ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine St. 50(1184) Čedad, četrtek, 25. decembra 2003 TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Voto unanime della Regione per la Slavia Vesel Božič an srečno Novo lieto Davvero un bel regalo di Natale da parte del Consiglio regionale per le Valli del Na-tisone, ma anche per la politica intesa nel suo senso più alto come risposta alle esigenze della popolazione ed assunzione di responsabilità soprattutto nei confronti dei più deboli. Mercoledì 17 dicembre ha approvato all’unanimità un ordine del giorno con cui la Regione ha fatto proprio il piano di sviluppo, elaborato dal comitato Radar no grazie! - Radar ne hvala! e presentato meno di un mese fa in un convegno a Clodig. Il documento impegna la Giunta regionale ad accordare ai comuni delle valli del Nati-sone (Drenchia, Grimacco, Stregna, San Leonardo, Savo-gna, San Pietro al Natisone e Pulfero) e al Comprensorio montano, per interventi nei sette comuni, la priorità nell’assegnazione di fondi regionali inerenti a domande di contributo presentate nell’ambito delle singole leggi di settore per l’attuazione del piano strategico di rinascita econo-.mica, sociale e culturale delle alte Valli del Natisone “Ne-diske doline 2008”. Il piano, come i nostri lettori ricorderanno, prevede interventi per il valore di 10 milioni di euro in 5 anni. “La comunità regionale si è resa conto che c’è una parte della sua montagna che sta morendo”, ha commentato il coordinatore del comitato Antonio De Toni, “si impegna dunque a realizzare un piano di rinascita che viene “dal basso” ed è espressione di capacità progettuale ed attaccamento alla proprie radici Dlyjeva deželna večina je soglasno odobrila proračun za leto 2004 Dežele Furlanije-Julijske krajine. V nekajdnevni razpravi so porazdelili skoraj 5 milijard evrov. Diskusija je, kot zapisano, privedla do enotnega stališča leve sredine in globokih nesoglasji na desni. V deželnem proračunu je svoje mesto dobila tudi slovenska manjšina. Rim je na osnovi zaščitnega zakona odobril 5 milijonov evrov, Dežela pa je prvič po mnogih letih dodala manjšini nekaj sredstev iz lastnega proračuna. Naj navedemo izrazito deželne postavke. Deželni svet je za 200.000 evrov zvišal že omenjeni državni sklad za manjšino. Iz tega sklada bo za obdobje 15 let Slovensko stalno gledališče črpalo 75.000 evrov za kritje dolgov, ki so se nabrali v mnogih letih poslovanja. Gledališče bo torej lahko najelo posojilo za brisanje dolga, ki je nastal tudi zato, ker krajevne ustanove, ki so članice Skupščine SSG, dolga leta niso prispevale vsote, ki bi jo morale na osnovi državnega zakona. ben na strani 4 Čedad, gledališče Ristori 6. januaija 2004 ob 15. uri Dan emigranta 2004 Obveščamo cenjene bralce In naročnike, da bo prihodnja številka našega tednika izšla 8. januarja 2004. Naši uradi bodo zaprti od 24. decembra do 4. januarja. Vsem Želimo še enkrat vse dobre v novem letu. Informiamo I nostri lettori ed abbonati che il prossimo numero uscirà i’8 gennaio 2004. La redazione sarà chiusa dal 24 dicembre al 4 gennaio. Tanti auguri a tutti! ppoezen ìja: Maijan Bevk alle finanze Antonucci che l’aveva accolto come raccomandazione. A questo punto Bruna Zor-zini Spetič ha chiesto il voto dell’aula e l’ordine del giorno, come detto, è stato accolto con il voto unanime del Consiglio regionale. Oltre ad essere frutto di u-na forte spinta dal basso, il documento, ricorda De Toni, impegna la Giunta ad assumere il coordinamento del progetto, (jn) segue a pagina 4 temente soddisfatto De Toni. Per la cronaca va detto che il documento era stato sotto-scritto dai consiglieri Baiutti, Dolenc, Franzil, Metz, Mo-nai, Spazzapan e Zorzini. In fase di discussione c’era stato un malinteso con l’assessore culturali della comunità della Slavia friulana. Di tutto ciò si è fatta interprete la coalizione di Intesa democratica e ad essa si sono unite anche tutte le forze politiche dell’opposizione. Per noi è una svolta storica.”, ha aggiunto eviden- za Nazionale 31 Pradamano (s.s. UD-GO) Tel. 0432871681 SCONTI PARTICOLARI PER FINE ANNO Četrtek, 25. decembra 2003 2 Il Piano di sviluppo della Slavia presentato a Strassoldo La Provincia vuol collaborare Il Piano strategico di rinascita economica, sociale e culturale delle alte Valli del Natisone “NediSke doline 2008” è stato tema di V'- un incontro con il presidente della Provincia Marzio Strassoldo. Mercoledì 17 dicembre ha ricevuto a Palazzo Belgrado il coordinatore del Co-mitatp “Radar no gra- zie! - Radar ne hvala!” Antonio De Toni, Roberto Pensa e Iole Namor che hanno illustrato i tratti salienti del progetto. Il presidente Strassoldo, che era già a conoscenza del progetto, ha espresso un giudizio positivo sull’iniziativa ed ha dichiarato la disponibilità della Provincia di Udine ad esercitare un ruolo attivo e propositivo ai fini dello sviluppo socio-economico e culturale delle Valli del Natisone. Queste non hanno espresso un proprio rappresentante in consiglio provinciale, ha ricordato Strassoldo, e quindi la Provincia ha deciso di seguire con particolare attenzione questa realtà ed è pronta ad entrare nella cabina di regia che dovrà coordinare, avviare e monitorare le diverse fasi della realizzazione del Piano. Il Il presidente Strassoldo con Antonio De Toni e Roberto Pensa ima Stojan Spetič Saj se spominjate tistega večera pri Brunu Vespi, ko je tedaj Se kandidat Silvio Berlusconi podpisal svojo pogodbo z volilci. Svečano je izjavil, da bo odstopil, če ne bo uresničil vsaj Štirih petin svojih obljub... Pol zakonodajne dobe je mimo, zato so obračuni ze možni. Gospodarskega razcvita ni, državo pretresa produktivna kriza, vlada pa za vse krivi uvedbo evra in škodoželjno dodaja, da je “to hotel Prodi”. Evropsko polletje je tudi mimo in bolje je, če iz sramežljivosti molčimo, saj se nam je vsa celina nasmihala. In vendar ni mogoče reči, da je stala Berlusconijeva vlada s svojo trdno parlamentarno večino kar križem rok. Kje pa! Za svoje lastne koristi je Silvio Berlusconi poskrbel kot Se nihče pred njim in najbrž tudi nihče po njem. Kar naštejmo. Iz zakonika je odpravil zločin ponarejanja proračunov podjetij. Odpravil je davek na velike dediščine. S Cira-mijevim zakonom je omogočil tudi svojim pajdašem zavlačevanje procesov, potem pa je poskrbel tudi zase in pridobil posebno imuniteto, da ga sodniki ne bodo motili med delom. Potem je naročil zvestemu ministru Mauriziu Gasparriju zakon o televizijskem sistemu, za katerega vsi priznavajo, da je bil napisan Berlusconiju ta-korekoč po meri in v korist. Tako nesramno, da ga je sicer previdni predsednik republike Ciampi ni hotel podpisati in ga je, skladno z ustavo, vrnil parlamentu v ponovno obravnavo. Berlusconi, ki je svoj čas rekel, da je od Boga maziljen, se za Ciampijeve pripombe ne zmeni, ker se itak ne zmeni za ustavo in zakone. Zato jih niti ni prebral, predvsem pa jih noče upoštevati. Sklenil je, da bo zaščitil svoje koristi kar z dekretom, ki bo preprečil, da bi Fedejeva Retequattro morala oddajati preko satelita. Kratko pojasnilo je tu potrebno, sicer bodo ljudje mislili, da se je ustavno sodišče zarotilo proti Berlusconijevemu miljenčku. Pa ni tako. Retequattro oddaja na 140 frekvencah, ki so bile prisojene dvema drugima televizijama - La7 in Euro7. Brez njih bosta pastorki televizijskega sistema. Ker ustavno sodišče meni, da sme privatnik imeti samo dve televizijski mreži v etru, mora Berlusconi poslati Fedeja na satelit, frekvence pa mora vsekakor vrniti upravičenima lastnikoma. To je nekako tako, kot če bi kdo na zemljišču na črno zgradil hišo in se vanjo vselil, čeprav ga je kupil nekdo drug in pridobil celo gradbeno dovoljenje. Da bi rešil Fedejevo televizijo vsaj do evropskih volitev, je Berlusconi pripravljen na vse. Tako grozi z odpusti osebja, obenem pa napoveduje zadnji udarec demokraciji: ukinitev zakona o “par condicio”, ki gre našemu premie-ru zelo na živce, ker mu je onemogočil veliki posel z volilno reklamo. Ce bo spet obveljala njegova trma, bo parlament po novem letu ukinil par condicio in dovolil neomejeno politično reklamo. Po domače povedano, Berlusconi bo na svojih televizijah imel reklamo zastonj, vse ostale stranke pa jo bodo morale plačati. Na koncu bo zasluzil, četudi bi bil na volitvah porazen. Res v lepo godljo smo zabredli. Voščimo si, da bomo do pomladi našli izhod. Po letu dni je obračun vlade pozitiven Sredi decembra lanskega leta je bil za novega predsednika vlade izvoljen Anton Rop, potem ko je tedanji dolgoletni šef vlade Janez Drnovšek postal predsednik republike. Sestava vladajoče koalicije se zato ni spremenila, le nekaj zamenjav je bilo v nekaterih ministrstvih. Čeprav so se pred letom dni mnogi spraševali, kako uspešno bo Rop kos svoji novi nalogi, zdaj kaZe, vsaj sodeč po ocenah koalicijskih partnerjev, da je zadovoljivo krmaril med različnimi interesi koalicijskih strank in da koalicija ni zašla v hujše težave. Anton Rop je Ze ob nastopu funkcije predsednika vlade (mesec dni pozneje, januarja letos, je bil na kongresu LDS izvoljen tudi za predsednika stranke) dejal, da si bo prizadeval za čimboljšo komunikacijo znotraj vladajoče koalicije. Glede tega je dr-Zal besedo, saj so se koalicijski partnerji na različnih ravneh in v različnih sestavah kar pogosto srečevali, na nobenih izmed formalnih srečanj pa ni bilo konfliktov z večjimi posledicami. Koalicijski predstavniki LDS, ZLSD, SLS in DeSUS so ugotovili, da ni razlogov za nejevoljo, saj koalicija deluje zgledno in stabilno in je v preteklem letu tudi marsikaj naredila, pri čemer ne gre spregledati uspešno izpeljanih referendumov za vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato ter sprejetih državnih proračunov za dve leti. Janez Podobnik je dejal, da ima koalicija še nekaj rezerv, kjer bi lahko bila boljša, kot je bila. Mednje sodi predvsem to, da je vlada dopustila drsenje občin v vedno slabše Anton Rop, predsednik slovenske vlade finančne razmere, pa tudi