videla, s temle očesom..potem pa še s tem drugim!«
In Melanija dene prst pod vsako oko.
»Da videla sem ju... Bila sta ondi — dva zaljubljenca, drug ob drugem v temi!...«
»V temi!...«
»Da, v temi... Ni navada odpirati vso elektriko za te sorte vežbanje...
»Kako ste ju pa videli?« vpraša Celestinova žena.
»Opazila sem bila, da je naš spiček prišel dvaf-krat skrivaj v obednico... opazila tudi, da je Marija ostala tam celo večnost... Vse to mi je vzbujalo radovednost... Saj nismo bolj neumni kot so drugi... imamo svoje male pripomočke, kaj ne, stari Celestin?«
Celestin se udari v veselem smehu po mečih:
»Kaj bi jih ne imeli!...«
»In sedaj pa lahko grem spat!... je zaključila zmagoslavno Melanija... Nisem ničesar ukradla ...«
Ali ko so se vrata znova zaprla in je bila Melanija gotovo že v svoji sobi, se obme Celestinova žena k svojemu možu in resno, skoro žalostno reče:
»Upam, da ne boš zopet tulil z volkovi in zaeno s kuharico spravil ob kruh to ubogo dekle...?
»Storim, kar niorem!... Saj sama dobro veš. Prestrašno je imeti Melanijo proti sebi!«
»Še boj strašno je pa imeti proti sebi svojo vest...«
»Marija Durand1 je pač ljubka... blaga ... poštena?«
»En vzrok več!... Je že vojska na življenje in smrt...«
»Ne mešaj se vanjo!...«
»Ponavljam ti: Storim, kakor bom mogel!«
In Celestin se je podal spat nezadovoljen sam s seboj in z drugimi...
DESETO POGLAVJE.
Po tem viharju je nastopilo v hiši precej dolgotrajno pomirjenje, izvzemši kajpada v kuhinji, ker se je ondi ugnezdila ljubosumnost, a ljubosumnost je zlo, ‘ki ga nobena reč ne more pomiriti, saj preživi celo dotičnega, ki mu je bila name* njena.
Po sinovem koraku — kaj tacega se še ni1 zgodilo — je bila prišla v Hughovo obitelj neka vedrost; in če bi ne bilo kuharice, bi bila Marija Durand postala v svojem staniu skoro docela mirna.
Toda v »življenju se najde vedlno kaka Melanija ...«, je pisal g. župnik, odgovarjajoč na sobari-činio pismo... »in zemeljska sreča je sestavljena iz toliko delcev in kosov, da vedno katerega manjka ...«
Posebno LudOvik Hughe izkazuje mladenki talkšno spoštovanje kot ga ni nikdar nobeni prejšnjih uslužbenik.
No, nekega jutra, ko sta bila oba moška v tovarni, ga. Hughova pa še v postelji, je morala Marija odgovarjati pri telefonu na kaj neprilično sporočilo, kajti telefonirala je očividno glasovita mala Lily. Marija je bila imela to slutnjo že koj po prvih besedah in ob zvokem glasu, ki ga vendar še ni nikoli slišala.
»Ali je tam g. Ludovik Hughe...?
»Ne.«
»Ali je v Parizu?«
»Ne vem.«
»Kako da ne veste?«
»Kdo pa ste...?«
»Sobarica.«
, »No, prav!... Moja mala, jaz sem gospodiču# Lily, prijateljica vašega mladtega gospodarja. Ra2? umete? ... Ludovikova prijateljica, njegova m#« ljuba prijateljica ...«
»Menim, da razumem.«
»A, vi menite...? Ste pa res zabavni. Tak0 ali drugače, vaš malopridni gospodar je na tem, & me zapusti... Že tri tedne ne da od sebe nobfr nega znaka življenja!... Jasno je, da to ne mor® dalje trajati. Potem pa se bliža poletje, hotela b1 biti na čistem radi gotove vile Ob morju, ki mi j° je obljubil... Bodite tako ljubeznivi!... ZagotaV' ljam vas, da ne bo zastonj... In celo, no, povejt® mi svoje ime •..! Halo!... Halo!... Ne prekinit0 naju!... Še govoriva .. Nikiar...«
Zveze ni prekinila telefonistka, temveč Marij* ki je bila čisto enostavno zopet obesila slušalo.
Pred kosilom je Marija izkoristila trenotefo ko je bila sama z Ludovikom, da ga je obvestila 0 stvari:
»Sprejela sem davi telefonsko sporočilo za vs* od gotove gospodične Lily...«
»Lily? ... Ona je telefonirala semkaj!... 1® vendar sem ji bil to izrecno prepovedal... In ste ji potem odgovorili ?«
V tem hipu se je oglasil zvonec za h kosilih
»Ko bomo pokosili in vi tudi, to je okrog dvek naredite tako, da boste prinesli cvetlice nazaj v rastlinjak. Počakam vas tam. Moram vedeti vse, & se znam ravnati.«
Kosilo je bilo prisrčno in hitro. Oče, g. Ado^ Hughe, je bil odločno drug človek, odkar s© njegov veliki sin tako odkritosrčno, tako brezp^ gojno povrnil k svoji boljši naravi. A leto je polno težav, čutil se je utrujenega, tiščalo ga j® v glavi.. *
»Lačen in žejen sem počitka,« je dejal.•” »rad bi šel za dva meseca v zelenje in samoto & primorje. Ludovik, ti bi mi moral iztakniti v k®' kem mirnem kotičku udobno vilo, kamor bi se P? dal, da se malo popravim od možganske njave...«
»Iskal bom... Zanesi se name...«
Skupščine
I. delavsk. konzumnega druStva v Ljubljani
se bodo vršile po sledečem razporedu: v soboto 12. feb. ob 8 zv., Ljudski dom, Tržič;
v nedeljo 13. feb. ob 7 zj., Društv. dom, Križe 5 „	n	13.	„	ob	4 pop., Kranj;
„	„	20.	„	ob	pol 9 dop., Škofja Loka;
„	„	20.	„	ob	3 pop., S vet je- Preska;
„	„	27.	„	ob	8, Ljudski dom, Trbovlje;
„	„	27.	„	ob	pol 4, Ljudski dom, Raj-
henburg.
Člani so prav uifudno vab; ljeol, da se skupščin v naj; obilnejšem Številu udeleže,-
Odbor.
Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Geč.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko 2umer'