PLAČANA v gotovini r.9t0 xiii. ‘'•v.227 TELEFON UREDNIŠTVA! 2S-« UPRAVEt 2S-«7 In 28-«7 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. teL 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 4. oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30din Cena din 1*- j Obojestranski pogoji za sklenitev miru yr^ia in Rusija bosta s posredovanjem Italije zahtevali: priznanje razdelitve Poljske, Urio nemških kolonij, zadovoljitev Italije in nove evr. revizije - Anglija in Francija sta J^jeni, pogajati se, ako Nemčija vnaprej sprejme pogoje: odstranitev sedanjega "ta, obnovitev Poljske in obnovitev Češkoslovaške — Za taka pogajanja ni izgledov jlepi posvetovanj v Berlinu %tra4' ^tebra. Vrnitev zunanjega siji, Poljske pokrajine, ki so do 1. 1918. ul Krm"! r*: _ t^. . _ »t_ss« _ .. _ . Ciana v Rim je razjas • PotrdjiT nje20vega obiska v Berlinu tudi z uradnega mesta do-16 Wlo na berlinskem sestan- J Ita ® Uvedbi mirovnega načrta, Nja 0, s,tlenlU Nemčija in sovjetska i v Ribbentropovega ob- %ava *• V Berlinu so bila sedaj nn^. V8a vPrašanja, ki se nana- Ured'tev Evrope, kakor je S in !ena *e prej med Berlinom in (“V "atfi se je zdaj pridružila še J/, k- Sodelovanju Italije in *® Posrečilo urediti mnoga vn?ašania, ki so se nanašala na ta1 DogftL^^keske mirovne pogodbe, 2% težkoč. Prva težkoča je !i 'te> ke/ Pr' reševanju vprašanja Za^^ife 'Sta ^ Anglija in Francija da-$3' tL® ^ s tem podprli v odporu. Tsil-16 ^emSija morala seči po j.a ci|j je ''da doseže svoj cilj. kjten in ^ z zavojevanjem Poljske ^r^oes Nemčija niti Italija ni-fevajg* interesa, da bi se vojna zahodu. Popolnoma iste-MnJ« s°vjetska Rusija. Zato V Doizt , trenutek, ko je treba še (|s,USlt‘* da se na miren način 'Bi %ItfdUvU sklenjeno, da bo mi-in sovjetske Ru-%l5 naslednje smernice: Bivša °bnovi več. Po sovjetskih ®rlD^a “krajinsko in belorusko Vh. (k>končno sovjetski Ru- pripadaie Nemčiji, se ji spet vrnejo. Preostalo ozemlje se organizira v samostojno Poljsko pod nemškim protektoratom. Skliče se posebna mednarodna konferenca, na kateri se ta načrt glede Poljske sankcionira, obenem se pa rešijo tudi še vsa ostala vprašanja, ki zanimajo Nemčijo, Italijo in sovjetsko Rusijo. Ta vprašanja se nanašajo: na vrnitev bivših nemških kolonij, zadovoljitev Italije v njenih aspiracijah na Sredozemlju in v Afriki ter ureditev vseh zadev evropskega severovzhoda, vzhoda in jugovzhoda. Na sestanku v Berlinu je bilo dogovorjeno, da bodo n e m š ko- so vjetsk i -i t al i j a n -ski predlogi objavljeni po seji nemškega državnega zbora, vlogo posredovalca med Nemčijo in sovjetsko Rusijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani bo prevzela Italija. Posebna misija bo v tem oziru poverjena novemu italijanskemu veleposlaniku v Londonu, Bastianiniju, ki bo predloge in pojasnila odnesel osebno v London. Ako pa Anglija in Francija tega predloga ne bosta sprejeli, potem je že vse poskrbljeno, da se bo tudi na zahodu pričela vojna v vsem svojem obsegu. Po nemškem in italijanskem nazira-nju namreč to, kar se dogaja na zahodu, še ni vojna. V tem trenutku pa bo tudi nastopilo vprašanje aktivnega posega Italije v razplet dogodkov. Kakor se na merodajnem mestu izjavlja, je namreč bila dosedanja taktika vnaprej dogovorjena. Med Nemčijo in Italijo je bito pred nemško akcijo proti Poljski sklenjeno, da Nemčija ne bo posegla po resni vojaški akciji proti Franciji in Angliji in da bo tudi Italija ostala nevtralna, da se tako ohrani možnost za mirovno akcijo v smislu nemško-itaiijanskih zahtev, čim bo vojaški pohod na Poljsko končan in da se ohranijo Italiji tudi proste roke za izvršitev vloge posredovalca. RIM, 4. okt. Reuter. Predsednik itali- janske vlade Mussolini proučuje načrt za mirovno konferenco. Sklicati misli poleg Italije še Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo, Turčijo in Zedinjene države ameriške. Na sodelovanje USA na tej konferenci polaga veliko važnost. Tolmačenje italijanskega liska RIM, 4. oktobra. Virginio Gayda tolmači v »G i o r n a 1 e d’ 11 a 1 i a« sedanji položaj tako, da pomeni pripravo mirovne akcije na iniciativo Berlina in Moskve s posredovanjem Italije. Dosedanje nevtralno zadržanje Italije je bilo popolnoma v skladu z interesi in cilji tako Nemčije kakor vse Evrope, ker si je na ta način ohranila možnost Izvršitve vloge posredovalca za sklenitev miru. Ako zahodni demokraciji definitivno od- klonita mir, bo Hitler prav tako defind-tivno postavil svoje zahteve. To bo potem alternativa, ki bo predstavljala naj-višjo točko kuiminacije sedanje tragične evropske krize. Odgovornost za nadaljevanje vojne pa bo s tem jasno ugotovljena. V tem primeru bo dosegla popoln izraz tudi evropska misija Italije, ki se je morala doslej omejevati na to, da konflikt omeji in lokalizira. Tolmačenje nemškega tiska BERLIN, 4. oktobra. Nemški tisk razpravlja obširno o nastalem položaju, zlasti v zvezi z obiskom grofa Ciana v Berlinu. Listi naglašajo, da v Londonu in Parizu ne smejo napačno tolmačiti postopanje Italije in njeno sedanjo misijo, ker bi bila to za nju usodna napaka. Nihče ne sine misliti, pravi »Volkischer Beob-achter«, da bo Italija ostala pasivno ob strani, kadar sta v vojni njena velika zaveznica Nemčija ter ogromna, miroljubna velesila sovjetska Rusija. Zavezniški pogoji za pogajanja LONDON, 4. oktobra. »DaHy Mali« razpravlja v posebnem članku o akciji miru s strani Nemčije in pravi, da se mir ne more skieniti z nobenimi grožnjami, ampak samo s prošnjo. Angleško-franco-ski pogoji za sklenitev miru so brezpogojni in obsegajo v glavnem sledeče toč- la in Francija bosta vojno nadaljevali inova izjava v spodnji zbornici: Nobena grožnja ne bo odvrnila Anglije in Fran- C,i°* da bl °Pust,H sv°j voIni cilj oktobra. c« h,.-*« SIW! . Na včerajšnji J ižjjter i a K* zb<>rnice je podal •1° tw° boln?n J^aprej napoveda-Uvodoma je govork (]Lm nagla J h™ AsWepu ° delit' L »Af| tye „e ‘* da Anglija in Fran- ttiorem Feta pr,znati- Dejal A anja o sprejel nobenega XLže". da Ki c nemške vlade. nadaljevala Kt ?arodoJ%“ Ineva’ toda jav-V® VIm *'<»*> e Brl‘anije in ^Oa>i «2£?e,no’da naPravi \ * k ,, dana bese!? d0Sež®. da se ^.g°VOril tudi Irant^U« _ I? *CVOril o';ra, tu
  • h spreme‘ V, v v m §e "* 1 so J0 napotili v S Nvi zato, X Anglija ik..0kra4nlnJ 1 naPravila ko- 1,1 aktA«. “‘•pravna ko-^ k k'*1 h* Sy°bodn ,neinžkega uapa-LM %^v. Q in varnost vseh X vzrok voj- %!,0a° sta !j° ter u prevzemal ‘5r“ t nje. „ , nma predočeval - W ' Evro?ier,° ‘e nemška ni?