na področju regionalnega razvoja ni toliko narejenega, kot so pričakovali. Gotovo eno pomembnejših vprašanj, ki čakajo koalicijske partnerje, zadeva spremembe volilne zakonodaje. Mnenja so še naprej deljena ne le med opozicijo in koalicijo, ampak tudi znotraj koalicije. V volilnem letu se koalicija ne bo mogla izogniti še eni vroči politični temi - izbrisanim. Do razumne rešitve tega vprašanja bi bilo mogoče priti le, če bi politične skupine med seboj bolj sodelovale. Predsednik vlade Anton Rop ocenjuje, da so rezultati dela koalicije v letošnjem letu dobri in da koalicija lahko optimistično zre v prihodnost. Kot najpomembnejši projekt v novem letu pa je napovedal izpeljavo davčne reforme. Vsekakor pa se je za največjega optinjista v vrstah vladajoče koalicije izkazal predsednik najmanjše koalicijske stranke, DeSUS, Anton Rous, ki je prepričan, da je vladna koalicija ze tako veliko storila, da ni dvoma o njeni ponovni zmagi na volitvah v jeseni leta 2004. (r.p.) Caccia, una legge che non piace Libertà religiosa L’Alto commissariato per i rifugiati ha salutato positivamente la decisione del consiglio comunale di Lubiana di concedere la licenza edilizia per la costruzione della moschea, creando così il clima adatto per la piena integrazione dei rifugiati nella società slovena. Anche nella relazione annuale del Dipartimento di Stato americano sulla libertà religiosa c’è un giudizio positivo sulla Slovenia dove in base all’ultimo censimento ci sono 1,14 milioni di cattolici, 14.736 protestanti, 45.908 ortodos- si, 47.488 musulmani, 99 ebrei. E l’elenco delle religioni potrebbe continuare. Da segnalare poi 271 agnostici e 199.264 atei. Ma anche intolleranza Secondo i dati del barometro politico sloveno solo il 41% del campione intervistato concorda con l’affermazione che gli immigrati dovrebbero avere gli stessi diritti dei cittadini sloveni. Sono dati preoccupanti secondo Niko Toš, direttore del Centro che studia l’opinione pubblica in Slovenia. Già l’anno scorso quando la percentuale era del 49%, la Slovenia era scivolata verso il fondo della classifica europea. Legge sulla caccia Dopo un’accesa discussione in parlamento è stata approvata in Slovenia una nuova legge sulla caccia. La selvaggina è così diventata un bene pubblico e le riserve di caccia dovranno pagare le concessioni allo stato. Molte le reazioni contrarie a partire da quelle del sindacato dei contadini che considera la legge contraddittoria, dannosa per la natura e non corretta nei confronti dei proprietari terrieri ed ha già annunciato l’intenzione di chiedere al Consiglio di stato il veto. Il peso delle minoranze Ivica Sanader, leader dell’HDZ, che ha vinto le elezioni politiche in Croazia ha formato il nuovo governo che sarà composto da 14 ministri, cinque meno di quello precedente di centro-sinistra. Molti i volti nuovi nell’esecutivo dove comunque prevale l’ala moderata del partito. Il nuovo governo può contare anche sull’appoggio esterno degli esponenti delle minoranze, tra questi del deputato Furio Radin, espressione della comunità italiana. La decisione, che non ha mancato di suscitare polemiche ed è stata alquanto sofferta, è seguita però ad un documento siglato dal premier Sanader con il quale vengono accolte molte delle richieste della comunità italiana. Tv in crisi? Il Consiglio della radio-televisione slovena ha rinviato a febbraio l’approvazione dei piani finanziari e di programma per il 2004, compresi quelli riguardanti Radio e Tv Capodistria. U-na situazione finanziaria precaria che accentua le preoccupazioni e l’incertezza sui programmi del prossimo anno destinati alla minoranza italiana. Kultura Da jttra Pusttòzdina V-v Da jóm ftistiàzdina, kako naje na visokflJHfX la la bit la Ja. •'«ra Sveti Sin VaUuitTn j« kraj od korenin. “E’ il concetto stesso di ponte che fa la storia” scrive Renato Qualizza nel libretto “Ponte - I ponti della memoria” che è stato presentato venerdì 19 nella biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone su iniziativa dell’Auser. Il ponte come metafora, ma anche come luogo. La storia raccontata da Qualizza parte infatti da Ponte S. Quirino, luogo di convergenza di cinque strade e Da sinistra Zamparutti, Qualizza, Vescul e Dorbolò Romjanski Kulturno društvo Ro-zajanski Dum je izdalo tradicionalni stenski koledar. Letos so se v Reziji odločili za finančno in vsebinsko zahtevnejši načrt ter izdali Naš Kolin-drin 2004 v barvah in z izrazito pestro vsebino. Pobudo so podprli Pokrajina Videm, Občina Rezija, kreditni zavod Credito Cooperativo Friuli in rezijanski sedež Zveze slovenskih kulturnih društev. Vsebinsko je koledar bogat, saj vsak mesec vsebuje pesem, molitev, zgodbo, pravljico ali spomin, ki so ga izpraševalcem povedali starejši ljudje. Gre torej za etnološko gradivo, ki vsebuje od voščila za novo leto do tradicionalne pustne pesmi ali pa zgodbe o nekom, ki je iskal ženo, je ni našel in se odločil, da je še najbolje živeti sam. September prinaša pismo, ki ga je prav septembra 1878 napisal duhovnik Stefano Valente iz Bile J. Baudouinu De Courtenayu. Pismo je objavljeno v knjigi o De Courtenayevi korespondenci, ki jo je uredila prof. Liliana Spinozzi Mo-nai. Treba je dodati, da sta si jezikoslovec in duhovnik iz Bile dopisovala o vprašanjih jezika, kulture a tudi o zdravju in podobnih stvareh. Razen omenjenega, so D»ja bebilden nmiutuun Belé/ji wpiht den pr k un. Da na bese rimilila. Mo invici w den murmkir. Ja čod ji gai Sčč dai éantun. Da na bodybO visoka. Da no to bi/o icj iiadtj. Ko sowa imela diviati lil. Konxtcsawa zbirala. SčaJi sc mojo konce. Tu ki san a jo dražili. Dajana bon zafy'ùwel več. Da ntijmt pùnta nniajga favrar 2004 M Kini lt L' IlUiVL’ J J S.S. Mtrif •«un* / C S. S «rtMU 2$ ■ rt m •* CvUkiak ostala pričevanja zapisana v skrbni rezijanščini z vsemi znaki nad črkami. Tekste je strokovno pregledal Matej Šekli. Bistveni del koledaija je seveda koledarski del s prazniki in svetniki, ki je tudi zapisan v rezijanščini. Slikovno gradivo so prispevali Gabriele Cherubini, Silvana Paletti, Felicita Madotto in Catia Quaglia. Del gradiva je last društvenega arhiva. Fotografije, ki jih prinaša koledar, opisujejo sedanje in nekdanje življenje v Reziji, običaje, noše a tudi pokrajino in sodobne motive. Koledarje delijo po vaseh rezijanskih dolin ter jih razpošljejo številnim izseljencem po Evropi in dlje po svetu. Skratka, gre za lepo in koristno pobudo, ki so jo letos popestrili z barvanimi fotografijami in impaginacijo. “porta” delle Valli del Natisone. E’ la tragica vicenda di Dante e Pio Quarina, ragazzi fucilati dai tedeschi nell’ottobre del 1943. Il primo era stato catturato, il fratello si era consegnato sperando di salvarlo. Così non fu. “Dante aveva assorbito idee socialiste, gli era stato del tutto spontaneo seguire i primi rivoltosi e assecondare i partigiani sloveni” scrive Qualizza. Questa la sua “colpa”, per la quale venne ucciso. La Beneška četa fa da sfondo alla storia, raccontata per altro in altre occasioni da personalità come Giuseppe Osgnach (Joško) e Paolo Petricig. “Qualizza - come ha spiegato Anthony Zampa-rutti, intervenuto assieme al sindaco Bruna Dorbolò ed a Cristina Vescul - unisce nel suo testo due livelli, da una parte la vita e la morte dei due fratelli, dall’altro una visione molto ampia delle Valli del Natisone e del suo ambiente”. Per lo stesso Qualizza, a-mante della montagna oltre che impegnato da sempre a stimolare l’attività politica della lista civica di S. Pietro, “approfondire la personalità di Dante mi ha aiutato in qualche modo a interpretare la storia”, (m.o.) Tin Piernu v Cedade Bo odparta do 6. ženarja v občinskem centru v Čedade fotografska razstava “Tin Piernu, človek velikega sarca". Na otvoritvi, vpetak, 19. sta guorila gor mez umetnika an njega dielo Marina Cernetig v imenu Studjiskega centra Nediža an Michele Obit za kulturno društvo Ivan Trinko. Suoj pozdrav sta parnesla tudi župan občine Čedad Attilio Vuga an predsednik Gorskega okoliša Adriano Corsi Mittelfest, Ovadia è il nuovo direttore La pubblicazione presentata venerdì nella biblioteca comunale di S. Pietro Moni Ovadia, autore, attore, musicista e regista, u-na lunga militanza nei teatri europei, è il nuovo direttore artistico del Mittelfest di Cividale. La scelta è stata approvata all’unanimità (era assente per motivi di salute il presidente Mau-rensig) dal nuovo Consiglio di amministrazione. Ovadia è nato a Plovdiv, in Bulgaria, nel 1946, da u-na famiglia ebraica. Tra i suoi successi teatrali ci sono “Ballata di fine millennio”, disponibile di recente anche in videocassetta, “Diario ironico dall’esilio”, “Trieste... ebrei e dintorni” e “Il banchiere errante”. “Ovadia - secondo l’assessore regionale alla cultura Roberto Antonaz - è capace di esprimere la complessità del mondo mitteleuropeo”. Il nuovo direttore ha accettato l’incarico “con l’unico scopo di divertirmi e far divertire, cercando di proporre delle belle cose”. I ponti raccontati da Qualizza La tragica vicenda dei fratelli Dante e Pio Quarina fucilati nel ’ 43 dai soldati tedeschi Venec božičnih koncertov Na pobudo Gorskega okoliša Ter Nadiža Brda smo se tudi letos pripravljali na Božič v duhu naše lepe in globoke verske tradicije, s pesmijo, ki sega globoko v naša srca. Zadnji koncert je bil v farni cerkvi v Tipani v nedeljo 21. decembra. Prvi so zapeli pevci domačega zbora Naše Vasi, ki ga vodi Davide Klodič, za njimi otroci pevskega zbora Sedej, dvojezične in glasbene šole iz Spetra in mešanega zbora Sedej iz Steverjana, ki ga vodi V. Čadež Aktualno ZELENI t LISTI Ace M er mol ja Za tesnejše sodelovanje Predstavniki občin in turističnih organizacij na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo so se pred nekaj dnevi srečali v hotelu Stara Posta na Bistrici v Ziljski dolini na Koroškem (v Avstriji). Srečanje je bilo priložnost za razmišljanje in razgovor o Čezmejnem sodelovanju in o konkretnih predlogih, ki naj bi se uresničili med Ziljsko, Kanalsko