Ilf
la k* ,m bi’' Je PJ' ro#! ed»' je* »en«51 grl
iiu"
pri»f
tf
pr#
nor«1*
'6' t
ya bil'
. k3i J*
sc P1
Naslov—Address
nova doba
*'117 St. Clair Avc. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson :!KK9)
~=il
V letu 193G se bo vršila 15. redna konvencija J. S. K. .lednote. Konvenčno leto naj bi bilo leto največjega napredka.
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
^ as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
^ ŠTEV. 5	~~~~	'
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUjatY J9TH — SREDA, 29. JANUARJA, 1936
VOL. XII. — LETNIK XII.
tf.	K AMERIKE IN
£ ®0ZEMSTVA
. j ij^jurou, ohi„ i»
jtr i(tiov	tV01’.iena razstava, i-
d|(' K ],n'1 ^reat Lakes Exposi-j sfr; <elitj* kateri bodo s svojimi ’olj*' V’e "i Pl'c*elki zastopane vse > I ^ e^eče ob Velikih .jeze-iev «i„,.a2Stava 1)0 trajala 100 tf 0 sključena 4. oktobra.
1	živi	Egipč	n	Sa-
1 ®let 'leni’ ^rc*'’ c^a -ie s^ar Je bil rojen leta I *tje g!?tu- V Zedinjene dr-^apišel 'eta 1893 kot tol-» i»o. j,,°^Irribia svetovno razbij« °5 ne Potrebuje očal i S* 1,1 ima V ustih še ve-
°)lh naravnih zob.
lil f .'r 1 A > ,	"
\	gozdni armadi
Conservation Corps je •
jj,11211« 1,530,000 fantov
^ ok.m°ž‘ Zda-i šteje ta ar-
8{]^;g Pol milijona mož.
sj0 1 mladi možje sespre-
1 Ho,. ° arr>iado za dobo še-Ir Becev i, •	1
r » *1 se more po-
»Iti /£l eno 'e^°- Večina ^Vof. tlo,)ivai°> gre za podli j)0^ev' Gozdna armada \ 0 tl’ nasipe, telefonske Nt> ^ZOva'nice za prepredle ^°zdnih požarov itd. ^DfS^lac'e je trajne vred-Haliv. .na v Preprečevanju,
>io J j11 hudourniki ne od-ifi Dg °v^ne zemlje in da Ik "Hpravljajo prevelike
^ <l Krovih.
10WI je nedavno !);j j^ -Augusta KniptVr,
zapušča 8 otrok, thv, ’ *12 pravnukov in ^vnuka.
^^EN, predsed-; j0 ls*e delavske federa-OrJeC!avnc> podal izjavo, fcbil?*lizacija v Poteklem a ®°1 milijona novih
\ 1,2 R°DAJI zapuščine • *Hoy, Rockefeller-Mc-% & v Chicagu je bila .?? S4»/?Clana dragocena ogr-ičti-j •	Ogrlica	je	se-
1 'Vm ,clesetih izredno ve-% tjjpv in 1,657 malih Vu^a draguljev prej c^ji^tinke se je svoje-‘l na tri milijone do-
W ——
S	Marcantonio
k C*80- ki VS0buje °'
j, dst. •	amendmenta k
Jkon^'' Ta amendment A kjresu pravico sprejeti /'iti ‘ bi regulirale indu-VH , Jvedelstvo v vseh Ze-XJ?*vah; postave, ki n del °Vale ali re^u,ira,c
i,!	postave za mini-
J it, , ’ oskrbo ostarelih,
( IX) fezP°selnih eseb, in k.\n.* Uve- ki bi dovolje-h' , v a^i lastovati, raz-d^^ljati naravna bo-(.Siig!6’ rudarstvo, trgo-
0 da tacijo, bančne za-•)avne naprave.
2a amendment k \ ^b0j.Vi. mora biti najprej t! Nil1-0*1*1 konferresa sPre-
(.%iP,8an° večino, nakar
1 dj,vV °dobritev ali od-^vnii?V,Uim le^islaturam Y konvencijam. 0-
^j^H^dmenta mora oc*°" iS'	tri četrtine to je
^nije’ Predno po-
V, ' lrie|it pravomočen.
^ v°J'ak J'e našfcl
\IS\ r , ta 1917 se jc
i\r.a in vPisal v mi-; (iiJ^'SRouri. V noči 20 |	na 2. strani)
BENJAMIN FRANKLIN
Prvi tukaj rojeni Američan,
■ ki je dosegell svetovni sloves, je bil Benjamin Franklin. Nobena zgodovina Amerike v 18. stoletju ni popolna brez večkratnega navajanja njegovega imena. O njem se je veliko pi-i salo v vseh jezikih sveta. Ali niti najbolj poveličevalni opis ne more govorili boljše kot nje-' gov enostavni životopis.
Rodil se je dne 17. januarja 170C> in umrl je več kot 84 lei kasneje. Bil je najmlajši izmed sedemnajstih otrok bostonskega svečarja in poslal je zaporedno tiskar, časnikar, diplomat. državnik in filozof, odličen na vsakem polju. Zaslovel je najprej kot tiskar in časnikar in velik je bil njegov vpliv. Potom svojih člankov v “Philadelphia Gazette” je uspel ustanoviti prvo gasilsko društvo, prvo javno knjižnico in visoko šolo, ki se je potem razvila v sedanjo University of Pennsylvania.
Ko je bil le 26 let star, je Franklin izdal svoj nesmrtni “Almanack” pod pseudonimom Richard Sanders ali “Poor Richard.” Bila je to prva izdaja ameriškega tiska, ki je zaslovela v inezemstvu. Nikaka knjiga ni bila prevedena v toliko jezikov in uživala tako dolgotrajno popularnost kot Franklinov Almanah — le ena sama druga knjiga jo v tem prekaša, namreč biblija. Izdajal je svoj Almanah vsakp, Jeto
do svojega 82. letii, in veliko
ljudi širem sveta je pričakovalo vsako leto to izdajo z večjo nestrpnostjo, kot se sedaj pričakuje letna predsednikova poslanica na kongres.