®sar, ■' msko-nem- da s,Lkar b' zahtevalo e "ekaj drugega kakor to, kar že delajo, da mobilizirajo vsa sredstva in vso moč za učinkovito nadaljevanje vojne. Mirovna ponudba, ki se baje pripravlja na strani sovražnikov, vsebuje lahko tudi grožnje, toda nobena grožnja ne bo nikoli in nikdar odvrnila ne AngUje ne Francije od tega, da bi opustili cilj, zaradi katerega sta stopili v sedanjo vojno. Nemško zatrjevanje, da bo odgovornost za nadaljevanje vojne • e padla na nas, je le del nemške vojne taktike, toda ves svet ve in bo vedel, da je kriv vojne tisti, ki jo je izzval, ne tisti, ki jo nadaljuje, da se osvobodi zla, ki hoče zasužnjiti svet. Ako bo angleška vlada res dobila kak tak predlog, ga bo preučila na podlagi teh smernic, vendar Chamberlain ne veruje, da bi bil po tej izjavi še stavljen. Komentarji Chamberlainove Izjave PARIZ, 4. okt. Havas. Pariški listi prinašajo Chamberlainov govor v celoti, a ga le malo komentirajo. Prinašajo ga kot dejstvo med drugimi dejstvi. »Pe-tit Parisien« pravi: Chamberlain je razbil mirovni manever, še preden je bil uradno formuliran. »Petit Journal« piše: Govor g. Chamberlaina je govor pričakovanja. Takšen je bil potreben v oči sestanka rajhstaga, ki ga namerava ftih-rer v kratkem sklicati. Na njem je, da pokaže svoje karte. Na nas pa, da potem povemo, kaj o vsem mislimo. Naše stališče je zavzeto in končno odrejeno. Nič ga no more spremeniti — razen hitra zadovoljitev naših vojnih ciljev. Vojni cilji Franclje iu Velike Britanije pa niso naj-manje v skladu s predlogi za mir, za ka- tere išče nacionalni socializem posredovalca. »Epoque« piše, da je vojni cilj utrditev trajnega miru v Evropi, kar pa je mogoče samo z zmago nad Nemčijo. »Figaro« pravi, da Velika Britanija želi mir kakor ga želi tudi Francija, toda ne samo z besedami, ampak s stvarnostjo, zasnovano na jamstvih, a ne na nespoštovanju pogodb. LONDON, 4. oktobra. Havas poroča iz Washingtona: List »Washington Post« poudarja v svojem komentarju Chamber-lainovega govora, da je Chamberlain zelo močno izrazil svoj skepticizem glede na nemške mirovne predloge. List pristavlja, da je ameriški zunanji minister Hull že dal izjavo, da USA ne priznavajo politike gotovih dejstev. ke: I. odstranitev nacionahto-socialistič-nega režima; 2. obnovitev popolnoma neodvisne Poljske; 3. obnovitev češkoslovaške svobode iu neodvisnosti. Te tri zahteve morajo biti absolutno izpolnjene in Nemčija jih mora sprejeti že vnaprej, t. j. preden se sama pogajanja za mir sploh pričnejo. Nemški narod ne more utemeljiti nobenega ugovora proti obnovitvi Poljske in Nemčije, saj je sam Hitler lani izjavil, da po priključitvi sudet-skega ozemlja ne zahteva nobenih novih teritorialnih področij v Evropi. PARIZ, 4. oktobra. Havas poroča iz Washingtona: Predsednik Roosevelt je izjavil, da mu nič ni znan italijanski predlog, po katerem naj bi predsednik USA skupno z Mussolinijem prevzel posredovanje v sedanjem mednarodnem položa. ju. Danes spregovori še Daladier PARIZ, 4. oktobra. Havas poroča: Govor, ki naj bi ga imel Daladier pred odborom za zunanje zadeve že pretekli teden, je določen za danes popoldne. Da-ladier bo podal ekspoze o diplomatskem in vojnem položaju, gotovo pa je, da bo navezal tudi na včerajšnje odločne izjave angleškega min. preds. Chamberlaina v spodnjem domu, ki so bile sprejete v bourbonskl palači z velikim zadovoljstvom, Predsednik francoske vlade bo poudaril popolno solidarnost Franclje z Anglijo v pogledu na rusko-nemško deklaracijo, ki namiguje na ustavitev sovražnosti in eventualne mirovne ponudbe. KONFERENCA NEMŠKIH KATOLIČANOV LONDON, 4. oklobra. V nekem južno-neniškem mestu je bila konferenca voditeljev nemških katoličanov. Konferenca je sklepala o odnošajih nemških katoličanov do rusko-nemškega pakta. Sklepi so negativni. Sfran 2* »V e 5 e r n I kt v Oblic novega poljskega prezidenta PARIZ, 4. oktobra. (Havas.) Tukajšnje poljsko veleposlaništvo je izdalo tote sporočilo: Predsednik poljske republike Ladislav Racklewicz je 30. septembra naslovil na poljski narod poslanico, v kateri pravi med drugim: Določen za naslednika predsednika republike Moscic-kega z obvestilom od 17. septembra, ko je bilo jasno, da mora vrtiovna uprava poljske države zapustiti poljsko ozemlje, da ne bi padla v roke sovražniku, sem sprejel to dolžnost. Ni to prvič v zgodo* vini Poljske, da se mora šef poljske države umakniti v tujmo pred sovražnikom, ki preplavlja deželo. V te; u tisočletja smo mi tolikokrat morali braniti svoj obstanek in svojo krščansko civilizacijo Predsednik poljske republike Racki.ev;icz je imenoval včeraj za ministra brez Hst-proti pohlepnosti zavojevalcev tako od zahoda kakor vzhoda. Tokrat sem globo ko prepričan, da je to slednjič, ko Poljska preliva svojo kri in da bodo nasled-kJ te vojne taki, da bo zastava civilizacije in pravice zasajena na takih mejah Poljske, ki jih bodo mogli Poljaki uživati v miru, a istotako jih tudi uspešno braniti. Globoko sem tudi prepričan, da svojska žrtev, ki jo je dala Poljska v tej vojni, ne bo zaman ne samo v vojaškem pogledu, ampak istotako tudi v moralnem. Prepričan sem, da bomo na koncu le zmagali mL PARIZ, 4. oktobra. Havas poroča: niče generala Jožefa Hallerja, pristaša stranke narodnega dela, in Aleksandra Ladosza, pristaša kmetijske stranke. Oba nova ministra sta že prisegla. PARIZ, 4. oktobra. (Havas.) Predsednik poljske republike Rackiewicz je sprejel v poljskem veleposlaništvu odposlanstvo osrednjega odbora poljskih državljanov, ki je bilo nato sprejeto tudi od predsednika poljske vlade generala Sikor skfga. Odposlanci so izjavili, da so poljski emigranti v Franciji pripravljeni z vsemi sredstvi se bojevati za svobodo Poljske, in želijo, naj se v Franciji čim prej sestavi velika poljska vojska. a ian°° Dosedanje izgube na PARIZ, 4. oktobra. Po fraRC°S^oi» uitvah je v septembru Pacil0 " j. fronti 500 do 600 Nemcev, 2W> > -t nih, 109 do 200 pa ujetih. Ne® gubili 24 letal, Francozi pa_ ° Vjjf PARIZ, 4. oktobra. Poročilo P ^ vražnikovi napadi vzhodno ® ^ in Saare so bili odbiti. Iz ® da je na nemški strani veliko P čet posebno ponoči. jj POMORSKI PROMET Z ABv BUENOS AIRES, 1. oktobra- v je prišlo v pristanišče >» 3 daj ter samo J nemške, v še 23 nemških ladij v buenosai stanišču. 0K PORTUGALSKI NAKUPI V ‘j, # LIZBONA, 4. oktobra. Port^o^* .je nakupila v Ameriki za r* plač^' larjev železniškega materiala* l bo s svojimi izdelki- Poljska izjava o vzrokih zloma Oboroževanje Zedinjenih T AMriHM A /-.1 - n«- ¥ InlrAirdr! X r-. Z IjitrlifrA 1. ? J— »» ftnnnC DADT7 A MoTTOC- TV/mW«1 1 'r fr" ‘ 1 -firva Crt 7a1a Hitri. LONDON, 4. okt. Dr. Lipkovski, šef vojnega oddelka poljskega prezidenta, ie Izdal prvo polno poročilo o vzrokih poljskega neuspeha. Dr. Lipkovski pravi, da }e 16. septembra ob 11. zvečer po nalogu generalnega štaba poročal prezidentu, da ie položaj poljske vojske dober. Nemška vojska ie prišla na Poljskem v zagato, ker so 1! bile presekane ceste in železnice ter onemogočena dobava živil. Poljski generalni štab je imel polno zaupanje v vojno taktiko, ki je obstajala v počasnem umikanju pred sovražnikom na linijo Plsa, Narev, Bug, Visla in San. Za temi črtami bi se iz premikajoče vojne ustalila fronta, na kateri bi dala poljska vojska odpor. Ko so po vseh poročilih Nemci stali slafco in Poljaki dobro, so Rusi 17. septembra ob pol 7. zjutraj planili Poljakom v hrbet ter jim onemogočili obrambo pred Nemci na utrjeni črti. Dosedanji uspehi francoskega letalstva PARIZ, 4. oktobra. V teku prvega meseca vojne je nemško letalstvo v bojih, ki sto se bili vsak dan nad Siegfriedovo črto, izgubilo trikrat več letal kakor Francozi. Francoska letalska komanda je objavila danes številke izgub v letalih, počenši od 4. septembra, to je od dne, ko sta francoska pehota in konjenica prešli na nemško ozemlje, francoski letalci pa se dvignili na izvidniške polete nad Siegfriedovo črto. Kakor je znano, so nemška lovska letala še istega dne tako! stopila v akcijo, toda šele v zadnjih dneh so se razvijali pravi boji v zraku, v katerih so Nemci izgubili 24 letal, Francozi pa osem. To je bilanca izgub v zraku na zahodni fronti od prvega dne vojne pa do konca septembra. Ako se upošteva, da Nemoi zares razpolagajo s sijajnim letalstvom, tedaj je jasno, da so francoski letalci v preteklem mesecu iz-vojevaU sijajno zmago. Letala tipa »Mes-serschmied« so strahovita, tako izjavlja- jo v francoskih letalskih krogih, nemški piloti pa vešči in neustrašni. Boj z njimi je težak, vendar so se pri vsem