in Zgornjesavsko dolino ter Gornjim Posočjem. V ospredju psoveta so bili morebitni skupni koncepti na področju razvoja turističnih dejavnosti in infrastruktur. Dobra osnova in izhodišče za razpravo je bila študija profesorejev Andreja Moritscha in Friedricha Zimmermanna, ki sta v letih 1996 in 1997 izdelala nekaj predlogov o turističnih projektih. Posvet je sklical odvetnik Ludvik Druml, na njem so spregovorili Zupani občin Zilska Bistrica, Straja vas, Trbiž in Naborjet, podžupan občine Kranjska gora, referent za turizem občine Podklošter in drugi. Posvetu, kot kaze zgornja slika, je sledilo tudi družabno srečanje med u-pravitelji iz sosednjih deZel. Dežela F-JK skrbi tudi za Slovence s prve strani Iz omenjenega dodatnega sklada bo za slovenske organizacije ostalo 125.000 evrov. Za leto 2004 bo deželni fond za imovine znaSal skupno 293.000 evrov. Od tega bo znesek 193.000 evrov namenjen obnovitvi fasade Kulturnega doma v Trstu, ki (fasada) se ruši in potrebuje oporo ogrodja, ki sloni na pločniku. Za to mora SSG meseCno plačevati takso zaradi zasedbe javnega prostora. Ostalih 100.000 evrov bo letošnja prva in dejansko simbolična, a vendar prva dotacija novoustanovljenega sklada na razpolago slovenskih združenj in organizacij. Deželni prispevek slovenski manjšini morda ni v odnosu do celotne proračunske vsote kdove kako visok, vendar je nova deželna uprava nakazala smer v prid slovenskih organizacij, ki se bo pričela uresničevati v Casu, ko je morala tudi Dežela "obračunavati" s splošno državno finančno stisko. Velika škoda za Italijane Ritorna il concorso dialettale sloveno “Naš domaci jzik - La nostra lingua materna” voluto dall’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone allo scopo di mantenere, divulgare e valorizzare la lingua parlata nelle Valli del Natisone, Valli del Torre, Val Resia e Val Canale. Al concorso, che è o-rale, possono partecipare tutti i cittadini che cono- Ritorna “Naš domaci jzik” scono il dialetto sloveno o vogliono esprimersi nella lingua locale. La domanda di partecipazione dovrà pervenire all’ufficio di segreteria del Comune di S. Pietro entro il 31 gennaio 2004 e dovrà contenere l’indicazione del titolo o la descrizione del tema elaborato per il concorso, oltre alle generalità del partecipante o dei gruppi partecipanti. Sono state istituite tre sezioni (fino ai 20 anni, oltre i 20 anni, gruppi) con assegnazione di premi in denaro ai primi tre classificati. Il concorso si svolgerà presso la sede comunale venerdì 13 febbraio alle 20. Aferi Cirio in Parmala! pomenita veliko škodo za Italijo in njene državljane. Najbolj zaskrbljujoče je, da sta nova člena, ki grozita, da bo Italija kot ena izmed sedmih najbolj industrializiranih držav ostala brez velike industrije. Krizo preživlja tovarna Fiat, v preteklosti se spominjamo na brodolom Montedisona v upravi dvojice Gardini -Ferruzzi. Gre za različne krize, ki pa imajo nekaj skupnih imenovalcev. Fiat je zakorakala krizi nasproti, ker v določenem trenutku vodstvo ni več verjelo v avtomobile. Investirali so v najrazličnejše dejavnosti ter pričeli proizvajati slabe in grde avtomobile. Strahovita svetovna konkurenca je opravila ostalo. Danes išče Fiat težaven izhod z novimi modeli ter z znamkama Alfa Romeo in Lancia. Živilska kolosa Parma-lat in Cirio sta v krizi zaradi čisto navadne sleparije. Gre za zdravi podjetji, ki pomenita vrh italijanske živilske industrije. V dolgove sta ju pahnili Tanzi in Cra-gnotti s tovarišijama, ker sta uporabila podjetji kot jamstvo za mednarodne finančne špekulacije. Obakrat so skrili realne dolgove in bilance in to mimo vseh pravil in zakonov (namenska ponaredba bilanc je za podjetja največkrat enostavna kraja). Kaj bi pomenil propad Parmalata, ni potrebno na dolgo opisovati. Tako velike živilske industrije poganjajo motor, ki "vleče” ogromen kompleks kmetij, distribucije itd. Brutalno: ko bi pričeli padati podobni velikani, bi sledila množična nezaposlenost. Ob tem ne smemo pozabiti na še vedno veljavno dejstvo, da velike države ne morejo živeti brez velike industrije in to v brk vsaki globalizaciji. Velika industrija proizvaja bodisi inovacijo kot tudi (in predvsem) stabilna delovna mesta. Ameriške ekonomiste in analiste plaši, ob dolgovih države in družin, prav skrajna mobilnost, ki poriva državljane v permanentno nesigurnost z vsemi posledicami (gospodarstvo, ki živi na množični potrošnji klecne, če so potrošniki preplašeni ali brez denarja). Aferi Cirio in Parmalat sta zajeli tudi bančne institucije. V kratkem sosledju so pri bančnih okencih (neodgovorno, če ne slabše) prodajali nevednim klientom obveznice P armalata, Cirio in Argentine. Pred tem so v času borznega balona svetovali večje premike v delnice, ki so za navadnega varčevalca dobre (delnice namreč) le, če jih jemlje v majhnih dozah. Tudi s tega področja so posledice jasne. Italijanski srednji sloj je dobil dvojno klofuto: službeni in delovni prihodki so izgubili v odno- su z rastjo cen kupno moč, prihranki pa so se zmanjšali zaradi izgub pri naložbah. Ni slučaj, da si banke izmišljajo najrazličnejše obveznice z (največkrat dvomljivimi) jamstvi, ker želijo pridobiti upravičeno nezaupljive kliente. Sam sem videl, kako so razjarjeni klienti tolkli po pultu zbeganega in mladega funkcionarja. Omenjene zadeve imajo seveda politične posledice. Danes se med Berlusconijevo vlado, ministrom Tre-montijem ter guvernerijem Italijanske nacionalne banke Faziom bije neizprosen podtalni in javni boj. Prva poteza je ta, da bi z ustanovitvijo dodatnega kontrolnega telesa odvzeli Faziu vrsto pristojnosti. Verjetno bo sledil lov na njegovo glavo. Ozračje je pravšnje, saj pri volitvah odločilni srednji sloj (mitična sredina) izgublja zaupanje v banke, v industrijo in finance ter končno v evro. Ni čudno, če je Berlusconi že zavohal porajajoči se evro-skepticizem in bo z njim mahal po Prodiju. Ponovno je torej nekaj falotov sprožilo procese, ki bodo vplivali na bodočnost Italije, njenega gospodarstva in njene politike. Jasno je, da se ti gospodi danes vozijo na še večjih jahtah v južnih morjih, delva-ci, kmetje in varčevalci pa kolnejo. D Consiglio regionale per lo smippo della Slavia segue dalla prima Il documento, come ricorda De Toni, impegna la Giunta ad assumere il coordinamento della cabina di regia e del rapporto con gli enti locali per valutare e concordare gli indirizzi generali e gli interventi da attuare, superando così la frammentazione di progetti ed iniziative registrata sino ad oggi. Superato brillantemente il primo scoglio si tratta o-ra di rendere operativi al più presto gli strumenti previsti del piano. I protagonisti sono senz’altro gli enti locali, ma anche il tessuto sociale e culturale della Slavia che deve trovare una nuova sintesi in una prò loco “Valli del Natisone / Nediske*doline” ed entrare assieme agli altri soggetti istituzionali nella cabina di regia. Dal 23 luglio, quando c’è stata la comunicazione ufficiale che il radar sul Matajur non si farà, come si vede, c’è stata una fortissima accelerazione. Anche se è impegnativo, bisognerà mantenere questo ritmo. Del resto i problemi della nostra montagna sono spaventosi e non si può perdere tempo, (jn) Sabato 27 dicembre alle 19.30 presso il centro visite del Parco delle Prealpi Giulie a Prato di Resia si terrà l'apertura della rassegna “Il lunari fat in Cjargne”, allestita, fino allo scorso anno, in vari comuni della Car-nia. Quest’anno, invece, esce dai tradizionali confini per spostarsi a Resia. Questo perché da alcuni anni il circolo culturale resiano Ro-zajanski Dum, con il calendario resiano, partecipa a questa importante rassegna ed ha colto con grande piacere la proposta dei promotori di ospitare la rasse- A Prato di Resia la rassegna dei lunari” Casa della cultura resiana, Prato di Resia domenica 28 dicembre 2003 ore 15.30 presentazione multimediale 20 anni di attività del circolo culturale resiano “Rozajanski dum” gna dei lunari ai piedi del monte Canin. La manifestazione, che è patrocinata dal Comune di Resia, è promossa dal circolo Culturale “Il Gjornel d’Imponc” di Imponzo, frazione del comune di Tol-mezzo. Vi partecipano ogni anno una ventina di circoli ed associazioni della Car-nia e del Friuli. Per l'edizione di quest’anno sono stati invitati anche i calendari di Luse.vera, di Taipa-na e della Slavia friulana. Saranno presenti, quindi, tutte le lingue della nostra regione: il friulano, il tedesco e lo sloveno, con le varie varianti locali. Una grande ricchezza culturale che contraddistingue la nostra regione da tutte le altre, quale crocevia delle principali lingue europee. Sarà possibile ammirare i calendari di Sappada, Ti-mau e Sauris, di Imponzo, Cercivento, Cleulis, Arta Terme, Piano d’Arta, Luin- cis di Ovaro, Agrons di O-varo, Valle Rivalpo, di Magnano in Riviera, di Pas-sons di Pasian di Prato, del Soccorso Alpino Regionale, di Resia, Lusevera, Tai-pana, Canebola e delle Valli del Natisone. Immagini paesaggistiche ma anche storiche, ricette, curiosità e testimonianze del passato, canti, filastrocche ed altro ancora soddi-sferanno sicuramente la curiosità del visitatore. La rassegna resterà aperta tutto il mese di gennaio con i seguenti orari: da martedì a domenica dalle 9 alle 13 e dalle 14 alle 15. FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINJSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 GARMAK - GRIMACCO Clodig/Hlocje - tel. 0432/725000 VlDUSSI * abbigliamento * tessuti * arredamento * pellicceria * sport ...Vsi vam želimo vesel Božic in sreCno 2004 TV COLOR / HI-FI / ELETTRODOMESTICI IMPORT - EXPORT - RAPPRESENTANZE TRST GORICA VIDEM PIÙ’ ASSORTIMENTO PIÙ’ CONVENIENZA PIÙ’ ASSISTENZA UVOD - IZVOD Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax 040/43073 F.LU CHICCHIO CI VI DALE DEL FRIULI (UD) Via Europa - Tel. 0432/731456 Filiali:34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 Četrtek, 25. decembra 2003 f) — — ----------------------- \J Četrtek, 25. decembra 2003 1 / Cik tCU UC JANUAR Za Dan emigranta je Beneško gledališče postavilo na oder svojo verjetno najveCjo uspešnico. Z Mo-lierovo komedijo “Zdreu bunik”, ki jo je zrežiral Marjan Bevk, je namreč v teku leta 2004 nastopilo na veC kot 20 prireditvah in povsod poželo dosti aplavzov. Dan emigranta je potekal v znamenju sodelovanja in povezovanja med manjšinami. Prireditelji so povabili k besedi predstavnike furlanske, italijanske in slovenske manjšine in sicer pre Tonija Beline, Franca Jurija in Miho Obi-ta. Praznik so sooblikovali otroški pevski zbor dvojezične in glasbene šole iz Spetra, ansambel Igorja Cerna iz Barda ter Beneško gledališče. Dan je bil nabit s pozitivno energijo. *** Po novoletnem sreCanju v Čedadu smo se januarja ponovno zbrali, tokrat v Kobaridu, s prijatelji iz Posočja. Tu sta stvarnost Benečije predstavila Margherita Trusgnach in Elio Bena, glavni gost pa je bila ministrica za kulturo Republike Slovenije Andreja Rihter. Z obeh strani je bila postavljena v ospredje iskrena zelja po tesnejših stikih. V ponedeljek, 20. januarja je v naše doline pripotovala skupina 13 študentov iz Argentine, ki so na pobudo Zveze slovenskih izseljencev, Alef in deželne ustanove Acli za izseljence ter s finančno podporo Dežele prišli na trote-denski seminar. Vsi so imeli svoje korenine v Benečiji, dve tretjini v Terskih dolinah. FEBRUAR V deželnem svetu v Trstu so slovesno zabeležili 40-letnico ustanovitve dežele Furlanije-Julijske krajine. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Zbornice Casini, predsednik deželnega sveta Antonio Martini pa je pozdravil tudi v slovenskem in furlanskem jeziku. *** Dan slovenske kulture smo praznovali v znamenju domaCe slovenske besede na natečaju “Naš domaci jezik”, ki ga razpisuje občina Speter in se ga je udeležilo lepo število mladih, med njimi tudi uCenci enega razreda špetrske italijanske Sole. Na njem pa so se prepletali vsi naši dialekti od rezijanskega in terskega do nadiškega. Poseben večer je bil za slovenski kulturni praznik posvečen msgr. Paskvalu Gu-jonu, ki je vse svoje dolgo življenje posvetil slovenskemu človeku Benečije. Razposajeno smo se 23. februarja veselili na Čezmejnem pustu, ki ga s skupnimi moCmi prirejajo turistična društva in krajevne uprave Nadiških dolin in Posočja, privablja tradi- Najpomembnejši dogodki v prvi polovici leta 2003 Zmagal je Illy, pet Slovencev na Deželi * priznanje za njegova vztrajna večletna prizadevanja v korist slovenske manjšine v Italiji. Na kongresu so prejeli priznanja tudi zaslužpi elani in Članice SKGZ. Tako sta priznanje iz videmske pokrajine prejela Luigi Paletti in Adriano Gariup ter tednik Novi Matajur za 50-letno izhajanje. *** 29. maja je bilo v Spe-tru javno zborovanje o načrtu radarja na Matajurju. Udeležil se ga je tudi ravnatelj deželne civilne zaščite Guglielmo Berlasso, predvsem pa so se ga udeležila številna društva in organizacije ter upravitelji. Živahno soočenje se je zaključilo z odločitvijo, da se ustanovi odbor proti radarju. JUNIJ 8. in 9. junija so bile deželne volitve, na katerih je prepričljivo - z desetimi odstotki pred Guerrovo -zmagal Riccardo Illy s svojo koalicijo Demokratičnim zavezništvom. Ob Riccardo Illy dveh Slovencih v predsedniškem seznamu so bili izvoljeni še trije Slovenci: Igor Canciani, Igor Dolenc in Bruna Zorzini SpetiC. *** 15. junija se je ponovil tradicionalni mednarodni pohod prijateljstva, ki povezuje Cenebolo s Podbelo in Breginjskim kotom. Pobuda je bila jubilejna, saj je bil letošnji pohod že deseti po vrsti, udeležilo pa se ga je kakih 700 ljudi. Ze deseto leto se je ponovil tudi pohod Cez namišljeno Črto iz Livka v Topolovo. Prijatelji iz livškega konca so vrnili obisk 23. junija in so prinesli s seboj lipo prijateljstva, ki so jo vsadili blizu cerkve. *** V Spetru so ob vaškem patronu ponovili Arengo in podelili lastre Landarske banke. Tokrat sojih podelili v zahvalo za vso pomoč ob potresu in popotresni obnovi Sloveniji - je bil v Spetru minister KopaC -, Združenim državam Amerike in San Marinu. Za velikega dekana so izvolili podboneškega Zupana Domeniš, ki je prisegel na gla-golitskem misalu, obljubil je zvestobo svoji zemlji in svojim ljudem in tudi da bo skrbel za naš Matajur. Po Dnevu emigranta je bilo novoletno srečanje v Kobaridu, udeležila se ga je tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter Kobariško srečanje vse bolj bogati kulturni program V Spetru so 24. aprila predstavili evropski projekt Videoabeceda, ki so ga uresničili uCenci dvoje-' ziCne špetrske šole, koordinirala jih je učiteljica Antonella Bucovaz, tehnično pa je projekt izpeljal Giacinto lussa. V cerkvi Sv. Florjana v Zavarhu v visoki Terski dolini se odvija že tradicionalni koncert zborovske revije Primorska poje. MAJ Beneško gledališče je šlo k našim emigrantom v Belgiji. Nastopili so za beneške ljudi a tudi za izseljence iz drugih krajev Italije. Pobudo so uresničili s sodelovanjem Zveze slovenskih izseljencev. *** ZaCnejo se pojavljati v javnosti prvi glasovi proti radarju na Matajurju. Med najbolj odločnimi “ne” je tisti, ki je prišel iz vrst Planinske družine Benečije. Krepi in bogati se Čezmejno sodelovanje. Na pobudo kobariške ravnateljice so se v Kobaridu srecali učitelji tamkajšnje osnovne šole z ravnateljico in učitelji špetrske dvojezične šole. V Čedadu, v bivšem Uršulinskem samostanu je otvoritev razstave arhitekta Otona Jugovca. S skupnimi moCmi so jo priredili kulturno društvo Ivan Trinko, občina Ceda d, pokrajina Videm, Združenje arhitektov videmske pokrajine, Združenje za umetnost in arhitekturo ljubljanske univerze in Fundacija Piranesi. *** 9. maja je bil v Trstu kongres Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se ga je udeležil tudi italijanski minister za odnose s parlamentom Carlo Giova-nardi. Otvoritve kongresa se je udeležil tudi bivši predsednik republike Slovenije Milan KuCan, ki mu je SKGZ izročila posebno Tudi letos smo se veselili na Čezmejnem pustu lin, drugačna zgodba. To je knjiga Aldine de Stefano, ki so jo predstavili 28. marca v Spetru. Avtorica in njena knjiga sta postali pravi ambasadorki Nadiških dolin v širšem italijanskem prostoru in obenem seveda tudi domaCe specifične slovenske kulture in ljudskega izročila. APRIL V Čedadu so sindikati upokojencev CGIL - CISL - UIL priredili zanimiv posvet, na katerem so se zavzeli za okrepitev cedajske cionalne pustove iz vsega našega prostora in je letos imel svoje središče v Ce-plešišCu. *** Adriano Corsi je postal predsednik gorskega okoliša, ki nadomešča tri razpuščene gorske skupnosti (briško, nadiško in tersko) in jih združuje v eno samo telo. Izvolila ga je skupščina 10. februarja, ki pa se je “razcepila” glede odbornikov. Ves postopek nastajanja vodstva okoliša je bil precej zapleten in moCno pogojen od desnice, ki ima sicer v njem večino. V prvem krogu sta na odbomi-ško mesto bila izvoljena Picogna in Sibau, v drugem Agosto in Blasetig. *** V KlodiCu je bil 21. februarja izjemen kulturni dogodek: literarni veCer posvečen pesniku Tomažu Šalamunu. Na veCeru, ki ga je priredilo kulturno društvo Ivan Trinko, je bil prisoten tudi slovenski pesnik. V Tipani pa so predstavili knjigo “Tipana, ljudje, zgodovina, kultura”, ki je izšla na pobudo Občine in v prvi vrsti Zupana Elia Berre, uredilo pa jo je združenje Blankin s pomočjo Cedajskega sedeža Slo-rija. MAREC Na Liesah smo praznovali Mednarodni dan žena. Otvoritev razstave arhitekta Jugovca v Čedadu Uprizorili so delo Alda KlodiCa “Eno samo uro” Beneški vedenci, to je skupina mladih igralcev, ob njih tudi otroški zbor Glasbene in dvojezične šole. V imenu Zveze slovenskih Zen je pozdravila Margherita Trusgnach. *** 21. marec je zgodovinski dan za Čedad in slovensko manjšino. Osem svetovalcev v občinskem svetu je zaprosilo za vključitev občine v območje, na katerem naj se izvaja zaščitni zakon za Slovence. Podpisniki so bili: Domenico Pinto, ki je tudi sprožil pobudo, Enrico Minisini, Mauro Pascolini, Carlo Monai, Emilio F^tovich, Paolo Moratti, Giovanni Pelizzo in Marino Plazzot-ta. *** Krivapete Nadiških do- bolnice kot Čezmejne bolnišnice, ki naj bo na razpolago tudi pacientom iz Gornjega Posočja. Na straneh Novega Matajurja se prvič pojavi vest o nameri vsedržavne civilne zaščite, da zgradi meteorološki radar tik ob vrhu Matajurja. ZaCnejo se širiti prvi zaskrbljeni glasovi, v Nadiških dolinah se začenja dvigati prvi protestni glasovi. *** Volilna kampanija prehaja v živo, vse bolj je živahen volilni dvoboj med kandidatoma Riccardom Illyjem za levi center in Alessandro Guerra, ki jo podpira desna sredina. Illy je dal na predsedniški seznam dva Slovenca: Tamaro Blazino in Mirka Spaz-zapana. Odbor proti radarju je pripravil razvojni načrt za Nadiške doline Vitalnost naše kulture solidarnost med nami Postaja Topolove ima deset let. Letos sinfonični orkester v avditoriju Potok Odbor proti radarju, od protesta do načrta JULIJ Na pomembno “postajo” desetletnice je prispela tudi Postaja Topolovo, ki je potekala od 5. do 20. julija. Bogat in žanimiv program so nam prireditelji ponudili tudi letos.' Vrnila sta se ameriški pesnik Jack Hirsc-hman in žena Agneta Falck, vrnili so se iz Ljubljane že znani in priljubljeni Autodafé z Matjažem Pika-lom. Prvič so v Topolovem odprli avditorij, kjer je zaigral evropski mladinski simfonični orkester. *** V teku je zbiranje podpisov pod peticijo proti radarju na Matajurju, ki jo je v Špetru osvojil tudi minister KopaC, podpisal pa tudi novoizvoljeni predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini. Ob koncu meseca je prišlo zagotovilo novega odbornika za civilno zaSCito Morettona: radarja na Matajurju ne bo. *** V Ljubljani je umrl eden izmed najvidnejših partizanskih borcev iz Beneške Slovenije Joško Ošnjak. Po vojni je bil v Italiji med Številnimi pripadniki Beneške Cete, ki so bili po krivici sodno preganjani. Ošnjak je živel v Sloveniji. Bil je vedno moCno navezan na Beneško Slovenijo in do zadnjega zelo ponosen