Od žurnalizma se je Franklin povzpel do diplomacije kar naravnim potom. Ker je bil najsposobnejši človek v .javnosti in ker je bil znan kot človek potrpežljive in prepričevalne narave, so ga kolonije odposlale v inozemstvo, da zastopa njihove interese. Tako je živel šestnajst let na Angleškem, kjer je neprestano zagovarjal interese kolonij. Ko pa se je prepričal, da mora priti do oboroženega spopada, povrnil se je domov, da postane član “kontinentalnega kongresa” in eden izmed sestaviteljev in podpisnikov Izjave Neodvisnosti.
Tedaj so ga izbrali za drugo , odgovorno misijo — da pridobi ( podporo i n o z e m s t v a, zlasti Francije, za ameriško borbo za neodvisnost. Tisti čas je že slo-. vel po svetu kot" znanstvenik radi njegovih študij o elektriki in je bil znan kot iznajditelj strelovoda. Vsaka važna znanstvena organizacija v Evropi ga je počastila s častnim članstvom.
Ko se je revolucionarna vojna razvijala, je Benjamin Franklin čim dalje bolj postajal za ves svet simbol “novega sveta,” stremečega po osvobo- > jenju. Vsi borci za svobodo širom sveta — Francozi, Poljaki-, Nemci, Skandinavci — prihajali so k njemu, da mu ponudijo svojo pomoč. Ravno njegovemu delovanju so se imele kolonije, boreče se proti tedanji največji velesili na svetu, za-, hvaliti, da je Francija in da so ! taki taki dobrovoljci, kot Pulaski, Kosciusko, von Steuben • in drugi, prišli Ameriki v pomoč.
i Ko se je povrnil iz Francije, (Dalje na 2. strani)
NOVE PRIDOBITVE ZNANOSTI
V Saint Louisu je nedavno zborovala zveza ameriških znanstvenikov, znana pod imenom American Association for the Advancement of Science. Znanstveniki, pripadajoči tej organizaciji, se vsako leto enkrat ali večkrat snidejo in poročajo o doseženih uspehih na najrazličnejših poljih znanosti. Teh znanstvenikov je nad 3000 in se udejstvujejo v najrazličnejših smereh. Njihova zborovanja torej prinesejo na dan vseh vrst zanimivosti.
Tako je na primer Edward L. Thorndike, profesor psihologije na Columbia univerzi, pro-našel, da Američani v splošnem potrošijo manj kot eno tretjino svojih dohodkov za življenjsko potrebne izdatke, nad dve tretjini dohodkov pa za lukzusne predmete ali reči, ki niso ne-obhodno potrebne. Ljudje ne-Čejo zaostajati v načinu življenja za sosedi “svoje vrste,” da bi ne bili označeni kot skopuhi, umazanci ali neke vrste nazadnjaki. Zaključki profesorja temeljijo na narodnih dohodkih in izdatkih v letu 1029. V sedanjem času se najbrž izda nekaj več odstotkov dohodkov za neobhodno potrebne reči.
Drugi znanstvenik s Columbia univerze, dr, Irving Lorge, je poročal, da je na podlagi' raziskavanj prišel do zaključka, da se s starostjo'ne zmanjša .duševna zmožnost .osebe. Pisatelji, na primer, ohranijo'svoje pisateljske zmožnosti do poznih let, samo nekoliko počasnejši so pri svojih delih v poznejših letih; kakovost njiho- ■ vih del pa ni prizadeta.
Profesor Joseph B. Heidler in dr. Harvey C. Lehman iz Ohio .univerze sta študirala dela velikih pisateljev in prona-šla, da doba med 20. in 29. letom je najboljša za pisanje poezij, tragedij, elegij, balad in potopisov. Doba med 30. in 39. letom je najboljša za pisanje novel, komedij in kratkih povesti. Med 40. in 49. letom se pisatelji udejstvujejo v satirah ter v izobraževalnem, znanstvenem in političnem delu. Med 50. in 59. letom pride na vrsto zgodovina ali filozofija; med 60. in 69. letom življenjepisi,' po 80. letu pa spet poezija.
Dr. C. G. Abbot s Smithsonian instituta je znanstvenik, ki se bavi z vplivom sonca na vremenske izpremembe. V sončni gorkoti vidi neizčrpen vir energije, katere pa sedaj še ne znamo prav izkoriščati. Vsekakor je znanost v tem oziru že toliko napredovala, da je popolnoma utemeljeno upanje, da bo v dogledni bodočnosti mogoče izrabljati sončno gorkoto za.proizvajanje energije. Po njegovem mnenju se bodo v bodočnosti narodi bojevali za suhe in puste puščave, kakor se sedaj bojujejo za oljna polja. Vroče i puščave, kjer je vedno jasno vreme, bodo najboljši prostori t. za izrabljanje sončne energije.
Za bolezen imenovano “an-, gina pectoris” je medicinska . šola univerze v Marylandu iz-j našla dober lek. Neki drugi lek e : za omenjeno bolezen, ki je baje tudi zelo uspešen, je iznašel dr. i. j James C. Munch v Philadel-phiji. Dotični lek se že uporab ■1 lja v nekaterih bolnišnicah \ e New Yorku, Santa Barbari i-| Rochestru in Philadelphiji.
). Profesor Calvin P. Stone : I	(Halje na 2. str: ni)
$
k/
pri
iv«-i 0
,y
PARALIZA Al.I MRTVIH D
(PiSe dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednoto
—Hi
Za večino ljudi ima izraz paraliza nedoločen pomen. Nekaterim pomeni paraliza otrp-nenje dela roke ali noge ali obeh, drugim ponieni bolezen, ki pride kot epidemija, včasih z visokim kivnim pritiskom, včasi pa s počash ni razvojem. Zdravnikom je pa ta bolezen znamenje, da je nekaj pokvarjenega v živčnem »istemu.