tem francoski letalci izkazali, da nadkriljuje-jo Nemce. V ostalem so se francoski pi-iotje s sestreljenih osem letal večinoma mogli rešiti s padali. Boii so se z eno ali drugo izjemo odigraval! vsi nad nemškim ozemljem, ki ga francoska letala stalno obletavajo. Francoski letalci so pri teh poletih vedno naleteli na ogenj protiletalskih topov in na nemške letalske eskadrilje. Čestokrat so se Nemci spustili v boj z veliko večjim številom letal. Med francoskimi izgubami je več izvidniških letal, kar pomeni, da so francoski letalci svojo nalogo vendar do kraja izvršili. Sovražnikovemu letalstvu pa se v teku meseca septembra ni posrečilo poleteti nad francosko ozemlje in tako tudi ni moglo opraviti nobene izvidniške naloge. Rusi še vedno trgujejo z Anglijo LONDON, 4. oktobra. Reuter poroča iz Stockholma; Švedski list »Alehanda« prinaša pod debelim naslovom vest, da so švedski in drugi skandinavski lastniki ladij prejeli od ruskih izvoznikov naročila, naj s svojimi ladjami prevažajo ruski les iz Belega morja v razne angleške luke. List smatra, da je ta akcija ruskih izvoznikov zelo važna z ozirom na prejšnje vesti, da je Rusija sploh ustavila izvoz lesa za Veliko Britanijo. Po vesteh iz Osla so tudi norveški lastniki ladij prejeli enake ponudbe za prevoz ruskega lesa v angleške in francoske luke. Na uradnem mestu pa izjavljajo, da jim o tem koraku ruskih izvoznikov ni ničesar znanega Pomiritev v Palestini LONDON, 4. oktobra. (Reuter). V odgovoru na vprašanje, stavljeno mu v spodnjem domu v zvezi s položajem v Palestini, je minister za kolonije Macdo-nald včeraj rekel: »Odkar je izbruhnila vojna, opažamo v Palestini stalno zboljšanje. Vendar se od časa do časa še dogajajo brezpomembni incidenti, ki jih izzivajo manjše skupine arabskih terori- K1TAJSKJ LETALSKI NAPAD NA JAPONCE MOSKVA, 4. oktobra. Tass poroča: Po kitajskih vesteh je šest kitajskih letal včeraj napadlo oporišča japonskega letalstva v zahodni Kitaj8ki In obstreljevalo japonsko letališče v Hankovu. škoda, ki jo je povzročilo bombardiranje, je velika. Vsa kitajska letala so sc vrnila brez poškodb v svoje oporišče. ODHOD POLJAKOV IZ MOSKVE PARIZ, 4. oktobra. Havas poroča iz Moskve; Poljsko veleposlaništvo bo naj-brže zapustilo Moskvo pojutrišnjem. Govori se, da so Poljaki prejeli zagotovilo, da bo najden poljski generalni konzul Matušinski. ki je nedavno izginil. stov. Na srečo gre tu le za majhno število ljudi in za zelo redke primere. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da se v glavnem tako Arabci kakor Židje postavljajo z vsemi konstruktivnimi močmi na stran države in kažejo odkrito voljo, nam v teh težkih časih pomagati in z nami sodelovati do končnega našega uspeha v tej vojni. MOSCICKI SE NASELI V ŠVICI BERN, 4. oktobra. Švicarska vlada je dovolila bivšemu poljskemu prezidentu Moscickemu, da prebiva v Švici v Freiburgu. Moscicki je že od leta 1908, pa do 1918. prebival v Freiburgu, kjer si je pridobil tudi švicarsko državljanstvo. BERN, ‘1. oktobra. Bivši predsednik poljske republike Moscicki, ki se bo, kakor ie že javljeno, nastanil v Freiburgu v Švici, jc tu že zdavnaj dobro poznan. Bil jc med ustanovitelji fizičnega instituta na univerzi v Freiburgu, kjer se jc posebno ukvarjal s proučevanjem dušika. NEMŠKO OPOZORILO NEVTRALCEM BERLIN, 4. oktobra. »Deutsche Allge-meinc Zeitung" opozarja vnovič trgovske ladje nevtralnih držav, naj resno vzamejo nemško objavo o vojnem tihotapstvu. List pristavlja, ‘da jc ta objava bila samo odgovor na listo tihotapskega blaga, ki jo jc objavila Velika Britanija. PARIZ, 4. oktobra. Havas poroča iz Washingtona: Po konferenci z justič-nim ministrom in člani vrhovnega sodišča je Roosevelt izjavil časnikarjem, da se bodo porabile velike vsote za povečanje suhozemske vojske, mornarice in zrakoplovstva, pa čeprav se te vsote ne nahajajo v sedanjem preračunu. Zahteval bo od kongresa ob priliki rednega zasedanja v januarju odobrenje naknadnega kritja nastalega deficita. RIM, 4. oktobra. Stefani poroča iz Wa-shingtona: Ministrstvo vojske je nabavilo 328 oklopnih avtomobilov najnovejše- ga tipa, ki so zelo hitn, 12 ton. To je prvi korak v oboroževanju motoriziranih ■ \VASHINQTON, 4. okt. HJJ#* podpisal dekret, po katerem riških rušilcev, ki so bili Jrj staniščih, začelo vršiti , vzdolž Amerike kot je ^ rt panameriški konvenciji, ki pisana v Panama City včeraj, odrejenih 100 milijonov dolan globitev trgovinskih stikov Amerike z Južno. Ogromne količine zaplenjenega blaga LONDON, 4. oktobra. (Reuter). Zastopnik agencije Reuter je obiskal pristanišče Wigtmouth, kjer je središče za kontrole tihotapljenega blaga, in je mogel ugotoviti, da je bilo doslej zaustavljenih 74 ladij s skupno tonažo 513.000 ton. Te ladje so bile natovorjene z raznim blagom, namenjenim v nevtralne in sovraž-niške luke. Skupaj je bilo zaplenjenih 993.000 ton tovora. KONEC KONFERENCE V PANAMI BERLIN, 4. oktobra. DNB poroča iz Paname; Danes je bila na slavnostni seji zaključena panameriška konferenca. Na koncu seje so zborovalci počastili spomin Simona Bolivarja, očeta ameriške ideje. MOSLEV INTERNIRAN STOCKHOLM, 4. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz Londona, da je bil vodja angleških fašistov sir Oswald Mosley odposlan v koncentracijsko taborišče. »THETIS« BO OBNOVLJENA PARIZ, 4. oktobra. Havas poroča iz Londona: Angleški listi so mnenja, da bi se podmornica »Thetis«, ki se je ponesrečila v Irskem morju, čez čas mogla zopet staviti v službo pod drugim imenom, čeprav je podmornica dolgo ležala pod vodo, ni inočno poškodovana in bi se dala popraviti brez velikih stroškov. FRANCOSKI PARIZ, 4. oktobra.^ Havas. • ^ staja Breslau je poročala, ^ P ski pomorski trgovski P1"01?6 seillom in Marokom skozi S jjjj ožino ustavljen. To vest / Gibraltarja, koder prehajajo tnalno kot poprej. TURSKA MISUA V LONDON, t. oktobra. sija je bila sprejeta od LONDON, 4. oktobra. # vlada priredila v „Grand » ^ je j na čast turške vojne nusije>. prt. prispela v London. Vlado J ^pis jemu zastopal lord Chatfiel > » enotno narodno obrambo. . ffr ZAPLENITEV DVEH SVEDsh t KOV STOCKHOLM, 4. oktobra- / g jeli švedski parnik »JcrQi^ o? rusko žito. Parniku je P*‘ se švedski patruljni čoln, ki P , umakniti, ker je bil švedskih teritorialnih voda. _ je bil odveden v Nemčijo 'švedski parnik. Borza. C u r i h, 4. ofctojg V> ul Pariz 10.17H, London 445'>'», Bruselj 74.85, Mijan . sterdam 237.25, Berlin l' j* 106y*. Oslo lOltf. Kopennas nos Aires 105. Mariborska oblačno nau oblačno vreme. UDew ^ mena. Včeraj je. bila naj danes najnižja 6, opoldne & je padlo včeraj in dane5 ■ i jPj Nadaljevanje pogajanj v M0 j MOSKVA, 4. okt. Litvanski zunanji minister Urbsis je imel včeraj dveurno konferenco z Molotovom. Isto tako je konferiral z Molotovom dve uri letonski zunanji minister Munters. Saradžoglu čaka na nove instrukcije iz Ankare ter bo ostal še 4 do 5 dni v Moskvi. »Izvestja« pišejo o paktu z Estonsko in praviuo, da bo povečanje pomorskih baz na Baltiku prineslo večjo varnost samemu Baltiku. BERLIN, 4. oktobra. DNB poroča iz Moskve: Litvanski zunanji minister Urbsis je imel sinoči vnovič dveurno konferenco s predsednikom sveta narodnih komisarjev za zunanje zadeve Molotovom. Konference so se udeležili tudi Stalin, Potemkin in litvanski poslanik v Moskvi. PARIZ, 4. oktobra. Havas poroča iz Kovna: Med Litvo in Sovjetsko Rusijo se vodijo še nadalje pogajanja. O njih poteku pa ni doslej še nobenih točnih poročil. V dobro poučenih krogih z. kujejo glasove o sklenitvi