in pokončen. Ze osemdesetletnik je Ošnjak sprožil skupaj z drugimi borci tožbo proti spornemu “zgodovinarju” Pirini, ki ga je v eni od svojih knjig blatil. Zmagal je tožbo, knjigo Pirine pa so umaknili iz prodaje. *** Od 19. do 27. julija je bil v Čedadu Mittelfest: Festival gledališč, glasbe in plesa Srednje Evrope. Posvečen je bil “Evropskim nasmehom”. *** V Ukvah so na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko in slovenskega središča Planika odprli razstavo skulptur Marka Predana. AVGUST V tragičnih okoliščinah, zaradi požara, ki je izbruhnil v njegovem stanovanju v Čedadu, je umrl slovenski duhovnik Emilio Battistig iz PeCnijega, ki je sicer že veC Casa bolehal. Imel je 68 let. Žalostna novica se je hitro razširila med beneškimi ljudmi doma in po svetu, saj je bil veC kot dvajset let duhovnik med našimi emigranti v Svici. Vsem bo ostal v lepem spominu zaradi njegove dobrote. *** Konec meseca je tragična poplava v Kanalski dolini terjala dve življenji in povzročila večmilijonsko škodo. Življenje je zgubila Gertrude Schnabl, pevka Višarskega kvinteta. Voda, blato in kamenje je razdejalo Ukve in spodnjo Kanalsko dolino. Dežela je razglasila dolino za območje naravne katastrofe. SEPTEMBER V Spetru se je odvijal zelo pomemben posvet na pobudo Zavoda za slovensko izobraževanje, na katerem je moCno prišla do izraza zahteva po ustanovitvi nižje dvojezične šole. Pobude se je udeležil in jo podprl tudi deželni odbornik Antonaz, ni pa bilo deželnega šolskega ravnatelja Cataldija. sl«** 20. in 21. septembra je potekal v Ljubljani 80. Kongres Furlanskega filološkega združenja. Udeležilo se ga je lepo število Članov, prisotni so bili tudi predsednik dežele Riccardo Illy, predsednik Pokrajine Videm Strassoldo in rektor videmske Univerze Furio Honsell. Ob kongresu sta izšli dve zajetni publikaciji, v katerih se vzajemno predstavljajo Furlani Slovencem in Slovenci Furlanom. *** Iz Trbiža je romalo v Trst pismo z zahtevo, naj se v območje zaščite po zakonu 38 vključi tudi občina Trbiž. Prvi podpisnik pisma je bil Zupan Franco Baritus-sio, ob njem so bili svetovalci desne sredine (z dvema izjemoma). Zaključil se je s tem dolg postopek, ki je bil potreben zato, da paritetni odbor določi teritorij, kjer naj se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino. To je odbor storil 26. septembra in v seznam vključil 32 občin, od teh je 18 v videmski pokrajini. OKTOBER V vsej manjšini je v teku solidarnostna nabirka fi- nančnih sredstev v podporo poplavljencem iz Kanalske doline, ki sta jo sprožili krovni organizacij Slovencev SKGZ in SSO skupaj s Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Kanalske doline. V Spetru je bil 10. oktobra dobro obiskan in skrbno pripravljen kulturni ve-Cer v znamenju solidarnosti s Kanalsko dolino, na katerem je težek položaj svoje občine in vsega območja predstavil naborješki župan Aleksander Oman. 4. oktobra so v Beneški galeriji odprli razstavo “Oblačila naših dedkov in babic, reci in besede”, ki je rezultat dela kanalskih otrok na poletnem raziskovalnem taboru, pobudo zanjo pa sta dali kulturno društvo Ivan Trinko in središče Planika. *** S prvim oktobrom je na Trbižu zaCelo delovati tro-jeziCno okence, na katerega se lahko obrnejo občani v slovenščini, furlanšCini in nemščini. Občina, ki je dobila za to izdatna finančna sredstva, na ta naCin uresničuje zakon 482, istočasno se opremlja za navezovanje in gojitev stikov s sosedi. *** V soboto 18. in nedeljo 19. oktobra je bil v Gorenjem Tarbiju že tradicionalni Burnjak, ki je bil letos še posebj živahen in vesel. Zbralo se je dosti ljudi na pri maši, v procesiji in na sejmu na odprtem, dosti se jih trlo tudi v faružu, kjer je igralo Beneško gledališče. Potem spet na odprtem beneške viže na harmoniki in veselo prepevanje. Burnjak je tudi vse bolj praznik dobrih sosedov in prijateljev. Prišlo je narnreC dosti ljudi tudi z druge strani Idrije, s Kombrešega in iz sosednjih vasi. *** Razvoj dvojezične šole in ekonomski razvoj slovenske manjšine na Videmskem so vprašanja v središču pozornosti na pogovorih s petimi slovenskimi deželnimi svetovalci, ki so 24. oktobra obiskali dvojezično šolsko središče ter se sreCali s slovenskimi upra^ vitelji iz videmske pokrajine. NOVEMBER Prav lep uspeh v Čedadu za poseben veCer Filma video monitorja, ki ga je priredilo kulturno društvo Ivan Trinko ob sodelovanju goriškega Kinoateljeja. Med drugim so predstavili zanimiv film Alvara Petri-CiCa z naslovom Starmi caj-ti, v katerem se posnetki iz popotresnega obdobja njegovega oCeta Paola prepletajo z intervjuji domačinov in s predstavitvijo sprememb, ki jih je Benečija od takrat doživela. *** Pokrajina Videm je ustanovila komisijo za izvajanje zakona 482 na območju, kjer živimo Slovenci. V njej so Rudi Bartaloth, Sergio Chinese, Viljem Cerno, Giorgio Banchig, Giuseppe Chiabudini in Iole Namor. Dobri nameni pokrajinske uprave se pokažejo že naslednji mesec, ko je bil objavljen razpis za zaposlitev (sicer za določen Cas) osebe z dobrim znanjem slovenščine, ki naj bo sledila izvajanju jezikovne politike Pokrajine v okviru slovenske manjšine na Videmskem. *** S strani Matajurja nebo se jasni. Te besede Preda- nove pesmi je odbor proti namestitvi radarja na Matajurju zbral za pomembno srečanje, ki je potekalo 22. novembra na občini v Hlo-diCu. Na njem so elani odbora predstavili projekt, ki so ga izdelali za socio-ekonomski razvoj Nadiških dolin. Udeležil se gaje tudi Solidarnost s Kanalsko dolino Poklon dežele msgr. Ivanu Trinku podpredsednik deželne vlade Moretton, ki je obljubil podporo Dežele. Pred posvetom se je na trCmun-skem pokopališču poklonil spominu msgr. Ivana Trin-ka. To je bilo prvič, ko ga je dežela F-JK uradno počastila in priznala. *** V Gorenjem Tarbiju so odprli “Okno na slovanski svet”. Projekt je izdelala Donatella Ruttar, ob njej je delala skupina izvrstnih sodelavcev, ki so odkrili tudi vrsto pomembnih dokumentov, nastal pa je na osnovi evropskih finančnih sredstev. Okno na slovanski svet je tudi naslov na spletni strani, kjer človek lahko odkrije kulturne, jezikovne in zgodovinske posebnosti Benečije a tudi širšega slovanskega sveta. Le v Gorenjem Tarbiju na sedežu “Okna na slovanski svet” je na razpolago zelo bogata podatkovna baza. Na otvoritvi, ki se jo je udeležil tudi deželni odbornik Beltrame, je občina Srednje podelila priznanja svojim pomembnim občanom. *** V Spetru so odprli zanimivo razstavo o spremembah našega ambienta. Gre za fotografsko razstavo, na kateri so ena ob drugo postavljene slike iz petdesetih let in njihova aktualna varianta. Benečija je bila nekdaj pravi vrt, danes jo dušijo gozdovi. Razstava in katalog, ki jo spremlja, 'sta delo arhitekta Renza Rudija in Alvara PetriCiCa, pobudo za zanimiv projekt pa sta dala Studijski center Nediža in k. d. Ivan Trinko. DECEMBER V Podbonescu je potekal 13. Kongres Zveze slovenskih izseljencev, ki sta se ga udeležila tudi predsednik deželnega sveta Tesini in odbornik Antonaz. V Podbonescu so se zbrali delegati iz vsega sveta, ki so razpravljali o bodočem delovanju Zveze. Odločili so se med drugim, da bodo posvetili dosti pozornosti delu z mladimi tudi s pomočjo modemih elektronskih medijev in spletnih strani. *** Leto se je zaključilo z dvema novicama, ena je slaba, druga dobra. Gorski okoliš Ter - Nadiža - Brda je Črtal iz osnutka in torej iz statuta vsako sklicevanje na slovensko in furlansko identiteto našega območja. Kljub sprejetim zaščitnim zakonom, širitvi Evrope proti Sloveniji in dlje, kljub zanimanju Dežele in Prokrajine za vprašanja identitete imajo očitno imajo zaostala stališča še moCne zagovornike. Pozitivna vest je, da je projekt o socio-ekonom-skem razvoju Nadiških dolin, ki ga je izdelal Odbor proti radarju na Matajurju bil predstavljen na deželi, ki ga je med razpravo o proračunu osvojila in soglasno podprla. Novo leto lahko začnemo z večjim optimizmom. STORICA Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CI VILI ALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 » equipe parrucchieri • via Ristori n. 19 Cividale del Friuli ^ I lriin<=> • tel. 0432/732462 . orario: martedì, govedi, venerdì • e sabato 8.30: 17.001 m mercdedi anche appuntamento • 8.30-12 15.00-19.C di MORENO SINTONI CIVIDALE DEL FRIULI Via Ristori 24 Tel. 0432/730898 asmi CIVIDALE Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 . a 8 novi matajur______________________________________________________________________________________ ^ i Četrtek, 25. decembra 2003 tC^tS l DOMENIŠ Distilleria Domeniš srl Via Damazzacco 30 33043 Cividale del Friuli (UD) te: 0432 731023 - fax: 0432 701153 e mail: info@domenis.it www.domenis.it Madotto PROFUMI - BIGIOTTERIA ACCESSORI MODA MAKE UP CIVIDALE DEL FRIULI Corso Mazzini, 28 - Tel. 731250 ARVAL _/ÌH L/FIDO LANO0ME4fc MtUS ^ ™ MARBEKT CLINIQUE s*»«™ v mBHS&ira ■ M.— ' : ■ *- : *- SS®!'