Paralize je več-vrst. Nekatere se v ljudskenmeziku označuj o kot otroška paraliza, kap, počasna paraliza-Isplošna paraliza itd. Pri mnogih izmed navedenih oblik bolezni se ne more govoriti o pisavi paralizi. Kadar zdravnik ljfbi izraz pa ral.'za (paralysis) označa s tem nezmožnost gibanja kake j mišice ali skupin«mišic. Kadar pa drugi ljudje govore o .paralizi, .ji večkraj* priključijo druge znake živčndta obolenja. Pri zdravnikih je 'tresenje rok ali nog drgatalica; (tremor), neobčutljivost konja uda je “hyperesthesia,” šižkost ali p: -polna onemoglost ® “paresis” pomanjkanje sodelovanja v aktivnosti mišic page “ataxia.” Nobena omenjen.iHg bolezni ni prava paraliza.
Neizkušeni osel||‘se zdi na-. raliza neka neredlfcst. mišic, v resnici pa je n ('rednost v živčni regulaciji mišic.) Paraliza .ic vsled tega vedno vidna, dočim je vzrok iste vedno neviden. Živčna...energija. lil kontrolira mišice, izvira iz živčnih celic v možganih, potuje od tam doli po hrbtenici in iz iste v živčnih razrastkih v mišice. Ta živčna zveza se zamore poškodovati ali priti v nered kjerkoli na svoji črti. Poškodbe na različnih točkah povzročajo različnih vrst paralizo.
V resnici sta samo dve splesni vrsti paralize: ohlapna in krčevita. Krčevita paraliza se izraža v trdosti paraliziranega dela telesa, ki je trd in napet. Mišice so stalno v stanju skrčenja in ne morejo popustiti r.l odjenjati. Oseba s tako paralizo ima paralizirani del telesa v delni kontroli,,v resnejših slučajih pa ga sploh ne more kontrolirati. (Ohlapna paraliza pa je prej imenovani prav nasprotnega tipa. Mišice so pri tej na-ralizi v ohlapnem stanju in nimajo moči, da bi se skrčile. Paralizirani del telesa visi hrom in ohlapen.
Paraliza je vselej povzročena po kakšni poškodbi živčne ga tkiva. Ta poškodba lahko pride od infekcije, na primer pri vnetju možganske mrene ali pri tvorih. Dalje lahko pride od poškodovane lobanje ali hrbtenice; lahko izhaja iz krvavitve vsled pretrganja krvne žile pri visokem krvnem pritisku; more izhajati iz zastrupljeni a s plinom ali alkoholom; lahko celo nastane vsled kakega novega izrastka, na primer raka, v katerikoli obliki. Infek-i eija živčnega sistema dokazuje, da je bil napaden od bolezen povzročujočih bakterij, kakor na primer od jetike ali sifilide. Vsekakor se dobijo mnogi slu-', čaji možganskih obolenj, pri ' katerih ni paralize.
-------o-------
> /
Smrtno se je ponesrečil dne
! 13. januarja član društva sv. . Andreja št. 84 JSKJ, Frank Karcich, v premogovniku v Tri-_ I nidadu, Colo. Druge podrobno-I sti o pokojniku nam niso znane
0 KRMLJENJU PTIC
V zimskem času, ko sneg po-1 krije zemljo, pogine zaradi pomanjkanja hrane mnogo ptic. Večina ptic se sicer iz naših krajev umakne zimi na gorki jug, toda nekatere vrste vztrajajo v svojih domovinskih krajih in se morajo trdo boriti za , eksistenco. Med njimi so tudi ptice, ki so za polja in vrtove zelo koristne.
Te ptice si na en ali drugi način najdejo živež, dokler je zemlja kopna. Doba pomanjkanja pa nastopi zanje, ko na debelo zapade sneg. Kakšne preostale jagodice na grmičju so takrat skoro edina hrana naših krilatih prijateljev.
Zimsko krmljenje ptic je v takem času na mestu in pripo ročl.jivo. Ni treba, da se tc krmljenje vrši iz gole sentimentalnosti do di oljnih krilatcev ki jih ima rad vsak povprečni človek. Tako krmljenje produ-- cira tudi gotovo gospodarsko korist. Pticam se priljubijo kraji, kjer so v najhujši zimi mogle dobiti hrano, pa se ji! držijo tudi spe mladi in poleti. Tekom spomladi in poletja uničijo te ptice neštete tisoče škodljivih mrčesov, ki so naj večji i sovražniki vrtov in farm. Posebno dosti drobnega mrčesa uničijo ptice ob času pitanja mladičev, ki so vedno 'učni.
1’a tudi v zimskem času opravijo ptice marsikatero dobro delo na naših vrtovih s pobira-
 iijew mrčosijiji . jaičfii', ki m
skrita v razpokah drevesnega lubja ali enostavno prilepljena na vejice drevja, grmičja al. , suhih stebel enoletnih rastlin. Ptice pozobljejo tudi mnogo semena različnega plevela. Zobanje, katero pripravimo pticam, jih bo v večjem številu in bolj regularno privabilo v do-tično bližino, toda jih ne bo odvadilo pobiranja zalege različnih mrčesov. Jajčeca mrčesov so jim vedno dobrodošla delikatesa, in znano je, da ptica skoro nikdar ne miruje, ampak vedno i nekaj išče Jn pregleduje.