pakta o vzajemni pomoči. Na trgovinskem področju bo ostalo najbrže pri splošnem okviru, ker sc razgovorov ne udeležuje ekspert lit- vanske delegacije Sve’”]|^i prometa se omenja Kajsjadoris v zvezi z lu v mer se bo razpravi]?10 letonskih pogajanj. pot^J Hava5 %o°% PARIZ, 4. oktobra- J Moskve: Turški zunanJ* giirij£ ^ v Moskvi predvidon^ jnS>tri^c v]a^; f da prejme iz Ankf ^vjets^KOc, daljnja pogajanja s dl tei\ ^ katere je zaprosil zar^ nastale. Saradžoghi r iranskem veleposla11 »T1*11., LONDON, 4-čajo, da se živali11 ,j0 in ftj nost med sovjetsko t^® J državami nadaljujf* . zap^jet^ in pakt o moči. MOSKVA ski polkovnih ši razgovor z lotovom novi redna in Sofijo . iei” u a V 4. oktobf -.nie| v' , , . Sklenjeno J z3 f« letalsh® Volitve poslancev in w©iwni zakon ,be°grad, Voliive narodnih poslancev napovedane za mesec december Stv„ vlade 4. oktobra. V predsednl- I sodnemu ministru, naj izdela osnutek no- retjCa '"J le. b‘*a včeraj daljša konfe-Dragjjft eB m*nistrskim predsednikom g. Sodnim ,.v 61 k o v i č e m in pravo- * tsjj, ,;ministrom dr. Lazo Markovi-liajj 0 g'avnem sta ministra razprav-53 2a ;1r®“‘°gu novega volivnega zako-ve narodnih poslancev. Kakor vega volivnega zakona na podiagi splošnega, neposrednega in tajnega glasovanja po listah in proporčnem sistemu. Osnutek tega zakona bo v najbližjih dneh predložen ministrskemu svetu, na kar bo objavljen kot uredba z zakonsko močjo. V merodajnih krogih splošno računajo, da bodo volitve narodnih poslancev ministrski svet naroči! pravo razpisane že tekom meseca decembra, razen če bi nastopile nepredvidene težave in ovire. Ker bodo volitve senatorjev že 12. novembra, bi se v tem slučaju lahko sestalo celokupno narodno predstavništvo na prvo zasedanje že koncem decembra, oziroma v prvih dneh januarja. %vi 'me va Kosilnica" in tragedija Poljske Kaj mislijo o tem »novi ne« župnika klekla upokojenega župnika Klekla '■p^anf0 navzele stališča do poljskega Ujem v !a’ v nasprotju s svojini zadrža-* usodnih dneh bivše ČSR. Odlo- llov^nSeIe te drd °h priliki predstav Idi k 11 " nietski igralci in igralke z 4j J^lmke«, ki so jih predvajali iomafi ets^i igralci in igralke z vasi v v nhhovega lastnika. Preve-slovenščino se njihovo glasi: s's», eno6-0^’ Boljševiki so zasedli Polj-v.J^cd najbolj katoličanskih drli . do, ki ljubi Boga, se z globoko vdanostjo obrača in moli za preganjane kristjane, katerih mnoge so zaprli bolj-ševiki in mnoge tudi umorili. Žaluje Kristusova Cerkev. Da bi se ljubezen do Boga ohladila, prirejajo njegovi sovražniki komedije. Tako komedijo je predvajala mladina pod vodstvom Godina Ferdinanda v hiši pokojnega Kelenc Rudolfa na Dol. Bistrici. Kako jasna zveza med žalostno katoličansko Poljsko in komedi-jaško Dolnjo Bistrico. Vendar, če ste katoličani, odprite oči.. Igra pa niti ni bila od oblasti dovoljena. ^viSnik o živinskih potnih listih vpisal mmister dr. Cubrilovič je jj . ^ravilnik o izdajanju živinskih ‘j4* o sv ■■aVtl'B listin, ki služijo za do-Poreklu in zdravju živine, finskih listov spada v pri-j* k phv e- Občinski uslužbenci, ki - k m er"'?no Poslovanje z živinskimi !^r3de- nu--° tinbiti za to delo nobene L J^Sirie bodo pobirale pri maoi-iakse Zlvi'nskitni potnimi listi poseb-v korist živinozdravniških in živinorejskih. skladov, in sicer: 1. za izdajo enega potnega lista en dinar, 2. za prenos pravice- lastništva na živinskih potnih listih, oziroma pri odpisu enega dela kupljene živine z živinskega potnega lista 0.50 . din in 3. za obnovo zdravstvenega potrdila in za potrdilo o spremembi bivališča 0.50 din. Razen s temi pristojbinami se živinski potni list! ne smejo obremenjevati z nobenimi drugimi pristojbinami. Mairenfoerg Sokolsko društvo Marenberg-Vuhred priredi v nedeljo, 8. t. m..'ob 15. uri v Sokolskem domu družabno prireditev »Vsacga en mav«, pri kateri sodelujejo gledališki igralci in pevci ga Brumen-Lubejeva, bivša subreta zagrebškega in ljubljanskega Narodnega gledališča, g. Angel Jarc, tenorist, sedaj oba člana mariborskega gledališča, in g. Josip Povhe, splošno priljubljeni komik in bivši reži-. s:er Narodnega gledališča v Ljubljani. Naši gosti nam bedo zapeli več narodnih pesmi, arij in popevk ter odigrali razne komične prizore. Na glasovirju jih bo spremljala ga. Vrabčeva iz Maribora. Že to nam pove, da bo prireditev naših vrlih Sokolov res pestra in zato bomo z veseljem pozdravili v svoji sredi naše umetnike, prinašajoče nam sem na mejo našo lepo slovensko pesem, naš zdrav humor in našo čisto besedo. To bo za Marenberg izreden dogodek. Us mJsensko deževje in naše ceste . smo V" morali na okoliških cestah tora. * neznosen prah, prinaša v ^ prav tako na'dležno bla-1 Nekatere ceste so vprav ^5viiu p1 stanju in glasno kličejo po feuBarn’ ljudje ne morejo ra-%ie 31 °dgovomi ljudje trpe takti! °a cestah, ko vendar vedo, oAm * ' ■ OZ NAŠIH surovin %V V NEMČIJO Iffej v Beogradu stalni jugo- NejJ^kib f,,ms ’ odbor, ki razpravlja o iA Ti °Sih med Jugoslavijo in ev' °dnosi se bodo prilagodili hrj.^% jp s^emu položaju. Nemška 'i v%?a'.Predlagala, da bi se struk-'^VK>Za. v Nemčijo spremeni-‘?VOz ne Povečal, pač 3ttik, Pred n, T količine nekaterih iz-bi %J.Ie ztia?ni . °razmerno zmanjšala. 63 sJ? 31% lzvoz naših surovin v i?! iv, izvrw e kupnega izvoza, sedaj z surovin v Nemčijo povest,9 ________________ za«) (je|a ne de,a. mora biti ne- ^ vabilo l«Xslornske gorice s° ;r!{ sia^V’ ki obic-t. n.e?e,iah je vedno več f 'S(5n>kega grozn g0rice in se ve' Km n’h Pop0ir|ia lfl žlahtne kapljice. R2 IT Prihajajo Mari- h(w 8v°iih 2n v °hmejne kraje na k?vinske‘ £!*** ki jim razkazu-(ih je .a%m j g r'ce m pogoščajo s ■ lsW. as, !<; „„ dobrim vinom. Prav lej a j nai neriol' r.'“ '■ul U^CIIU S K.U- a?n° 1 obiskovalci Slov. Sri da je kasnejše popravilo dražje in da takšne ceste niso niti njim niti občinam v ponos. Ko se bližamo zopet časom, ko bodo razne obljube ha dnevnem redu, naj vedo vsi, da so ljudje obljub že siti in da hočejo dejanj. Popravite ceste in poskrbite za red na njih, pa bodo vsi zadovoljni. LOKOMOTIVA UBILA ŽELEZNIČARJA Na nezavarovanem tržiškem železniškem prelazu se vedno znova dogajajo težke nekreče. Ni še dolgo tega, kar je vlak povozil nekega mesarskega vajenca, ko je včeraj železniški prelaz v Tržiču zahteval novo smrtno žrtev. Trži-ški večerni vlak je na omenjenem prelazu trčil v železničarja Franca Ankele-ta iz Tržiča in ga na mestu usmrtil. Prebivalstvo ponovno prosi železniško upravo, . naj vse .nezavarovane železniške prelaze opremi s predpisanimi zapornicami. o. Slinavka in parkljevka razsajala še v nekaterih krajih brežiškega, črnomelj-skega, gornjegrajskega, kočevskega, kranjskega, laškega, litijskega, ljubljanskega, logaškega, novomeškega, radovljiškega in škofjeloškega okraja. o. Hsneljska trgovina v Savinjski dolini še vedno lepo napreduje. Cene hmelja so se znatno zvišale in kupujejo hmelj sedaj po 39 do 12 dinarjev kg. o. Izprememba krajevnih imen. Notranje ministrstvo je odredilo, da se vas Ilebnstreit pri Slov. Konjicah spremeni v Spodnje Preloge, vas Preloge v isti občini pa v Gornje Preloge. o. Ubil se je pri padcu z voza 43 letni kočar Anton Mestinšek iz Zibike pri Šmarju. Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspešna. o. Diploma. Na oddelku za arhitekturo — šola prof. Vurnika — tehniške fakultete v Ljubljani, je diplomiral inž. arch. Slane Lovše, sin ravnatelja penzionala Učit. doma v Mariboru, Celje e. Učiteljsko društvo m celjski okraj ima v soboto, 7. t. m., ob pol 9. uri zju-Iraj na mestni ljudski šol# svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila, referati' in volitve novega odbora ter odsekov. e. Ustanovni občni -zbor društva „Celj-ski kulturni teden'' bo v četrtek, 3. t. m., ob 20. v pevski sobi Narodnega doma. Sprejemali se bodo tudi člani. c. Pot na Jožefov hrib iz Zavodnc nasproti gostilni Confidenti je lepo urejena. Prebivalci dotičnega okoliša prosijo mestno upravo, da bi ob pričetku stopnic namestila eno svetilko, ki je tam radi precejšnje frekvence nujno potrebna ler da bi se uredil tudi odtok vode, ki ob deževju in nalivih teče na tamkajšnja dvorišča. c. Borza dela. 1. oktobra je bilo v evidenci 370 brezposelnih, in sicer 239 moških in 131 žensk. 20. septembra je bilo v evidenci 396' brezposelnih, 249 moških in 147 žensk. c. Delo dobijo pri Borzi dela: 4 hlapci, 1 pekovski pomočnik, 1 čevljarski pomočnik, 5 kmetskih dekel, 1 natakarica, 1 gostilniška kuharica, 1 orožniška kuharica, 10 privatnih kuharic, 1 gospodinja, 6 služkinj, ki znajo kuhati, 1 postrežnica in 1 sobarica. c. Napad. 21 letnega sina dninarice Roka Beleta iz Rogatca so napadli neznani fantje in ga težko poškodovali na glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c. Večja množina jesenskih gob se je te dni pojavila na trgu. Mali krožnik se prodaja po 5 dinarjev. PSU'! Tujski promet. V preteklem mesecu POPLAVA V HERCEGOVINI Neprestano deževje zadnjih dni je povzročilo v nižinskih krajih Hercegovine velike poplave. Reka Trebinjščica je tako narasla, da je poplavila prostrano Popovo polje. Vsa letošnja letina je zaradi poplave uničena. Oblasti se bodo menda po tej katastrofi odločile za melioracijo Popovega polja. . ŠTRIGOVA SE POTEGUJE ZA PRIKLJUČITEV K BANOVINI HRVATSKI Te dni je bila v Štrigovi v Medmurju izredna občinska seja, na kateri so zahtevali priključitev te občine k banovim Hrvatski. Štrigova je od leta 1930. bila v območju dravske banovine. Občina je bila razdeljena v dva dela, v slovenskega in hrvatskega. Štrigova zahteva spet samostojno sodišče, kakor ga je imela pred 70 leti. Ne pozabi naročnine! je obiskalo Ptuj 51 Jugoslovanov, 28 Nemcev, 6 Francozov, 1 komun, 1 Rus in 1 Ceh. Vseh prenočnin je bilo 416. p. Trgovska nadaljevalna šola se prične 4. oktobra. p. Pomanjkanje posode. V Halozah je letos obrodilo tudi sadje, katerega pa Haložani ne morejo spraviti v denar. Nekaj so si ga že nasušili za zimo, iz ostalega pa so iztisnili sadjevec, s katerim so napolnili tudi večji del svoje vinske posode. Sedaj, ko se je pričela trgatev, so vedno bolj v skrbeh, kam bodo vlili vino. Nimajo se na nikogar obrniti, ki bi jim dal v najem posodo. Zategadelj so Haložani primorani, da prodajajo po sramotni ceni vino iz kadi, ne samo radi bede, ampak tudi radi pomanjkanja posode. p. Kino Ptuj predvaja danes in jutri film „Trije valčki", ‘ Podpore družinam vojaških vpoklicancev t!3všnipDlrietllo treha izkoristiti za PaRand« , einih *r.lT kraiev ........... tiai T dobro združeno Si?« in za spo-ter njihovih s ko- o Z?°*riv5|o z obmejnim a 'hovih težavah Rž^a-,’-b0d° "aSH ploBo in po- Mi ieni dobrih Zadovo,iiio sa' ‘ se, 'n vinskih goric. Za- W, viik£estranske a'ai° V kraie' kjer t^dnikn,, Rfm°či viničarjem tRn 0,;3lne ^mejni živelj je a dat' inn*cri:,'r,č pomoči. 1 llaSe močno zaledjeI Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ter finančno ministrstvo sta na podlagi par. 113 finančnega zakona podpisala uredbo o podpori družinam oseb, ki so bile poklicane na vojaško službo. 1. Družine vojaških obveznikov morejo zahtevati podporo, če so ostale brez potrebnih življenjskih sredstev. Velja pa določba v primeru mobilizacije ter vpoklica na vaje. 2. Podeljevanje podpor bo določal poseben odbor. V prvi vrsti bo upoštevana tista družina, ki je živela od vojaškega vpoklicanca. 3. Podpore bodo znašale za kraje prvega draginjskega razreda in za kraje z nad 20.000 prebivalci 8 din, po vseh ostalih krajih pa 5 din. če se menja bivališče, se more višina podpore menjati šele po preteku 30 dni od izpremembe bivališča. 4. Vsem osebam, ki jih vzdržuje en hranilec, je dovoljena samo ena podpora. Za prošnjo za podpore pridejo v poštev v prvi vrsti zakonita žena, nato potomci, oče in mati. če ni teh oseb, se more podeliti podpora tudi drugim družinskim članom, ki jih jc vzdrževal vpoklicanec. 5. Za otroke pod 16 leti, ki jih je več kakor eden, je določena podpora po 3 din. poglavarstva izdajajo ob predložitvi prošnje potrdila. 7. Prosilčeva prošnja mora vsebovati: a) da je brez vzdrževalnih sredstev, b) da ga je vzdrževal vpoklicani hranilec, c) da je hranilec vpoklican v vojaško službo na določen ali nedoločen čas, č) višino prosilčevega davka, d) višino davka vpoklicanega obveznika, e) zakonsko stanje prosilca, f) sorodstvo s vpo-klicancem, g) starost otrok, za katere se prosi podpora. Če so navedbe neresnične, se izgubi pravica do podpore. 8. Prošnje morajo občine odposlati takoj, najkasneje pa v teku 48 ur. Zraven prošnje priložijo občine potrdilo a) o številu družinskih članov, ki žive z vpo-klicancem ter o njihovih sorodstvenih odnosih do vpoklicanca, b) o starosti potomcev, za katere se zahteva dodatek, c) o njih dohodkih in sredstvih za preživljanje, č) o površini rodne zemlje, d) o živini, e) o dogodkih od zemlje in imo-vine in f) da se hranilec nahaja v vojaški službi. Navedbe morajo biti točne, sicer bodo osebe kaznovane. 9. Odbori za podpore se bodo ustanovili po okrajnih sodiščih ter jih bodo tvorili po en sodnik okrajnega sodišča, en občinski odbornik in en davčni uradnik. Vsak odbornik bo imel tudi določenega naslednika. Okrožno sodišče more postaviti pri okrajnih sodiščih več od- 6. Pristojne občine, oziroma mestna borov za podpore. Člani odborov ne bo- do dobili za to delo nikakšnih podpor. 10; do 12. določa delovanje odborov, da lahko odbor po potrebi pokliče prosilca in da se mora prošnja takoj rešiti. 13. Odklonjeni prosilci se lahko pritožijo pri predsedniku pristojnega okrožnega sodišča. 14. Proti odločitvi predsednika okrožnega sodišča oziroma sodnika, ki ga je določil predsednik okrožnega sodišča, ni več ugovora. Prosilec lahko predloži novo prošnjo, ki temelji na novih dejstvih. 15, Oblasti morajo takoj obvestiti odbor za podpore o vseh spremembah, ki morajo vplivati na višino podpor ali dodatkov. 16. Prošnje za podpore ne spadajo pod nobeno državno ali samoupravno pristojbino, podpore pa se ne morejo obdavčiti, niti se jih ne more zarubiti ali pa pridobiti nanje zastavna pravica. 17. Podpore bo izplačevala Poštna hranilnica zainteresiranim osebam po nalogu odbora za podpore. Prosilcem, katerih hranilci so vpoklicani za določen čas, in ne več kot za štiri tedne, se bo izplačala podpora naenkrat, drugače pa vsakih 15 dni vnaprej. 19. Ministrstvo za socialno politiko iti narodno zdravje lahko sporazumno s finančnim ministrstvom izpremeni višino podpor. 