# -. TW- • ; j*. ..fi •' ..a'u,- - s::>- • - . • V'# T*' ' ;*. • v. >/ .;-r-• '/-'-'"•T \ 'rf-;;V ...Vsi vam želimo *vesel Božič in srečno 2004 Četrtek, 25. decembra 2003 La storia comincia con il matrimonio di Pietro Carlig, nato il 6 giugno 1899 a Cosiz-za in comune di San Leonardo e di Giulia Teion, nata il 4 dicembre 1899 a Torreano. Desiderando creare una famiglia, Pietro andò in cerca di fortuna all’estero. Conosceva un compaesano che lo fece venire, alla fine dell’anno 1924, in una piccola città francese, a Deville (Francia del nord, vicino al Belgio), nei pressi del fiume Mosa. Questa piccola città si trova a cinque chilometri da Monthermé, dove tanti altri delle Valli del Natisone sono stati a lavorare. Pietro trovò un posto in u-na fonderia dove lavorava pezzi in ghisa usando un grande forno. Un anno dopo si fece raggiungere dalla moglie e dai suoi due bambini, Maria, nata l’8 dicembre 1920 ed Egidio, nato il 31 a-gosto 1922. Poi a Deville nacquero Oreste, il 5 marzo 1925, ed Emilia, il 17 maggio 1926, Nel 1931 la famiglia si spostò a Nouzonville, sempre vicino al fiume Mosa ed a sei chilometri da Charleville, dove Pietro trovò un posto di lavoro sempre in una fonderia chiamata Briseville. Trovò, come alloggio, una casetta circondata da giardini ed alberi da frutta a 200 metri dalla ditta, che era anche proprietaria della casa. Una nuova speranza di una vita migliore si offrì così a tutta la famiglia. Il 14 novembre 1932 la famiglia si ingrandì con la nascita di Aldo, nel 1934 di Marcello e nel 1936 di Daniele. Furono anni belli per loro, questi. Un aiuto economico veniva anche dai prodotti dell’orto, del giardino e dalle galline e dai conigli che allevavano per i bisogni della famiglia. Tante domeniche, poi, c’erano degli amici di Cosiz-za che venivano a trovarli e seduti attorno ad una tavola con la polenta fumante ricordavano il loro paese. Questi ricordi venivano allietati dai canti tradizionali della Benečija. Fu davvero un buon periodo quello. Vinsero anche una bella somma alla lotteria nazionale, somma che la mamma mise subito al sicuro. E intanto i bambini crescevano e tutti frequentavano la scuola. Un giorno qualcuno bussò alla porta della casa. Chi era? Il maestro di Egidio, per spiegare ai genitori che il ragazzo aveva delle doti e che sarebbe stato bene per lui continuare a studiare. Ma Egidio, appassionato di meccanica, voleva a tutti costi andare a lavorare con il suo papà in fonderia. A quattordici anni compiuti, il papà Io fece entrare come apprendista. Qualche tempo dopo anche un altro figlio, Oreste, li raggiunse nella stessa ditta. Poco tempo dopo i tedeschi invasero la Francia e questa invasione durò sei lunghi anni. Per i piccoli della famiglia non era più il caso di continuare con i giochi spen- Questo non è un romanzo, è la vita della nostra gente La storia della famiglia di Pietro e Giulia Carlig di Cosizza Vorrei raccontare la storia di una famiglia partita per la Francia con la speranza di migliorare il suo quotidiano. In quell’epoca la miseria era presente in tutti i paesi delle valli e tanti dei nostri furono obbligati a cercare fortuna all’estero. Le giovani generazioni di oggi non dovrebbero dimenticare questa nostra diaspora, questi nostri paesani, le loro vite sparse in tutto il mondo e noi dovremmo aiutarli a mantenere vivo questo ricordo con foto, scritti ed altro che testimoniano questo che è parte della nostra storia. Per noi valligiani che viviamo all’estero è un dramma; non riusciremo mai a rimarginare la ferita dell’abbandono della nostra terra per andare a vivere in tutti gli angoli del mondo. Ogni paese ricorda di aver visto tanti dei suoi figli partire con le lacrime agli occhi verso un futuro migliore senza mai più rivedere il paese natio. Oggi, sia loro che i loro figli o nipoti che continuano a vivere all’estero non sanno bene a quale nazionalità appartenere; per loro è più sofferenza che gioia ritornare al paese natio durante le ferie. Andando all’estero abbiamo trovato il benessere, ma abbiamo perso famiglie, amici, compagni e questo è un peso, un dolore nel cuore che non ci abbandona mai. (Guerrino Cencig) Pogled na Kozco; tle zdol stara hiša, ki so jo sedaj postrojili tisti od “Belle arti” (telo fotografijo smo jo posneli iz bukvi “Cosizza e dintorni" od društva “Val Cosizza”) * /j dr • * - sierati nelle vie della città. Appena la scuola finiva, mamma Giulia li portava a casa perché i tedeschi avevano stabilito il coprifuoco. Durante questo periodo, la figlia Maria si rifugiò con tante altre amiche e con alcuni vicini a Montauban. Morì nel 1940 sotto un bombardamento. Non si sa bene come successe, il fatto è che Pietro e Giulia persero una figlia. La vita era totalmente cambiata a Nouzonville, come in tutti paesi invasi dai tedeschi. E’ facile capire la difficile situazione in cui si trovarono gli operai italiani in Francia quando Mussolini si mise con Hitler. Nel 1936, nel dipartimento delle Ardennes, c’erano 21,514 stranieri. Fra questi 4.178 italiani e 4.870 polacchi. Nel 1938 il commissariato della repubblica francese di Nouzonville disse che per quello che riguardava gli italiani non c’era niente da segnalare. E’ da precisare che tanti italiani si presentarono a chiedere informazioni per potersi arruolare nell’armata francese. A Revin sessanta italiani si presentarono presso l’ufficio della gendarmeria per dichiarare che, in caso di guerra, si sarebbero messi con la Francia. Questo era anche un modo per integrarsi ancor di più nel paese che li ospitava. Tuttavia un gioielliere italiano fu vittima di falsità sul giornale “l’écho de Givet” nonostante avesse combattuto nel 1914 nell’esercito francese. Certo, i simpatizzanti fascisti fra gli o-perai italiani non rendevano le cose facili e le conseguenze di questo le subirono tutti gli altri. Durante l’occupazione tedesca, papà Pietro ed i figli E-gidio ed Oreste continuarono a lavorare nella fonderia. Un giorno, una compagnia di soldati invase la fonderia e portò fuori tutti i ragazzi, fra questi anche Egidio. Questi sfortunati dovettero in poco tempo preparare il necessario e salire sui camion. Le famiglie furono avvertite dal Comune dopo la partenza. I responsabili dissero che i ragazzi erano partiti verso la Germania per un lavoro obbligatorio chiamato STO. Egidio aveva 22 anni. Il primo anno i tedeschi concessero a questi giovani lavoratori dei permessi perché potessero andare a trovare le famiglia. Siccome nessuno voleva più tornare in Germania, i tedeschi annullarono i permessi. Anche Egidio decise di non tornare in Germania. Appena i tedeschi furono avvertiti della sua diserzione, si presentarono ai suoi genitori. Per fortuna Egidio era già nascosto con altri compagni nel buco scavato apposta sotto la capanna del giardino. Naturalmente questo nascondiglio poteva essere solo provvisorio, non era pensabile trascorrere dei mesi in queste condizioni. La tensione, la preoccupazione erano davvero alte con la presenza quotidiana dei soldati tedeschi nella sua casa. Un giorno si presentò un certo Jean Henry, responsabile di una sezione delle forze francesi dell'interno, chiamato FF1. Portò via Egidio ed i suoi compagni nella macchia, nel bosco vicino al “Malgrè Tout”, sopra la città di Revin, nel movimento di Resistenza. Un anno prima, Emilia in- contrò Mohammed Khaz-nadji in una via di Nouzonville e i due si innamorarono. Mohammed partì per lavoro per Corrèze, nel centro della Francia, ma scrisse una moltitudine di lettere a Emilia. Non poteva immaginare che queste venissero intercettate dalla mamma che non voleva che sua figlia frequentasse un algerino. Ma un giorno, prendendo un fazzoletto dalla tasca del suo grembiule, fece cadere una lettera per terra, ai piedi di Emilia. Emilia vide sulla busta il suo nome, quella lettera era destinata a lei. La mamma riconobbe di aver nascosto tutte le altre lettere. E-milia ricominciò a sperare venendo a sapere che il suo primo a-more non l’aveva dimenticata. Mamma Giulia cedette a questo amore e li aiutò a sposarsi regalando a loro stoviglie per la casa e mille franchi. 11 24 maggio 1944 Emilia seguì il marito in Corrèze dove lavorava come capo squadra in una impresa edile che stava costruendo una diga. Durante questo periodo, E-gidio visse nascosto nel bosco con altri partigiani. I tedeschi sapevano da sei mesi che c’erano movimenti di partigiani FFI in questo zona. La sera del 12 giugno 1944 con blindati ed artigliera circondarono questa zona chiamata “Les Manises”. Il comandante Prime disse che se non si fossero arresi rischiavano di essere tutti massacrati. Perché non succedesse questo i partigiani erano costretti a cercare un’apertura nelle linee tedesche, separandosi per avere più fortuna. Centosei ragazzi furono catturati e torturati; alcuni furono mutilati e poi fucilati nei buchi scavati da loro stessi. Fra questi giovani c’era anche Egidio. Papà Pietro nascose questa tragedia alla moglie, sapendola molto legata a questo figlio. Ma altre sofferenze erano sulla strada della povera Giulia. Il 22 agosto 1944 Pietro prese il treno in direzione di Sedan per cercare approvvigionamenti. Questo treno fu preso dagli alleati presso la città di Aillicourt. La gente si precipitò fuori per mettersi al sicuro, ma nello stesso momento esplose una bomba e Pietro fu gravemente ferito. Fu poitato con altri all’ospedale Corvisart di Charleville. Giulia andava a trovarlo a piedi da Nouzonville ogni giorno. Qualche ora prima di morire, il 25 agosto 1944, Pietro confessò alla moglie la morte del figlio Egidio. Per lei fu l’inizio di un calvario e pian piano perse la ragione. Tutti i giorni si recava nel cimitero, dove raccoglieva sassolini che metteva nelle tasche e portava a casa. Per cinque anni portò la fotografìa del figlio sul petto. Tante volte i vicini ja sentivano mormorare e canticchiare sotto voce per le vie che percorreva. Dopo la guerra Daniele lasciò la casa di famiglia e andò a lavorare in una fabbrica di camion a Lyon da Berliet. Si sposò ed ebbe due bambini. Morì il 21 gennaio 1999 a Lyon, dove fu anche sepolto. Aldo lavorava in un grande negozio di frutta e verdura. Quando chiusero il negozio fu obbligato a spostarsi nella zona di Parigi dove morì d’infarto il 14 ottobre 1975. Marcello andò a vivere a Melun dove lavorò presso u-na grande zucchereria come meccanico. Morì il 26 ottobre 1999 e fu sepolto il 30 ottobre a Nouzonville, dove vivevano i suoi cari. Nel 1974 Oreste rimase solo nella casa familiare con la mamma. E’ facile capire il suo malessere. Ed i problemi continuarono. Nella fabbrica dove lavorava un pezzo meccanico gli sfuggì dalle mani e gli cadde su un piede. Fu ricoverato in ospedale, ma nonostante le cure il piede non guarì. La gamba andò in cancrena. Per salvarlo restava u-na sola soluzione: l’amputazione. Le sofferenze e le speranze non servirono a nulla, il suo destino era già tracciato. Morì il 2 febbraio 1974 e fu sepolto il 5 febbraio a Nouzonville vicino al papà. In seguito alla morte del suo ultimo figlio, la salute della mamma peggiorò. Un giorno