Police, stojala ali mizice za | krmljenje ptic naj bodo v pri- i ' metni višini od tal in tako prirejene, da mačke ne morejo do ptic. Na te mizice naj se jim nasuje drobnega ali zdroblje nega ::ita, riža, semena sončnic, buč, kumar, melon, konopelj, zdrobljenih orehovih jedrc, drobnih koščekov sirovega in , nesoljenega mesa, loja itd.
| Večji kos lo.ja (suet) se zamore z žebljem ali žico pritrditi na krmilno mizico ali tudi kar na drevo, pa ga bodo nekatere ptice z veliko slastjo kljuvale. Tudi zdrobljene krušne skorje so porabi ji ve za ptičjo krmo, toda ne smejo biti mokre ali namočene. Moker kruh baje škoduje pticam. Krmi se lahko primeša nekoliko drobnega peska, kajti i tudi ptice, kakor kokosi, zobljejo pesek za boljšo prebavo.
. Kadar ni zemlja s snegom pokrita pa seveda dobijo ptice dovolj peska drugod, j V mestih in večjih vaseh se r bodo seveda z drugimi pticami posluževali prostega in obilne-. ga zobanja na krmilnih mizi-i cah tudi vrabci, ki niso posebno priljubljeni, pa temu se ne da pomagati. Tudi vrabce boli glad in tudi oni spomladi in po-' leti uničijo nekaj mrčesa. Do-• kazano je, da pitajo mladiče c vsaj početka z drobnimi in ' I mehkimi mrčesi in poleti pridno H obirajo listne uši z mladih po-(Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
_______
I Eksekutivni odbor Ameriške delavske federacije si je izbral za letno zborovanje mesto Miami, Florida, kjer se v januarju smeje južna pomlad. Ce< bi naš glavni odbor kaj takega poskusil, bi ga članstvo linčalo.
*
General Badoglio, ki je bil naslednik generala De Bono kot ! povoljnik italijanskih čet v Etiopiji, se je po dveh mesecih vr-: t;il domov brez iovorjevih ven-j ccv. Javnosti je bilo povedano, da se je general vrnil v domovino zaradi bolehnosti. Etiopsko podnebje da je preostro za njegovo zdravje. Za zdravje tisočerih italijanskih vojakov ni preoster le etiopski zrak, ampak so preostre tudi etiopske svinčenke, pa se reveži ne morejo izmazati iz službe s takimi izgovori.
❖
Sloveči ameriški letalec Lindbergh se je poda] v Anglijo, tipajoč, da ga bodo ljudje tam pustili v miru. Samo razglasi naj, da je prišel izterjevati milijarde dolarjev, katere Anglija dolguje Zedinjenim državam izza zadnje svetovne vojne, pa ga noben pes 3ie bo povohal.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Češkoslovaška je najboljša odjemalka jugoslovanske pšenice. V letu 1934-35 je češkoslovaška kupila v Jugoslaviji 10,000 vagonov pšenice, Nemčija 3400 vagonov in Avstrija približno isto količino.
Ko so 18. novembra stopile v veljavo gospodarske sankcije proti Italiji, se je izvoz lesa iz Jugoslavije v Italijo ustavil, izvoz lesa iz Avstrije in Madžarske pa se je znatno povečal, ker se zadnjeimenovani državi -ankcijam nista pridružili. Zadnje tedne pa se je avstrijski izvoz lesa v Italijo precej ustavil, ker izvozniki ne dobijo svojih pošiljk redno plačanih.
V ra.jhenburško romarsko cerkev je lani v decembru s pomočjo ponarejenega ključa prised 30-letni delavec Ludvik Blažič iz Zagreba, po rodu iz Trnovega, pristojen pa v Komen na Krasu. Ukradel je dva zlata ciborija in veliko mon-štranoo v skupni vrednosti 9 tisoč dinarjev. Orožnik pa ga je že drugi dan aretiral, ko je stopil na vlak na Vidmu. Vlomilec je prej 12 let služil pri trapistih v Rajhenburgu in je bil končno preoblečen v brata. Ko se je naveličal samostanskega življenja,. Je pobegnil pred nekaj leti. Zdaj ,ie hotel poznanje razmer v samostanu izrabiti s tatvino. Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev strogega zapora, po odsluženi kazni pa bo izgnan iz Jugoslavije.
Do smrti je branila svojega zaročenca. Krvav dan so imeli na Štefanovo ponoči pri nekem plesu na Sladkem vrhu. Fantje iz Selnice ob Muri in Sladkega vrha so se spoprijeli, v rokah so se pojavili noži, tudi streli so se čuli. Po polurnem krvavem boju je obležalo 6 žrtev. Orožniki so glavne krivce oklenili. V mariborsko splošno bolnišnico so pripeljali 28 letnega : delavca Franca Fortmullerja i in 19 letno Ano Reiterjevo, ki je z ročico dobila smrtno poškodbo na glavo. Branila je svojega zaročenca, ki je stal sredi krvavega vrveža, in pri tem dobila usoden udarec, ki je bil namenjen drugemu. Kmalu po prevozu v bolnišni-, 1 co je umrla.
“Pa brez zamere” . . . Nedavno je sedel na zatožni klopi 25 letni posestniški sin Jožef Kureš iz šikol, ker je meseca oktobra težko poškodoval posestniškega sina Štefana Bergleza. V neki gostilni so fantje pili. Radi zapitka so se sporekli, toda pozneje pobotali. Ko so zapuščali gostilno, je Štefan Berglez pri slovesu še dejal Josipu Kurešu “Pa brez zamere.” Tedaj pa je Kureš, ki je bil z Berglezem v sovraštvu, oddal iz samokresa na Bergleza strel. Berglezu je obtičala krogla v ■ prsnem košu, v mariborski bol-i nišnici pa so mu rešili življenje.
• Kureš je v svojem zagovoru
- navajal, da je pač streljal, ker
- je iz neke Berglezove kretnje ; domneval, da ga hoče napasti, i Senat .je razpravo v svrho za-
- slišanja nekaterih novih prič
- preložil.