22. Uredba je dobila obvezno moč ž objavo v »Službenih novinah«. % Stran i *V e £ e r n f b« V Mariboru dne 4. %• Maribor Otroško zavetišče na Teznem Tezno je tipično mariborsko predmestje z vsemi značilnimi lastnostmi. Indu-strijaMzacija kra-ja je vplivala tudi na njegovo socialno strukturo, prebivalstvo Teznega stalno narašča. Šola je prenatrpana z naraščajem. V izvenšolskem času so otroci prepuščeni večinoma samim sebi, ker so starši na delu po tovarnah ali v drugih službah. Mnogi se klatijo po ulicah, okoli tezenskih ribnikov, v stra-žunskem gozdu ali pa na železniških tirih pri tovornem kolodvoru in delajo razne neprilike v škodo sebi, staršem in oblastem. Ob vsakem večernem času vidiš stevdfoe tezenske paglavce okoli posta- jališča, kjer delajo neumnosti, da se potniki nad njimi zgražaj®'. Temu niso kri- vi toliko starši, ki so skoraj ves dan in še do poznega večera zaposleni, pač pa so temu krive razmere. Zato je potrebno razmišljati o ustanovitvi otroškega zavetišča na Teznem. To je tembolj potrebno, ker je. v kraju vedno več naraščaja. Otroško zavetišče naj bi s strogim nadzorstvom pazilo na otroke in jih vzga jato ter v prostem času zaposlovalo s pripravo na pouk ali s kakšnim drugim koristnim delom, ki bo mladini hkrati tudi v zabavo. Nemško civilno letalo v Mariboru Včeraj je okoli 17. ure krožilo nad Mariborom tuje letalo in očividno iskalo prostora za pristanek. Ker so bili oblaki zelo nizko, je letalo letelo čisto nad mestom. Kmalu nato je odletelo proti Ptuju in se čez nekaj minut zopet vrnilo. Na tezenskem letališču se je letalo spustilo na zemljo. Ugotovili so, da gre za nemško civilno letalo. Iz letala sta sto- pila moški in ženska. Pilotirala je ženska. Takoj pri pristanku so nemško letalo naše oblasti zastražile. Letalo je lasi berlinskega trovca Semminga, ki ga uporablja v trgovske svrhe. Nemška letalca sta izjavila, da sta zaradi slabega vremena zgrešila določeno smer vožnje in morala na'Teznem prisilno pristati. Tretja premiera v gledališču Sinoči je bila v mariborskem gledališču tretja premiera, s katero je bila zaključena otvoritev ob priliki 20-fetnice slovenskega mariborskega gledališča. Igrali so Kreftovo zgodovinsko dramo »Celjske grofe«. Prireditev je doživela močan odrski uspeh, le obisk ni bil za- dovoljiv. Največ je bilo pri predstavi dijaške mladine, kar je vsekakor značilno. Premiere se je udeležil tudi avtor g. režiser in dramatik dr. Bratko Kreft, ki je obenem zastopal pri vseh treh otvoritvah ljubljansko Narodno gledališče iti ljubljansko Dramatično društvo. Za očetom še sin v smrt Pri nabiranju suhljadi sta včeraj zjutraj Berta Tomičeva in Marija Fiderško-va iz Studencev našli v studenškem gozdu pod nekim borom ustreljenega 36-letnega Franca Šterna iz Maribora. Poleg njega so našli izstreljeno vojaško puško. Samomorilec je imel desni del glave popolnoma raztrgan. Sodijo, da je Štern napravil samomor iz žalosti za očetom, ki je te dni najbrže šel v prostovoljno smrt. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Roganovi pajdaši zopet strasijo Nedavno ustreljeni razbojnik Rogan .je ma>lo pred svojo smrtjo zbral novo razbojniško tolpo, ker so bili vsi njegovi prejšnji pajdaši razen Kneza aretirani. Ta tolpa je ropala v okolici Maribora, kjer je bito zadnje čase izvršenih več drznih vlomov. Po Roganovi smrti so neke okolnosti pokazale, da se razbojnikovi tovariši skrivajo v mariborski okolici. Neka ženska s Koroške ceste je vsa pre- strašena prišla na policijo in povedala, da ji je povsod za petami neki neznani moški, ki ga je večkrat videla v razbojnikovi družbi. Ženska je prepričana, da je neznanec Roganov najnevarnejši naslednik Knez. Ženska se boji, da se bodo Roganovi prijatelji nad njo maščevali, ker je usodnega dne izdala policiji Roganovo skrivališče na Koroški cesti. Oblasti so uvedle obširno preiskavo. Deset minut pred zastavljalnico Malo pred deveto uro me pot pelje po Gregorčičevi ulici. V bližini mariborske zastavljalnice se sprehajajo različni ljudje: mladenič s kovčegom, dama v klobuku stoji poleg mladenke, ki je očividno njena gospodinjska pomočnica in ima^ v roki velik zavitek, in nekaj postarnih ženic s culami. Vsi se mi zdijo nemirni, kakor da bi bili na trnju. Takoj sem spoznal, da čakajo na zastavljalnico, ki se ob devetih odpre. Zato sem počakal. — Kakor čebele so se vsuli ljudje v komaj odprto zastavljalnico in ponujali: obleke, zlatnino, ure, perilo, suknje in stvari, ki so imele še kakšno vrednost. Ponujali so vse to in bili zadovoljni, če so dobili pet- desetak, stotak ali nekaj več. Stopil sem k gospej v zastavljalnici in jo pobaral, če je s prometom zadovoljna. Takšnega še nikoli ni bilo, mi je zatrjevala. Ona je vesela in sto drugih? Ta promet v zastavljalnici kaže na čase, ki so nas presenetili in kličejo po rešitvi. Kupi raznih stvari na. mizi,'ki so v vsakdanjem življenju neobhodno potrebni, so žalostna podoba današnjih dni. Nobenemu stanu ni priza-nešeno. Vsi, od uradnika pa do delavca, se zatekajo v to »ljudsko posojilnico« v Gregorčičevi ulici. Tja se zatekajo iz potrebe, ki v sedanjih dneh niso majhne, saj se zateka v to hišo vsak dan na desetine revnih ljudi... SLANA UNIČILA AJDO Že pred dnevi je temperatura silno padla in je pobelila travnike ter polja zadnja jesenska slana. Po vrtovih in na poljih je napravila kmetom zelo občutno škodo. Vsi poljski pridelki so uničeni. Slana je v mnogih slovenskih krajih skoraj docela uničila letošnji pridelek ajde. TRGATEV V DALMACIJI Skoraj v celi Dalmaciji se je ta teden pričela vinska trgatev. Strokovnjaki sodijo, da bo letošnji pridelek vina znatno slabši od lanskega. V šibeniškem okraju, ki navadno slovi po izredno bogatih vinskih letinah, bodo letos pridelali 200.000 lil vina. LJUDEM JE KRI PUŠČAL Nedavno so orožniki prr-ili posestnika Janeza Mačka iz Starih bcztiovcev v Prekmurju, ki je znan padar. Popularen je postal, ker zna baje zelo spretno puščati ljudem kri. Ker pa so se te »operacije« pokazale pri nekaterih pacientih kot škodljive, so padarja izročili sodišču, ki ga je obsodilo na dva meseca zapora. m. Davčne vesli. Davčna uprava za mesto Maribor sporoča, da poteče 15. novembra skrajni rok za plačilo v IV. četrtletju v plačilo dospele zgradarine, pri-dobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksus, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki ter II. polletni obrok zemijarine. m. Sneg na Pohorju. Zadnje dni je zapadel v.gornji Dravski dolini nepričakovan sneg. Velika Kopa in Uršlja gora sta bili pokriti s snegom. Tudi na ostalih gorskih vrhih je zapadel prvi sneg. m. Jesensko deževje. Včeraj je nastopil v vremenu nagel preobrat. Pričelo je deževali in vse kaže, da je nastopil čas jesenskega deževja. m. Mariborski tujski promet. Pretekli mesec je obiskalo Maribor 1165 tujcev, med njimi 823 Jugoslovanov, 240 Nemcev, 32 Čehov, 13 Italijanov, 9 Romunov, po 6 Bolgarov in Madžarov, 4 Američani, po 3 Angleži in Poljaki, po 2 Holandca in Švicarja in po 1 Belgijec in Šved. Nočnin, je bilo septembra 3625. m. Umrli sta 78 letna železničarjeva žena Marija Gnilša in 69 letna železničarjeva vdova Ana Cokan. m. Kot prvo gledališko novost te sezone pripravlja drama v J. Kovičevi režiji Bekeffijevo izvrstno komedijo iz šolskega življenja „Neopravičena ura“, m. Zadnji rok za abonente. Interesenti za letošnjo gledališko sezono se opozarjajo, da poteče v četrtek, S. t. m.; zadnji rok za abonma. S tem dnem — ko se prvič ponovi pri otvoritveni predstavi izvrstno sprejeti ,,Hlapec Jernej, in njegova pravica" — , pričenja vrstni red B (lani je bil na vrsti* A). : - ' •' m. Karambol med kolesarkama. Na Meljski cesti se je neka kolesarka, ki se je pripeljala iz veže zaletela v 29 letno delavko Alojzijo Štromovo iz Radvanja, katera je prikolesarila po Meljski cesti. Stromova je padla ter si zlomila ključnico. m. Trgovec napadel z uteži dva kupca. V mariborsko bolnišnico sta prišla 53 letna kmetska dninarka Ana Fiirisova in 54. letni posestnik Franc Hohner iz Sp. Dobrave. Oba, posebno pa Hohner, sta imela po glavi precej težke poškodbe ter sta povedala, da sta prišla nakupovat k nekemu pobreškemu