cadde inanimata e fu ricoverata. Emilia la tenne a casa sua per qualche mese. Concluse la sua vita terrena in una casa di riposo a Manchester (vicino a Charleville) dove morì il 29 ottobre 1974. Fu sepolta il 2 novembre a Nouzonville dove ritrovò per sempre il marito ed i figli Oreste ed Egidio, che era il suo prediletto. La casa familiare nella quale un tempo c’era un’atmosfera serena e allegra divenne così disabitata. I figli del proprietario cominciarono a frequentarla per giocare e per suonare, ma un giorno, per una svista divampò il fuoco e poco tempo dopo la casa fu demolita. Tutti i figli di Pietro e Giulia servirono la Francia, ma nessuno pensò mai di chiedere qualche indennità allo stato francese. E-milia visse sempre felicemente con il marito. Oggi vive sola in un appartemento a Charleville, dove passa la maggiore parte del suo tempo con figli e nipotini, e la storia della sua famiglia, della famiglia di Pietro Carlig, ci è stata raccontata proprio da lei, unica sopravvissuta. Šport Risultati 1. Categoria Buonacquisto - Valnatisone 0-2 3. Categoria Savognese - Audace rinv. JUNIORES S. Gottardo - Valnatisone 1-3 Allievi Valnatisone - S. Giovanni 2-1 Esordienti Tavagnacco - Valnatisone 1-11 Amatori Valli del Natisone - Baby color 4-1 Calcetto Paradiso golosi Amsterdam Arena 4-4 Solerissimi - P.P.G. Azzida 4-4 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Nimis (11/1/04) 3. Categoria Audace - Azzurra (11/1/04) Stella Azzurra - Savognese (11/1/04) Allievi Donatello - Valnatisone (6/1/04) Ponziana - Valnatisone (11/1/04) Classifiche 1. Categoria Buttrio 34; Valnatisone 29; Reanese Ri- sanese 23; Riviera 22; Cassacco, Lumi-gnacco 20; Sedegliano 19; Colloredo M.A. 18; Flumignano, Buonacquisto 16; Chia-vris, Corno 15; Com. Faedis, Nimis 13; Tre stelle 7. 3. Categoria Azzurra*, Stella Azzurra* 23; Maianese*, 22; Fortissimi, Serenissima 16; Moruzzo* Lib. Atl. Rizzi* 15; S. Gottardo 12; Cise-riis* 11; Moimacco* 9; Audace** 8; Savognese** 6; Savorgnanese* 4. Allievi Sacilese 42; Itala S. Marco* 38; Sanvitese 37; Ancona 31; Udinese, S. Luigi 26; Ge-monese 25; Donatello 24; Domio 23; Valnatisone 22; S, Giovanni 21; Caneva, Tolmezzo 18; Ponziana* 15; Ronchi 14; Muggia, PalmanovalO; Sevegliano8. Amatori (Eccellenza) Ediltomat* 20; Bagnaria Arsa*13; Ter-mokey, S. Daniele 12; Valli del Natisone*, Mereto di Capitolo, Ziracco 11; Baby Color* 10; Bar Corrado, L'Occhiale, Torean 9; Carpacco, Centro Com. Risorgive* 8; Warriors 7. Amatori (2. categoria) Rd Group 16; S. Vito al Torre* 15; Carr. Tarando 14; Risano*, Millennium 13; S. Lorenzo, Davos Bicinicco*, Colugna 11; Corno* 10; Osteria al Colovrat, Versa 5; Carioca 3. Amatori (3. categoria) Filpa 22; Beivars 16; Bar Ghigolò 15; Pizzeria da Raffaele 14; Poi. Valnatisone, 13; Orzano 12; Alla terrazza 9; Maxi discount,?; Friulclean, Piaino 6; Moimacco, Mar/Ter 5. Calcetto (1 .categoria) Pagnacco 18; Elettrotecnica manzanese 16; Merenderos 15; Zomeais 10; Il santo e il lupo 9; Special Five* 8; Pizzeria Moby Dick, Credi Friuli Reana, Hidroclima* 7; Longobarda**, Polisportiva Valnatisone 6; Sporting 2001* 5. Calcetto (3.categoria) Paradiso dei golosi* 15; Amsterdam A-rena 11 ; Bar al Ponte, Blu Lions* 9; Pv2 Rualis 8; P.P.G. Azzida* 7; Solerissimi* 5; San Marco** 2; 5 Eglio** 0. * Una partita in meno ** Due partite in meno Nell’anticipo di sabato importante vittoria esterna dei sanpietrini ai danni del Buonacquisto La Valnatisone si rialza e riparte Rinviato a causa del maltempo il derby di Terza categoria tra Savognese e Audace - Vincono gli Juniores Nel recupero del campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ha la meglio sulla Baby color Calcio a cinque, derby in pareggio PARADISO DEI GOLOSI - AMSTERDAM ARENA 4-4 Paradiso dei golosi: Luca Zottig, Michele Dorbolò, Moreno Moratti, Matteo Tomasetig, Patrik Birtig, Cristian Birtig, Andreas Gosgna-ch, Marco Bassetto, Massimo Zottig, Claudio Bledig. Amsterdam Arena: I-vano Lunari, Walter Rucchin, Elmir Tiro, Federico Crast, Francesco Onisti, Davide Del Gallo, Patrick Chiuch, Giu- liano Gubana, Fabiano Na-dalini. Merso di sopra, 17 dicembre - L’attesissimo derby tra le due formazioni valligiane, che occupavano le posizioni di testa del girone B di Terza categoria di calcio a cinque, si è chiuso in perfetta parità. Il Paradiso dei golosi di Daniele Marseu, con il punto conquistato, ha confermato la sua leasership in classifica, mentre gli avversari dell’Amsterdam Arena guidati da Roberto Gubana hanno conquistato solitari la seconda posizione al termine di un combattutissimo girone di andata. A determinare il risultato per la capolista sono stati i due centri di Patrik Birtig e le reti di Cristian Birtig e Michele Dorbolò. Hanno risposto gli avversari con le doppiette realizzate da Federico Crast e Patrick Chiuch. Con la prova convincente di sabato 20 a Reman-zacco contro il Buonacquisto, la Valnatisone ha ripreso il suo cammino dopo la prima sconfitta stagionale. I ragazzi del presidente Daniele Specogna sono passati in vantaggio su calcio di rigore trasformato da Stefanutti legittimando il successo nella ripresa grazie alla rete realizzata da Maurizio Suber. Non si è potuto giocare a causa del campo impraticabile l’atteso derby di Terza categoria tra la Savognese e l’Audace. I gialloblu di Fedele Cantoni avevano annunciato la seguente formazione; Balutto, Mauro Corredig, Gianluca Gnoni, Walter Rucchin, Zanutta, Giovanni Zufferli, Sciocchi, Denis Gosgnach, Skočir, Massimo Congiu, Davide Del Gallo. A disposizione del tecnico Bruno Moricchi c’erano Edo Drecogna, Franco Marseu, Simone Bordon, Alessandro Lom-bai e Martella. Questi invece erano i biancazzurri del presidente Remigio Cernotta: Tuzzi, Claudio Bledig, Roberto Dugaro, Cristian Trusgna-ch, Colapietro, Moreno Va-lentinuzzi, Matteo Tomasetig, Braidotti, Patrick Chiuch, Nicola Sturam, Massimiliano Campanella. A disposizione del nuovo tecnico Giorgio Mesaglio c’erano Ferrara, Michele Predan, Paluzzano, Paolo Mauro e Michele Martinig. Non è stata ancora decisa la data del recupero. Gli Juniores della Valnatisone, guidati dal tecnico Pietro Gremese, con il successo ottenuto a S. Gottardo grazie alle reti messe a segno nella ripresa da Raffaele lussig, Michele Bergnach ed Eric Dorgna-ch, si sono confermati solitari in vetta alla classifica del loro girone. Hanno chiuso con un successo il campionato di Autunno gli Esordienti della Valnatisone che hanno “passeggiato” sul campo di Tavagnacco. Nella gara di recupero del campionato d’Eccellen-za amatoriale la Valli del Natisone ha superato la Baby color grazie ai gol di Giorgio Del Ben, David Specogna, Ervin Kavčič e ad un’autorete degli avversari. Vittorioso recupero dei Merenderos che, con le doppiette siglate da Enrico Cornelio e Gianluca Gnoni ed il gol di Emiliano Dorbolò, hanno avuto ragione StàjF ' ' /"J Suber della Valnatisone Zantovino degli Esordienti della Special Five. Ottima la prova fornita dal portiere valligiano Sirch. In terza categoria la P.P.G. Azzida ha pareggiato con i Solerissimi andando a segno con le doppiette di Giovanni Zufferli e Daniele Saccavini. Si chiude con questa serie di buoni risultati per le nostre formazioni calcistiche l’anno 2003. La ripresa dell’attività calcistica nei vari campionati è in programma nel giorno dell’Epifania. In quella data ritorneranno in campo gli Allievi che giocheranno l’ultima giornata del girone di andata del campionato regionale. I dilettanti invece riprenderanno domenica 11 gennaio 2004. L’augurio, che estendiamo ai nostri affezionati lettori, a tutti i dirigenti di tutti gli sport, agli atleti ed a-gli sportivi, è quello di trascorrere serenamente il Santo Natale e di un felice anno nuovo, ricco di tante soddisfazioni, (p.c.) Allievi, il 2003 si chiude bene Valnatisone: Davide Girardi, Francesco Busolini, Lorenzo Clinaz; Mauro Vecchiutti (Ma- VALNATISONE - S. GIOVANNI 2-1 coumba Naig Marne), Marco Mulloni (Alessandro Giuliani), Francesco Cen-dou, Davide Beuzer, An- La rosa degli Allievi della Valnatisone al gran completo drea D’Odorico, Lorenzo Parente (Charles Abulaye), Paolo Lombardi (Ndue Pemoi), Mattia Iuretig. S. Pietro al Natisone, 21 dicembre - Gli Allievi della Valnatisone hanno chiuso il favoloso anno 2003 con una vittoria alle spese dei triestini di S. Giovanni che li mantiene in careggiata nella corsa alla salvezza, in un difficile campionato regionale. La squadra valligiana guidata dal tecnico Renzo Chiarandini, che deve fare a meno degli infortunati Claudio Dorbolò e Manuel Berdussin, sta disputando un ottimo girone di andata che terminerà il giorno dell’Epifania ad Udine contro il Donatello. La gara odierna, giocata sotto la pioggia, ha visto la squadra locale sbloccare il risultato al 28’ con Francesco Cendou che, su azione da calcio d’angolo, ha mandato il pallone ad insaccarsi alle spalle del portiere avversario. Un eurogol di Andrea D’Odorico al 35’ ha legittimato la supremazia valligiana nella prima frazione di gioco. Nella ripresa Mattia Iuretig ha centrato la traversa. Quindi, al 35’, gli ospiti accorciavano le distanze su calcio di rigore. Due minuti più tardi Iuretig veniva agganciato dal portiere triestino in uscita, ma l’arbitro lasciava correre. (Paolo Caffi) Kronaka I “25 ” di Pin e Ines Se la ridono Pinuccio e Ines (Blasetig lui, Talotti lei, tutti e due di San Pietro)! Se la ridono da quando quel 30 dicembre di 25 anni (!!!) anni fa si sono detti si. Quel giorno hanno fatto bingo, il 13 che tutti sognamo, tutti e due (ma forse tu Ines più di Pin, che ne dici? Questa è una “nota di redazione” di alcuni tuoi “compagni”, compresa una della classe ‘57). E’ un amore a prova di “bomba”, il loro. Ne sa qualcosa il loro Andrea. La ricetta? Forse sta nel fatto che il la- voro di Pin lo porta spesso via da casa... O forse nel fatto che i “bimbi” di Ines (che insegna alla bilingue) le tengono il morale alto e l’aiutano a rimanere un po’ bambina con tutti i sogni, i progetti