•\ . ,  .............
i Velik uspeh samouka. Pred 3 komisijo za sodne izpite v-Beo-
- gradu se je znašel nenavaden
(Dalie na 2. strani)
Qezon, prvi predsednik Filipinov, ki je pred nekaj tedni prevzel vlado, bo imel težko stališče. Pred njim namreč ni bilo nobenega predsednika, na katerega bi mogel zvračati krivdo za razne neprilike mlade drža
've........
* • ,s '
V Clevelandu moramo biti veliki grešniki, ker nas že več mesecev ni sonce pošteno obsijalo. Vsekakor pa imajo brez-sončni dnevi tudi svojo sončno oziroma dobro stran. Že več mesecev ni v našem mestu nikogar zadela sončarica, pa tudi muhe in komarji nas ne nadlegujejo.
Japonci in Italijani izjavljajo, da je njihova civilizacijska dolžnost okupirati dežele, kjer se ljudstva ne znajo sama vlada- 1 ti. Kdo ve, če ne mislijo zasesti tudi Amerike!
Moderna civilizacija je čudna reč. Izraža se s plačevanjem tolgov prejšnje generacije z izdajanjem bondov, katere bo plačevala bodt ča generacija.
Italijanski poslanik v Parizu je baje dejal francoskemu ministrskemu predsedniku, da Italija ne bi nasprotovala medna-| rodni komisiji, ki bi preiskala razmere v Etiopiji in sestavila mirovni načrt. To da misliti, da so Italijani že do grla siti svoje afriške pustolovščine in ugibajo, kako bi se m< gli na lej) način izvleči iz vroče etiopske kaše.
♦
Leta 1935 so ženske v Zedinjenih državah izdale 200 milijonov dolarjev za razna lepotila. Ta denar je bil naravnost proč vržen. Lepim ženskam ni treba lepotila, grdim pa ne pomaga.
Ut
Ameriška vlada je te dni potom Rekonstrukcijske finančne korporacije posodila dvema železniškima družbama čedno vso-, tico $5,000,000. Niti železniški niti finančni in drugi magnati niso proti temu protestirali, (lasi drugače vedno vpijejo, da mora vlada držati roke proč od “biznesa.” Kadar te roke sip-I Ijejo denar v prazne blagajne
(Dalje na 2. strani)
'%
Jr
* ‘JWo'da Doba"
1
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7tc letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Sumscription for member a $.72 per year; nonmembers $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. XII.
NO. 5
Sedanjost in bodočnost
Preteklost je za nami in je za nas le toliko važna, kolikor so vredne izkušnje preteklosti za sedanjost in bodočnost. V sedanjosti živimo, delamo, se veselimo, trpimo in delamo načrte za bodočnost. Bodočnost je negotova, vendar brez upanja za boljšo bodočnost ne bi imeli pravega veselja do dela v sedanjosti.
Skoro pri vseh naših aktivnostih v sedanjosti računamo na uspehe v bližnji ali daljni bodočnosti. Pri vseh neprili-kah sedanjosti nas bodri upanje na boljšo bodočnost. Naši cilji v bodočnosti nam dajejo moč, da zmagujemo vse napore. Vera v bodočnost je važna gonilna sila za delo sedanjosti.
Vendar ne bi bilo prav, da bi v naši skrbi za bodočnost popolnoma pozabili na dobrote sedanjosti. Popolnoma naša je samo sedanjost, živimo in se zavedamo življenja samo v sedanjosti. Zato je pravilno, da se zavedamo dobrot in ugodnosti sedanjosti, da se veselimo našega zdravja, če nam ga je usoda naklonila in ohranila, da se veselimo naklonjenosti, s katero nas obsipljejo prijatelji, in da se veselimo udobnosti, katere nam je omogočila moderna znanost.
Ako se ozremo za desetletja ali celo stoletja nazaj, vidimo, da si nekdaj tudi največji bogataši in mogočneži niso mogli privoščiti stoterh udobnosti, kakršne si danes lahko privoščimo preprosti ljudje, iz enostavnega vzroka, ker jih ni bilo. Pomislimo samo na sedanja stanovanja z mnogimi modernimi udobnostmi, na sedanja komodna transportacij-ska sredstva, na moderno preprečevanje širjenja kužnih bolezni, na moderno zdravniško in ranocelnisko znanost, ki reši in podaljša toliko življenj, ki ozdravi toliko nekdaj neozdravljivih bolezni in ki lajša trpljenje bolnikov in ranjencev.
V preveliki skrbi za bodočnost včasih prezremo in pozabimo vse to in se sami brez potrebe oropamo gotove mere zadovoljstva, katero bi lahko uživali. Mnogo nepotrebnega nezadovoljstva bi si prihranili, če bi se navadili v prvi vrsti pravilno ceniti to, kar nam dobrega nudi sedanjost. Pravilna cenitev sedanjih ugodnosti, nas ne bo napravila lenuhe, ampak nas bo podžigala za nadaljne napore k dosegi boljšega življenja v bodočnosti. Tako bomo imeli več od sedanjosti in bomo prispevali več za srečo človeštva v bodočnosti.
Priporočljivo je, da se dižimo te smernice tudi z ozirom na našo J. S. K. Jednoto. Tekoče delo organizacije se vrši v sedanjosti, preračunano pa je seveda tudi za bodočnost. Dobro izvršeno delo sedanjosti, dobro poslovanje sedanjosti je najboljša podlaga za dobre uspehe v bodočnosti.
Nobena organizacija ni brez pomanjkljivosti in to velja tudi za našo J. S. K. Jednoto. Kakor povsod, tako so tudi pri nas od časa do časa potrebne kakšne izboljšave. Prav je, da mislimo na to, toda mnogo bolj potrebno je, da upoštevamo in držimo v spominu dobre strani naše organizacije.