trgovcu, da pa je nastal med njimi prepir in da ju je trgovec napadel z uteži. m. Oblastnega organa zaklenil v hladilnico. V neko mesarijo v Mežici je prišel živinooglednik Ožbald Prosenc pregledat zaklano živino. To je mesarskega pomočnika Antona C. tako razburilo, da je ži-vinooglednika zaklenil v klavniško hladilnico in odšeL Prosenc je moral s silo strti vrata, da je . prišel iz nemile ječe. m. Pri prodaji saharina so orožniki zalotili 30 letnega Nikola Andrejca iz Smi-klavža pri Slovenjgradcu. V nogavici so našli 38 zavitkov saharina. m. Žeparji in tatovi. Na trgu je nek žepar ukradel železničarjevi ženi Frančiški Terček ročno torbico, v kateri je imela 150 dinarjev. Profesorju Alojziju Založniku je nekdo iz stanovanja v Čopovi ulici ukradel precej obleke. Policiji je bilo prijavljenih še več manjših tatvin. m. Lastavice so še tu. Videl jih je neki naš čitatelj v mariborski okolici. Klju>b nepričakovanemu padcu toplote nas la-stavice še niso zapustile. Pravijo, da bo še toplo. m. Umrl je 55 letni mariborski brivski mojster Karel Kožuh. m. Pod sumom tatvine je ponoči stražnik na Ruški cesti aretiral 19 letnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Vinka F. pri katerem so našli 600 dinarjev gotovine. m. Demontirana kolesa na Pobrežju. Orožniki so v drvarnici 15 letnega Lovrenca T. v Gosposvetski ulici na Pobrežju našli razstavljeno moško kolo, ki je bilo te dni ukradeno vrtnarskemu pomočniku Ivanu Bezjaku izpred kina v Cafovi ulici. Pri hišni" preiskavi so našli še več delov j:* g tO"* od koles, med drugim tudi ogrooj ^ niško številko 265486. Lastnik “SVfona j se zglasi na orožniški P0518' brežju. m. Čigava je ura? Ustreljen1 Rogan je podaril neki stranki j pestno štirioglato uro .lij; te t' jo je policija zaplenila. Las10 naj se zglasi na policiji. . . , on. t' m. Nočna lekarniška služba _n ff-do. vključno 6. oktobra): Lekarn j- Glavni trg 12, tel. 25-85; lek3f|W kit, vogal Aleksandrove in Mel]SK 25-32. "_______________________ Xino Ho0(r. * Kino Esplanade. -Ro ju 0^ naravuih barvah. Errol FlJ®1* de Havilland. iVT Grajski kino. Danes velik _ film „Vest človeštva'1 (fcvfejj. Zola). Najboljši igralec Pavl * . gj# Kino Union. Do petka ■ ” ja bos ■ življenje umetnika „Mo; in ljubezen. John Boles, Radio četrtek, 5. oktobra Ljubljana: 12. Orkestralni 13.20 Koncert Šramel kvarteta, ■. S cert RO; 19.30 Deset minut M Nar. ura; 20. Lahka glasba; nični koncert češke filharmoi K,|i Koncert lahke glasbe RO. — Koncert RO; 20.30 Lahek večerjaj* RO). - Sofija: 12.50 Instrum®^ vokalni koncert; 20. Simfonični j;*s 22. Plesna glasba. — Rini: i Korzakova opera „Zgodba o ne stu Kitežu“. -■ Bukarešta: koncert romunske pesmi; ™ koncert filharmonije. — BruSfiU ‘jafl fonični koncert, — Budimpešta w pr kalni koncert ljudskih madzarj ^ 20.20 Simfonični koncert; 22. ^ kester. Mariborsko gledall&* Sreda, 4. oktobra: Zaprto. ^ j Četrtek, 5. oktobra, ob 20: »r* « nej in njegova pravica« Dva Škota sta krenila proti severu na sfl® - $ f* ne. Svoje malenkostne izkusfl ^ domeščala s pogumom. iz Že prvo noč ju je prebudil zavijanje volka. Ko je bilo M j p#1 nu tega dovolj, je vstal, P°g in se moško odrezal: »Za unčo tobaka stavim s bom tega volka ustrelil.« -v: Čez tri ure se je vrnil in P sJV seboj mrtvega volka. S 5ta v. je Mac Tavish dal tobak, rjjel° # k počitku. Pred jutrom pa ie je5 va zavijanje volka. Mac Tav sel svojega prijatelja: _ . nip3&' »Vrni mi tobak. Ustrelil si volka!« Suj ort Jugoslavija se je pomaknila na drugo Drugi dan letošnjih Balkanskih iger v Atenah je prinesel lepe uspehe jugoslovanskim atletom, ki so pred 10.000 gledalci odnesli zmago v metu kladiva ter - zasedli drugo in tretje mesto v prvi polovici desetoboja. V skupni oceni se je tako Jugoslavija povzpela na drugo mesto, do-čim je v vodstvu še vedno Grčija. Doseženi rezultati: Met kladiva: 1. Inž. Stepišnik (J.) 19.55, 2. Goič (J.) 47.09, 3- Biro (B ) mitropulos (G.) 45.74. Desetoboj (prvi del: 100 j T-j. v višino in daljavo, 400 m;- j«, w (G.) 3.235 točk, 2. Mikic (M. nar (J.) 3.165, 4. Floros W Naši atleti so tako d0£.? y $ letošnji balkanski pr\Tenst' -_ ^ metu krogle, inž. Stepisplb kladiva. Igre se nadaljuje.! Atletski meeting srednješolcev Isto velja tudi za dijakin]j"cjplil1^1 j-nastopiti največ v petin K, ši štafeto. . f Podmladek JS na državni klasični gimnaziji v Mariboru bo priredil letos svoj tradicionalni atletski meeting za prehodna pokala JS in JAS dne 7- in 8. okt. na stadionu SK Železničarja. Pravico tekmovanja imajo dijaki mariborskih srednjih šol in železničarske šole. Moštvo zavoda, ki doseže največ točk na tekmovanju, dobi prehodni .pokal Jadranske straže in J. L. A. S. Oba pokala dobi v trajno last moštvo, ki v treh zaporednih letih oziroma v petih s presledki doseže največ točk. Po možnosti dobi šest atletov, ki dosežejo na tekmovanju največ točk, praktična darila. Vsak prvoplasira-ni pa dobi zlato, drugoplasirani srebrno, tretjeplasirani pa bronasto diplomo. Štafete prejmejo tudi diplome. Drugi meeting za te pokale (6. srednješolski) bo v soboto! 7. okt., ob 15. uri in v nedeljo, 8, okt, ob pol 10. uri na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Vsak zavod ima pravico postaviti po dva atleta v vsaki disciplini, na 1000 m pa poljubno število, a štejeta samo prva dva. Štafet lahko postavi Več, šteje samo ena. Prijave "za tekmovanje je I* djj, jj mladek Jadranske straž 0kt jo .j-,•------ .. do *.a d?. VJ, stopajoči redni ucen^.. aVj an ka Kršitev razpisa P^.P^LčitvJJf. se bo kaznovala z,lz,»i;rnoV stave. — Vrstni red it' Vrstni red ^ ^ V soboto, m ijakinje g. I p ^ Ijmo; 3. met kopja 600^8 gkot pr«a tek; 5. skok v višino- 0 ^pre^ 7. met krogle; 8-^ oUwW»; fifl^ I?1 V nedeljOj 8. gq Sjjjej.’^ L 80 m zapreke. jakinje; 3. skok v dalj ^ kŽ’-njc; ■, S1 5o ^^,^ 4x60, dlj3 ' 7 ‘ 1000 m; 8. štafeta 4x60, feta 4x100. jg g, 6, 4 NEDELJSKI \OGOMETXI SPORED V mariborskem okrožju sta v nedeljo na sporedu samo dve nogometni tekmi, ki se bosta odigrali v Marikoru, V.tekmovanju prvega razreda se bosta srečala 1SSK Maribor in CSK, juniorsko prvenstvo pa se bo nadaljevalo s tekmo Maribor—Rapid. s. ISSK .Maribor. Drevi ob 19. obvezen sestanek smučarjev pri Kirbišu. s. Nogometna tekma Jugoslavija—Nemčija bo po sklepu JNS-a v Zagrebu. Štafete štejejo: 12,1°> S’ y >1^'* v pa: 6, 5, 4. 3, 2 » *• gito«-Odbor PJS, drž. k^s. SK Slavij«. V Pe n trening I-nl0ŠtV sestanek pri F"1 vezen trenmgt I-^ S. stopila Bata bo PJ» '’fovensk° v hrvatsko-s*ov iteb U°- & s. Gorsko «ir^ A kategorijo l> p1.,jiivic3’ kijU^ P* na progi Hude -P«® do km. Prijave spre ga tobra Zvezni laj»lk u VukiwiA*V!». ^ išS'1 to Karpatih: po 1100 letih zopet sosedi Vfh Karpatov vihrajo sovjetske zastave in Rusija je spet postala soseda Madžarske tobojjl čete so zasedle severna Karpatov. Prvi odredi so prišli % v n 5nane karpatske prelaze, Be-itofov; er®^ei m Užok. To so že stara %tjih pota’ ^ so lužila v prvili ®eaom ®yr°Pske zgodovine raznim ple-^ouavi1 Se va'i'a z azijskih step v bajj ^ Je’ ie bila tudi v minulih do- °'madžarska meja. Prelaze lah-1611,0 vrata med Evropo in Azijo. Trije zgodovinski prelazi ttietr^' pre’az se nahaja v višini ssr • V tej točki prehaja črta Bu-^Jetrov hm 0v sališko mejo skozi 1746 Predor. Rdeče čete so na tej e °bmejno postajo Lavočno i urg. ^.metrov. V zahodnih Karpatih 2 'Brečkej in koj nato prelaz w. • a straža Madžarske proti Ru-p siji in Nemčiji *rišK Prelazov so v IX. stoletju | ' . r* čez Karpate v Podonavje, kjer so se trajno naselili. V jugozapadnih I Beskidih, v Mukačevu, je Madžarska 1. 