e le speranze che i bambini hanno. Oppure, più semplicemente, Pin e Ines si vogliono davvero bene. Fatto sta che stanno festeggiando alla grande le loro nozze d’argento. Vse narbuojše, dragi novicaci, od vsieh tistih, ki vas poznajo. An napri takuo še puno, puno, puno liet! “Zahvalen Pio Tumičovo za fotografijo...” TeCaj plavanja an tisti od telovadbe, ki jih je organizala Planinska drutina Benečije, so paršli tele dni h koncu. Seda se odpočijemo nomalo, an februarja se zaCne spet. TeCaj plavanja se zaCne v saboto 14. februarja, teCaj telovadbe... misle-mo le tiste dni. Tela je ’na parloznost, de Planinska družina Benečije vošči vsem elanom an pa-rjateljem vesele božične praznike an srečno lieto 2004 Puno krat naši brauci nas pokregajo, zak smo ki-eki narobe napisal, kajšan nas tudi lepuo poduCi, ka-kuo narest, za de Novi Matajur bo še buj liep. Vsiem se zahvalmo, pa posebno se zahvalemo tistim, ki nam pišejo ku de bi pisal kajšni zlahti al pa kaj-šnemu velikemu parjatelju. Med telimi je naš dragi Fausto Lukeju iz Marsina, ki živi v Belgiji. “Dragi napravjauci Novega Matajurja”, nam piše v zadnjim pisme, ki nam ga je tele dni pošju, “nič vas na navadin, Ce napišen, de rad prebieran Novi Matajur... Veseu san biu videt fotografijo an pismo na vašin tiednike od 30. otuberja od Po precesiji pa kosilo Se ankrat muormo reC, de kar so poštudieral tisti od Komitata za Ažlo je blu lepuo an pametno. Je bluo dičemberja lieta 2001 kar so se izmislili “kosilo v družbi” (pranzo in compagnia). An tuole za se ušafat s parjatelji, za spoznat nove ljudi an pre-živiet lepo nediejo, ku tu adni veliki družini. 2e parvo lieto je bluo puno vpisanih, lan je šlo še bu-ojš, an lietos... pa še buj. Je bluo v pandiejak 8. dičemberja, na cerkvenem prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije. Priet so šli h maš v Ažlo, kjer potlè je bla prčcesija s podobo Device Marije po cieli vas, an potlè so šli pa na kosilo v Fuojdo. Zbralo se jih je zaries puno, na 108. Paršli so vasnjani iz Ažle, pa tudi parjatelji iz drugih vasi Nediških dolin. Nie manjkalo pru nič: vesele viže, ples, loterija... an puno veseja an dobre volje. An kajšan je pru tisti dan praznovau 25 liet ljubezni! mladine iz Starmice. Bi teu pohvalit Pijo Tumicovo, ki van je parnesla telo fotografijo an ki vie za vse pa-rjatelje, kje živijo. Rad bi biu, draga Pia, Ce bi mi mogla poviedat kiek go mes Eldo Cekuvo an Paškuala, ki žive v Belgiji, al so bratri od Lucjana, ki živi du Vidne an ki puno liet od tega san ga sreeju. Ce je njih brat, rad bi biu Ce vie za njih direejon an Ce bi ga napisu na vaš gjornal. Rad bi jih teu spoznat s pi-smam al pa po telefone, še rajš bi biu jih sreCat, sa’ smu parjatelji: njih nona je bla rojena tu naši hiš, ki je Lukejova v Marsine, an njih mama se je rodila pa tu ZuanCovi, le tu Marsine. Sarčni pozdrav, parvo Piji an potlè tudi vam od Novega Matajurja. Fausto Marsinac”. Antà kajsan bo uagu reč, de Novi Matajur, nie tista nit, ki darti kupe naSe judi doma an po sviete! Dragi Fausto, Bohloni za toje pismo an za toje lepe besiede. Se troStamo, de kajSan ti parskoče na po-muoč za uresničit (realizzare) toje telje. Vesele bo-iične an novolietne praznike tebe an vsiem našim ljudem po sviete. SPETER Puoje Se je rodiu Simone V Velentovi družini v naši vasi se je parluožu an poberin. Mama an tata, s pomočjo te velikega, ki se klice Matteo an ima “že” tri lieta, so mu dici ime Simone. Za oznant rojstvo puobcja so obiesli plavi flok tudi na vrata dvojezičnega vartaca v Spietre, kjer Matteo je zaCeu lietos hodit v suolo. Tata telih dvieh alpinu (takuo so pravli ankrat, kar so imiel puobe par hiš) je Paolo Blasutig - Velentu po domaCe, mama je pa Maria Francesca, tudi ona po prejimku Blasutig. Maria Francesca se je rodila v Belgiji, pa ljube- Quando L. si stancò di fare le corse fino a Ctenia al ‘‘Montenero’’ per vedere il suo A., fece in modo che lui l'accompagnasse a casa e che proprio quella sera cadesse una fitta nevicata. “Fermati qua" gli disse “la strada è brutta e pericolosa"... Lui si fermò quella sera, e poi un’altra ancora, e poi ancora e ancora, fino a giungere all'8 dicembre del 2003, quando, innamorati come allora, L. ed A. hanno festeggiato i loro 25 anni di vita assieme. Auguri ragazzi, per tanti e tanti altri anni ancora da: A. B. C. D. E. F. G. H. I../. K. L .M. N. O. P. Q. R. S. T. V. V. W. Y. Z. e. ovviamente, dagli amici del Comitato per Azzida zan jo je spet parpejala v rojstno vas nje družine. Za rojstvo malega Simona se veseljo pru vsi, družina, žlahta an parjatelji, pa tudi vasnjani, saj Puoje je tele zadnje cajte zrasla, tle živjo še druge mlade družine an se spet Cuje veselo arjovilo otruok. GRMEK Veliki Garmak Zbuogam Romeo V garmiškent kamunu, pa ne samuo, so vsi v veliki žalost za smart mladega moža, ki je biu od vsieh spoštovan an parljubljen. Na naglim nas je zapustu Romeo Vogrig - Mohoru iz Velikega Garmikà. Romeo je imeu samuo 51 liet. V nediejo 21. dičemberja, je šu ku vsako nediejo an sriedo na jago. Bla jih je liepa skupina, ki se je ku po navadi arzpartila. Vsa- koantarkaj pa so se klical na telefonin, za viedet, kuo gredo reci. Kar so poklical Romea, on nie odguoriu. Cajt je šu napri, a Romeo se nie oglasiu. Sli so gledat, Ce se mu je kiek zgodilo an takuo so ga ušafal v njega avtu. Poklical so hitro pomuoC, 118, pa ntiedih nie mu nic pomagat, saj Romeo je biu že martu. Žalostna novica se je hitro arzglasila po cieli dolini. Romeo je biu zlo poznan, od lieta 1999 je biu konsilier v garmiškem kamunu, pa že od nimar je skarbeu za naš slovienski jezik an za našo kulturo an navade. Pieu je v zboru Rečan, dielu je v domačem kulturnem društvu. Nimar je biu parpravljen dat ‘no roko, parpomagat, vserode, kjer je korlo. Z njega smartjo je v žalost pustu bratra Renza, sestre Bernardo an Marto, kunjade, navuode an vso drugo žlahto, pru takuo puno, zaries puno parjatelju. Venčni rnier bo porivu v lieškim britofe, kjer je biu njega pogreb v torak 23. dičemberja popudan. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Barca Zapustila nas je Luisa Šekli Na naglim je zapustila tel sviet Maria Luisa Šekli, poročena Cromaz - Fošča-jova po domaCe. Luigia, takuo so jo vsi klical, se je oboliela an hitra boliezan jo je parpejala do smarti. Umarla je v Spitale v San Daniele. Na telim svietu je zapustila moža, sinuove an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v pandiejak 22. di-čemberia v Sauodnji. • • » J«- / I sffc) jih prave... Mičkena čičica je narisala božične jasli-ca: malega Jezusa tu slamo, na adan kraj svetega Jožefa, na te drugi Marijo, tam zad sta bla pa vol an mušac. - Ka’ je tisti čudni driev, ki si narisala gor na varil štalce? - Oh mama, tista je antena od televižjona, ki jo je nastavu svet Jožef! Mlada žena je imie-la moža že nomalo par lieteh. An intervistator znanega časopisa jo j’ poprašu: - A imate najrajši dielat ljubezen al pa božične praznike? - Za sigurno božične braznike zatuo, ki pridejo buj pogostu! *** An mož za narest an škerc njega ženi se je oblieku tu “Babbo Natale” an pozvoniu na vrata od njih hiše. Zena mu je subit od-parla an hitro ga j’ začela objemat an bušuvat an brez nič preguorit, ga je ničku pejala v kambro. Glih tarkaj, de je mogu po-luošt košco na adno kandrejo, ki ga j ’ že potisnila na pastiejo an začela sta se ljubit brez genjat za dvie dobre u-re! Buogi mož, vas slaboten an tudi prečudvan zaviedet, de njega Zena je ratala tajšna grozna ljubitelj-ca, za se spreluhtat je sneu dol dugo brado an mostače. Pa le buj prečudvan je ostu kadar njega zena Milica je vskliknila: - Oh muoj Buog, si ti Giovanin! S tisto brado te nisem bila priet migu zapoznala! *** Rajko je sreču parjatelja, ki je paršu damu za božične praznike z žago na motor tu “portabagagli”: Kode hodiš Stanko s tisto žago, ki te nie bluo videt celo lieto? - Sem biu dol po A-frik. - An ka’ si nucu žago? - Sem sieku drievja v puščavi Sahara. - Muč muč, ki puščave niemajo migu drievja! - Sigurno, de ne, če sem jihposieku ist! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7*.15.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.35,18.45,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo Cez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Čedad .... 7081 Rnlnioa Vidom 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad... .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 AOI Čedad .731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 “Vsaka vas ima svoj glas”, se prave. Pa bi mogli spreobamit del pregovor an reč: “Vsaka vas ima svoj kolendar”. Liepa navada je tela, an pari, de je puno všeč, saj vsako lieto se rodi kajšan nov kolendar. V Azli je 2e ’na navada, de komitat tele vasi poskar-bi tudi za kolendar an takuo tudi lietos, ga bojo imiel. Na njim nie nič napisanega, ku dnevi an miesci, ki teče- jo dan za drugim, an blizu prestor za napisat ki, za na pozabit. An ku nimar, lepe fotografije, ki pričajo o življenju tele vasi kako lieto od tega. Na vsaki strani so po tri miesci. Dol za krajan, ta pod fotografijo,-je napisano kaj organiza tiste miesce Komitat za Azio (senjam svetega Valentina, igra z balonam med Azio sever (nord) an Azio jug (sud), izlet, senjam parjatelju bor-ga, turnir balincanja, an takuo napri). Tle vam pokažemo stran, kjer so miesci luj, vošt an setembar. Na nji je fotografija športne skupine (gruppo sportivo) Azle iz lieta 1977. Vesta, duo so teli puobči? Tisti po koncu, s čeparne roke so Damiano Tropina -Bat, Carlo Cumer - Cjapa, Antonello Venturini - Toni an Paolo Venturini - Zato. Tisti kleče, le s čeparne roke, so Adriano Venturini -Sap, Mariano Zufferli - Zo-rut, Ivano De Faccio - Cox an Marco Venturini - Mar-con. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH Si.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge dr2ave: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 2ko račun SDK Se2ana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SrT Včlanjen v USPI Associato; IUSPI