Pomnimo, da naša organizacija zadovoljivo napreduje na članstvu in premoženju, da njen ugled neprestano raste, da se njena solventnost z vsakim letom viša, da točno posluje in izplačuje vse obveznosti, da izhaja brez naklad, z izjemo malenkostne naklade za onemoglostni sklad, da v organizaciji ni nikakih resnih sporov, da stoji organizacija na strogo nestrankarskem stališču, kar preprečuje notranje prepire, pridobiva organizaciji dober ugled v javnosti in omogoča dobro sosedstvo z drugimi bratskimi organizaciji.
Ako bomo večkrat na to pomislili, bomo nedvomno prišli do prepričanja, da ni boljše in bolj bratske podporne organizacije v tej deželi. To nam bo pomagalo, da jo bomo še bolj vzljubili in še'z večjo vnemo delali za njen vsestranski napredek. Njen sedanji sistem je dober, toda s tem ni rečeno, da ne bi mogel biti še boljši. Ako našo organizacijo resnično in nesebično ljubimo, bomo se po naših zmožnostih in prilikah potrudili, da iz nje izločimo po možnosti vse, kar jo v napredku zadržuje, njene dobre lastnosti pa da še izboljšamo.
Jednota je skupini, katero tvori okrog 200 društev in nad 20,000 članov. Noben posamezni član ali posamezno društvo ni Jednota. Zato je potrebno, da imamo pri vseh nameravanih ali priporočanih izboljšavah vedno v mislih tisto, kar bi moglo koristiti večini članov. Zastopniki članstva na konvenciji bodo iz različnih dobrih priporočil izluščili najboljše, bodo jih pretehtali z ozirom na državne postave in na splošne razmere, nakar bodo z večino odobri-i li sistem bodočnosti. Več ljudi več ve in v izmenjavanju mnenj in pojasnil se bistrijo pojmi. Učiti’pa se moramo vsi, dokler živimo.
• o--------------------
Glavni odbor pričakuje, da se v kampanji za pridobivanje novih članov udejstvujejo po možnosti tudi vsi člani odraslega oddelka. Pridobljene nove člane naj kreditirajo kateremukoli mladinskemu kandidatu svojega društva.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s t. strani) zavoženih korporacij, je vse pravilno in ustavno.
*
Neki bogati princ v Indiji je v proslavo svojega vladarskega jubileja ukazal zaklati tisoč volov in deset tisoč ovac, katere so podaniki hvaležno pojedli. Tisti princ ni niti malo civiliziran. Civilizirani vladarji ukažejo v proslavo raznih jubilejev pobiti desettisoče ali stotisoče vojakov. ♦
O mrcvarenju uboge slovenščine tukaj in v starem kraju je nedavno neki kolega v Chicagu napisal zanimiv članek, resničen in zabaven obenem.
V zaključnem! odstavku izjavlja, da mi v Ameriki se ne bomo prav nič poboljšali, ampak še stokrat poslabšali. Tudi mi da hočemo imeti svojo svobodo in svojo individualnost. Če je jezikovna anarhija dovoljena v stari domovini, mora biti priznana tudi v materialistični A-meriki.
Podpora! Jaz bi od svoje strani k temu dostavil le, da mi v Ameriki še dolgo ne bomo i-meli korajže rabiti take slovenščine, kakršne se v gotovih poročilih dosledno poslužujejo ljubljanski listi. Na primer:
“Zaradi dogovora glede rednih lahkoatletskih treningov (gimnastičnih v dvorani in cross-country na terenu) sklicuje sekcijski odbor sestanek aktivnih lahkoatletov.”
“V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi ponovno dvignili. Nemške kompenzacijske marke so se v Ljubljani malo popravile.”
“Spet nonstop vožnja Ljubljana - Zagreb - Beograd. Danes dopoldne bo. startal v Ljubljani član beograjskega avto-kluba Nedič, ki hoče prekositi rekord zagrebškega avtomobilista inž. Huga.”
Preteklo bo še mnogo vode, vina, piva in žganja po naših jezikovno razmrcvarjenih dolinah šentflorjanskih, predno 'bomo “startali” z negovanjem takih c vetk po naših ameriško-sloven-; kih časnikarskih vrtovih.
*
Za letošnji god mi je samo en prijatelj čestital in, med nami povedano, bil sem prav vesel, da ni bilo več čestitk. Na moj god najrajši pozabim in imam dober vzrok za to. Kaj si morem pomagati, če so mi pri rojstvu dali v;a vzornika in varuha tistega r;vetca, ki je bil in ,je menda še oficijelni varuh prešičev!
A. J. T. -------o--------
NOVE PRIDOBITVE ZNANOSTI
BENJAMIN FRANKLIN
'Nadaljevanje s 1. strani)
,je bil v svojem 79. letu izvoljen v mestni svet Philadelphije in kmalu potem predsednikom Pennsylvanije. Mnogo let kasneje se je končno umaknil iz javnega življenja, ali ne v brezdelje. Organiziral je prvo pro-tisuženjsko društvo na svetu in bil prvi, ki je v ameriškem kongresu protestiral proti suženjstvu.
Dne 17. januarja 1936 je preteklo 170 let, odkar se je rodil veliki Američan Benjamin Franklin. — FLIS.
--------o------
O KRMLJENJU PTIC
(Nadaljevanje s X. strani)
ganjkov vrtnic in drugih rastlin.
Krmilne mizice se lahko namestijo blizu stanovanj in je zanimivo skozi okna opazovati male krilatce, ki se zbirajo k prostemu kosilu. Krmljenje ptic v hudi zimi, pa je, kakor že gori omenjeno, priporočljivo tudi z gospodarskega stališča v protekcijo vrtnih in poljskih pridelkov.