1896 postavila velik spomenik v spomin na tisočletnico, ko so Madžari na tem mestu še kot nomadski narod prvič razpeli svoje šotore. V pokrajinah okoli postaje Lavočna v Galiciji pa so bila v takratni dobi razna ruska plemena. Ko je bilo osnovano poljsko kraljestvo, so Poljaki ta ruska plemena vrgli nazaj v centralno Rusijo. Skozi vso zgodovino so na teh važnih prelazih stali Madžari kot stražarji proti Nemcem, ki so silili proti vzhodu, in proti Rusom, ki bi se radi razširili proti jugu. Rusi 184S začasno ua Karpatih Madžarsko je v kasnejših dobah varovala pred rusko ekspanzivnostio na Karpatih poljska Galicija, ki je bila po delitvi Poljske avstrijska provinca. Ob uporu Madžarov 1848 proti nadvladi habsburških samodržcev, je avstrijski cesar Fr. Jožef pozval na pomoč Ruse, ki so se ob [ tej priliki ponovno -pojavili vrh Karpa- tov. Avstrijska soldateska je madžarski upor zatrla v krvi, ruske čete pa so se zopet umaknile s Karpatov. Karpati v svetovni vojni 1914 so se Rusi zopet pojavili ua vseh treh karpatskih prelazih, ki so jih ponekod celo prešli in zasedli obrobne madžarske kraje. Avstrijska armada jih je v bitkah 1915 zopet vrgla če^ Karpate. Z razpadom habsburške monarhije in z ustanovitvijo samostojne Poljske so postali Madžari na Karpatih zopet varni pred ruskim prodorom na jug. Zgodovinska vloga Rusije Kakor da se zgodovina ponavlja: Rusi so zopet na Karpatih. Na vseh treh važnih prelazih vihra sedaj sovjetska zastava in Madžarska se nahaja ponovno v taki stiski, v kakršni je bila v teku svoje zgodovine že večkrat. Veliki ruski imperij sedaj zopet meji na Madžarsko in svetovno časopisje pripisuje tej okolnosti zelo pomembno ’ zgodovinsko vlogo. Iznajdljivi Sovci podgan Zoološki vrt v Melbournu so lansko leto vznemirjale podgane. Ravnateljstvo je svojim uslužbencem ponudilo nagrado za vsako ubito podgano, katere pogin je bilo treba dokazati z njenim repom. Nekaj časa je šlo vse lepo v redu in delavci so bili veseli novega postranskega zaslužka. Prav zaradi tega pa so pričeli kmalu misliti, kaj bo, če bo podgan popolnoma zmanjkalo. Pa so si jo izmislili. Ujeli so nekaj podgan, jim odrezali repe in jih znova izpustili. Vir dohodkov je bil torej neizčrpen. Vendar je prevara kmalu prišla na dan in odtlej so- zahtevali v dokaz celo podgano. PREISKAVA KRVI PRED 700 LETI Kitajski učenjak dr. Furuhata izjavlja, da je odkril dokumente, ki pričajo, da preiskave krvi niso, kakor se splošno misli, iznajdba modernega časa. Učenjak celo citira knjigo, ki je bila napisana leta 1247. pod naslovom »Razjasnitev krivih obtožb«. Ta knjiga nam dokazuje, da so že v takratni dobi preiskavah kri. Dr. Furuhata nadalje trdi, da so tudi Arabci že takrat preiskavah kri pri do-gnavanju očetovstva. Skozi zased« nemških podmornic SE JE PARNIK »GRODNO« PREBIL OD LONDONA DO DUBROVNIKA r »Ekspress-agencije« je priplul ladji strahovit živčni napor, kajti danda-% , iz Londona v Dubrovnik jonski pamik »Grodno«, last la i*n. Wi„ston Je Linie«. Prihod oarni- • e nf«Uai* Sl'n° presenečenje, saj se > da bi mogel v sedanjem parnik »zdrav in cel« skozi nevarnosti. Parnik je plul a,'n vsakršnega znaka, čez in s*v° prebarvan. Kapetan je pri-Po J’ .da je bila to peklenska vož-0rW. ki je terjala od moštva na C>Ukih s Sr Povf b" % našnji vožnja skozi zasede nemških podmornic ni šala. V varnih predelih je parnik vozil z največjo brzino, sicer pa je spretno laviral, izogibajoč se vsakršnega srečanja z ladjami, čim je padla na morje noč, se je moštvo oddahnilo, parnik je brez luči reza! morske valove. Osvetljen je bil samo kompas, ki pa je. bil ves prekrit. V Gružu je parnik izkrcal okoli 120 ton raznega blaga. Egipčanske mumije iz papirja > ^aio izkoristiti vsako konjun- i?___________ 5ar j/asiužek, pa če je tudi nepošten. ipyia"; Pr. nastalo povpraševanje ’ so se našli podjetni prebrl-iti d^Vt^ i tovarno za fabricira-1,,^ * ^Wnij egipčanskih faraonov ’ V) 'kov. Te tako iabricirane najprej v Egipt svo-jsnjim agentom, oni so jih pa IrS' JgMl za drag denar s« v muzeje itd. Posebno SoVai Vanje ie bilo v Ameriki, astakc, mumije celo tudi — '^išča Za?e^n^ov- Z njimi so kra sili pavijan? Sabt,e SV°iih Vi' vse veli-kjer tudi bo- le egipčanskih mumij na zbudilo pozornost so zato poslali v Egipt po J^vtijakt k! Vz^u^° pozornost med ^1 ______ Q^ledai^’ t3 Si stvar ma*° natan' Vt>ikov ’• t .^0rnisiia egiptologov Jc kaj kmalu ugotovila, da gre za pretkano in na široko organizirano sleparijo. Vse te »mumije« so bile izdelane iz impregnirane papirnate snovi, ki je bila prepojena z oljem in katranom. Ker pa so vodili tovarniški obrat izkušeni zdravniki, anatomi, slikarji itd., ni nič čudnega, da so ponarejeni »faraoni« preslepili tudi mnoge egiptologe. Te sleparije je odkril prvi neki angleški zdravnik, ki je bil poslan v Egipt po ogoljufanih žrtvah. Ko je pričel s svojimi asistenti pred pričami secirati tako »mumijo«, je našel v notranjosti zmečkan »Berliner Tageblatt«. Ves ta »faraon« je bil sploh napolnjen z berlinskimi dnevniki. Vendar se pa govori, da je iniciativo za preiskavo dal neki odpuščeni nameščenec, ki se je hotel na ta način maščevati. Tako je bilo tudi kmalu ugotovljeno, kje je v tovarn a za mumije« in kdo so »tovarnarji«. Sicer pa to ni edina taka afera zadnjega časa. Nedavno so odkrili, da so v Ameriki ponarejali tudi stare knjige. Sleparijo so našli ob preiskavi neke »prastare« kitajske knjige. Medtem ko so podjetne Američane razkrinkali so pa bili že bogati milijonarji. ŽIVLJENJSKI RAZGOVOR Alred in Herman govorita o silno važnih stvareh. — V zadregi sem, in ne vem kaj storiti, pravi Alfred. Na izbiro imam bogato vdovo, ki je ne ljubim, in revno dekle, ki jo obožujem. Kaj mi svetuješ? — Poslušaj glas svojega srca, mu svetuje Herman, in vzemi ono, ki jo ljubiš. — Prav imaš, se je vzradostil Alfred, oženil se bom z dekletom. — Meni pa, pravi Herman, daj naslov one vdove. Še bolj bi moral biti kaznovan tisti, ki izziva, kakor tisti, ki na izzivanje odgovarja. a — Draga gospa, to je zelo razlčno. Klasike kupujejo, pa jih ne berejo, moderno literaturo berejo, a je ne kupujejo, ampak si jo le izposojajo. Vojna pisma francoskih žen in deklet »V PISMIH BODRITE MOŽE IN FANTE, KI BODO Z VAŠO POMOČJO PREMAGALI SOVRAŽNIKA« Francosko časopisje že več dni zaporedoma objavlja nasvete, v katerih poučuje francoske žene in dekleta, kako naj pišejo svoja pisma možem in fantom na fronto. Ti nasveti med drugim svetujejo ženam in dekletom, naj nikar svojim možem ne pišejo, kako silno žalostne so, nesrečne, in kako jih tarejo srčne in duševne stiske. Tudi ni treba, da jim v pismih razkrivajo svojo veliko ljubezen ali pa se v spominu vračajo na srečne ^®Stacpo0|e IfUBEZEN MORNARJA ERICSSONA ROMAN dt* ,e Po navai- ?pravIiaIa Posle v hiši Po'no m,1’ ln nien oče, ki je imel nifine d°_ mis'' na svoje posle, 31 ^ a1 na Obisv ^reinembe. Ko je zvečer Vi?'ava in ; ''^niundsson, jo je bo-\ ®0l> je imp, la veCer sama. Gud-%1 et° Štiri rin navado* da si je vzel ^ tein ^nhap tednov odmora in &S»ioee?'aa'včasih ie v' ie hi, aval v bii n;*,?diti . -------- je poto •In ker je prihodnje ju- ^koiuT ",a sv°j letošnji od-v\c Pfed od, "Nevoljen, ko ni svoje ve{ vidci, v na ve°dar pričako- U' ^0 ie prišel s nntnn >ah, j«'°"u' Ko ie Prišel s potno Milnat spfetnila do parnika. •JJS i?it «sti- »Cetes« )e k- 'ttln- le vsn e kuril. n' a’;“i:h b,el'-l:'tala vsakdanje l!“ ie e' \Cdela' so-o,l. >0 Wpi ma misel: tisto ! P°']ubiti?«