V zimskem času je mnogim ljudem v zabavo tudi izdelovanje ptičjih hišic, ki se v zgodnji spomladi lahko namestijo po primernih prostorih na vrtu. Hišic se bodo polastile gnezdeče ptice, ki bodo okolico oživljale z. živahnim letanjem in petjem, obenem pa bodo očistile vrtove rastlinskih škodljivcev.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani) avgusta 1918 pa je iz vojaškega vežbališča v Mineoli, N. Y., nenadoma izginil in nihče ga ni več*videl. Dne 8. avgusta 1918 se je neki Fred A. Adams vpihal v armado v Washingtonu, bil je prideljen letalskemu oddelku in poslan v Francijo, kjer si je. prisluži^ več odlikovanj. Dne 3. januarja 1919 je bil častno odpuščen iz armade. Lani meseca decembra, ko je Fred A.
, Adams postopal po ulicah me-I sta Kansas City, Mo., se .je na-j enkrat zavedel, da ni Adams, i ampak Paul Calvin, ki je izginil leta 1918. Da pronajde, “kdo” je prav za prav, se je obrnil na zvezni vojni department, in odtisi prstov na dokumentih Calvina in Adamsa so dokazali, da spadajo isti osebi. Adams je po petnajstih letih spet postal Calvin in je kot tak tudi našel svejo mater.
(Nadaljevanje t* l. *T.riuii>
Stanford univerze je baje pro-našel, da se ljubezen poraja v mali pituitarni žlezi v možganih in da nima srce z isto ničesar opraviti.
Dr. Oscar Riddle, mednarodno znani biologist s Carnegie instituta v Washingtonu meni, da je akcija sončne gorkote na vodo in razne kemične snovi producirala prvo življenje na zemlji.
Nov način zdravljenja naduhe (asthma), ki je baje prav uspešen in preprost, je opisal dr. Noel F. Shambaugh z juž-nocalifornijske univerze. Bolnik naj poklekne na stol, roki pa upre na tla. Ta pozicija spravi pljuča v tak položaj, da začne oseba kašljati, in kašelj izsili iz pljuč snovi, ki so odgovorne za naduho. Tako kašljanje je treba povzročiti za čas treh minut vsako jutro in vsak večer.
NEVARNI ČASI
Statistike kažejo, da se največ avtomobilskih nesreč pripeti ob sobotah in nedeljah, najmanj pa -,ob sredah. Največ avtomobilskih nesreč se pripeti med ’ eno uro ponoči in šesto uro zjutraj, najmanj pa med 6. in 7. uro zjutraj.
SOVJETSKA RUSIJA, kateri preti nevarnost na eni strani od agresivne Japonske, na drugi strani pa cd niilitarizirahe Nemčije, se skuša pripraviti za vse slučaje. Njena stalna, dobro o-premljena armada šteje 1,300,-000 mož, v ozadju pa je deset milijonov izvežbanih rezervistov. V zadnjih letih je Rusija silno razvila svojo železno industrijo in tovarne za izdelovanje vojnih potrebščin. Na svojem ogromnem ozemlju ima tudi neizčrpne vire vseh potrebnih sirovin. Ze danes ima Rusija največjo stalno armado in naj-večjo floto letal med vsemi državami, za v bodoče pa hoče to svojo pripravljenost še povečati. Vojaški prpračun za leto 1936 je bil zvišan na skoro 15 milijard rubljev ali skoro tri milijarde dolarjev. Vojaški proračun Zedinjenih držav je v letu 1935 znašal nekaj nad pol milijarde dolarjev.
JUŽNOAMERIŠKI republiki Bolivia in Paraguay sta končno potrdili mirovno pogodbo, ki je zaključila triletno vojno. Sovražnosti so sicer bile prenehale že meseca junija lanskega leta, toda izravnati je bilo treba še mnoge nesporazume, kar je bilo dovršeno te dni, nakar je bila podpisana mirovna pogodba med,obema republikama. Pod-pis pogodbe določa takojšno vpo-stavljenje diplomatičnih odnoša-
jev med obema državama in izmenjavo vojnih ujetnikov tekom enega meseca.
STATISTIKA Sueškega (prekopa kaže, da imajo Italijani poleg velikanskih finančnih žrtev tudi silne človeške izgube, ki niti daleč niso v .skladu z njihovim; dosedanjimi pridobitvami v Etiopiji. Po statistiki urada Sueškega prekopa je šlo od 25. junija do 25. decembra skozi Sueški prekop iz Afrike nazaj v Italijo 338 parnikov, ki so prepeljali skupni 35,697 ranjencev in takih bolnikov, ki jih v italijanskih bolnišnicah v Eritreji in Somaliji sploh niso mogli zdraviti. Več ko dve tretjini je bilo na teh parnikih ranjencev s težkimi poškodbami, kojih zdravljenje bo zelo dolgotrajno in od katerih bo najmanj polovica ostala za .vse življenje invalidna. Nič boljši ni položaj bolnikov. Čeravno italijanske oblasti skrbno skrivajo vse podrobnosti, se je vendar le izvedelo, da boluje večina bolnikov na neki bolezni, ki jo zdravniki dosedaj le malo poznajo in za katero tudi nimajo uspešnega zdravila. Gre za neke vrste kugo. Po vsem životu se pojavijo hudo skeleči gnojni izpuščaji, ki se pod afriškim podnebjem s plohi ne zacelijo. Zato so morali vse te bolnike prepeljati v Italijo.
Italijanska uradna poročila so doslej vedno navajala prav neznatna števila ranjencev ob priliki raznih spopadov z Etiopci. Statistika Sueškega prekopa pa kaže čisto drugo sliko.
Omenjena statistika tudi be-ieži, da je med 25. junijem in 25. decembrom šlo skozi prekop 445 italijanskih ladij, ki so prepeljale v vzhodno Afriko 246,-361 vojakov in delavcev, 24,287 mezgov, 770 velblodov, 1,481 tovornih avtomobilov, 268 letal, 40,343 ton municije, 39,655 ton gradbenega lesa, 44,496 ton slame, 11,775 ton cementa, 13,309 Ion opojnih pijač, 4,491 ton žvepla, 19,000 ton mesa, 1,660 ton vžigalic, 29,000 ton najmočnejših eksplqziv, 7,483 ton zažigal-!lih bomb, 250,7757 ton orožja, 29,537 ton bencina, 9,564 ton petroleja, 27,820 ton olja za pogon avtomobilov in tankov, 8,--98 ton mazilnega olja in 9,000 ton pitne vode.
Pristojbine, ki jih je morala Italija plačati Sueški družbi za le transporte, so znašale 1,432,-508 angleških funtov.
 o-------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
kandidat. To je Aleksander Curie, ki ima že preko 23 let efektivne državne službe in ki si je pridobil kvalifikacijo za sodnika kot samouk. Doma je iz male vasi Crvena jabuka in vso mladost je preživel kot vaški pastir. V ljudsko šolo ni hodil, sam se je naučil pisati in čitati in kot samouk je tako napredoval, da je položil izpite za sprejem v pisarniško službo pri sodišču. Konec leta 1919 je postal pisar bitoljskega sodišča. S študiranjem je nadaljeval in ko je bil star 32 let in že oče dveh otrok, je kot privatist dovršil prvi razred gimnazije. Profesorji so se čudili, ko se jim je prijavil tak učenec ter izjavil, da študira zaradi tega, ker hoče na vsak način postati sodnik. V petih letih je dovršil gimnazijo in napravil maturo, v 4 letih pa je z dobrim uspehom končal pravne študije.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amer®
ELY. MINNESOTA
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave.. Waukegan,
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, fill7 St. Clair A ve., land, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Mlr.n Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. '	P,
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh ^ Urednik-upravniK glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Cl&lr Cleveland, Ohio.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain Ohio.	0
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave, Clevel»«°’
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh./T
3. nadzornik: PRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:	„
Predsednik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct. Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave. Brooklyn, N
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn
4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa.
Jcdnntino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^
ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O^'rD,
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Minn.
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pi., chi'
Vse stvari, tikajo«* se uradnih zadev, naj se poSiljajo na Klnvneg*.|t<e denarne poSiljatve pa na prlavnepra blagajnika. Vse pritožbe in prizive n#JDrolflj biovi na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih Čl»noT;hAvnrf* za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na *ru zdravnika.	^	.
druStvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in	°
slovov naj se pošiljajo na nnslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave.. C,c ka *»' Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejSe podpore svojim kd<’ Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amerik1; hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lolkalnejta druStva »■ piSe na glavni urad. Novo druStvo se lahko ustanovi z S člani bele*« f' j,i»' neoziraje se na nj.h vero, politično pripadnost aii narodnost. Jelino« 81 l4di»’ .udi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko » okero oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Odrasli oddelek jc nad 10*5* ‘° ten, mladinski pa 478%.	*
' In
Nh
S t,
J116'
WlCy
NAGRADE V GOTOVINI ,JCe
ZA NOVOPE1DOBLJENE ČLANE ODRASLEGA t,'v DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA	{f
V GOTOVINI.	1	1:1
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega o predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridoblj ene člane odraslega oddelka pa so F6' tel ji deležni sledečih nagrad:
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1-00
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$l-5°
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$3.00
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$3.50	»
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$2000.00	smrtnine,	$4.0°	"
C
n
**.
It
ltn\
,ls%
Sr
. At
iNis,
S\
Cor
D.
,/Pse
N'
H?0r '%.
kaj sorodnikov in prijateljev, da so dekle odpeljali v njegovo hišo. Sorodniki odvedenega dekleta in zavrnjeni snubec so organizirali drugo četo in napadli hišo, kamor se je zatekla Derviša. Vsi možje obeh vasi in tudi nekatere žene so se znašli kmalu v bojnem metežu. Na obeh straneh so bili mrtvi in ran.jelii. Mrtvih je 9 mož in fantov med ranjenci pa je tudi mlada Derviša. Pred orožniki, ki vodijo preiskavo, nočejo bojevniki ničesar izpovedati. Ot-mice spadajo pač med stare arnaVtske običaje, njen tragičen zaključek pa smatrajo vsi resignirano za naključje usode.
“Doktor” s 30 imeni — v ke-hi. Mariborska policija je zaprla 29 letnega Žida Julija Friedmana, ki je pristojen v Dunavsko banovino. Radi različnih prevar ga poznajo po vseh državah, kjer se je izdajal za doktorja in odvetniškega koncipijenta. Nastopil je pod 30 raznimi imeni in so ga izgnali iz Belgije, Francije, Avstrije, Nemčije in drugih držav.
Strašno razbojništvo v pančevski okolici. V vasi Starčevu pri Pančevu so neznani razbojniki vdrli v hišo kmeta Haleja. Starega gospodarja so ustrelili, njegovo ženo pa zaklali. Zločin je bil izvršert zaradi tega, ker se je po vasi govorilo, da sta Halejeva dobila denar iz Amerike.
jlcf '!>ali
Nd
%
SUe
četku konflikta med* # ‘ Abesinijo. Ras kos je vršilec dolžnost) P ka v Ankari.	„|jf
G. Markos je siwPa^:j/ kakih 40 let. Kot nekd‘l ,J nec francoskih popolnoma veščfraflc°® l)1’ zika in visoko iz0^raZ,e2Hi pisnik “Politike” se 3e 5	^
z njim pri glavnem u “1/ W ^ ankarskega d n e v n >	C|<
Anales de Turquie,” Kl )(/ L n prijatelj abesinskega m * U t«. Pokazal mu Je jih je -Pomiki” po^;/k; motijevič iz Addis A1^ .	^
sinski diplomat je pozna po imenu g' . J*
Ca, kor jo bil kot cdfVJtJ z Balkana v abesins 1 nici. Nekaj njegov'*1,,^ je ^ je že prej poznal in •>’ J.; a hvalil zaradi obje*^ Jlj, | U prisrčnosti. Tudi J{ pozna. Pred leti, ko .1	L.%
v Pariz, se je za	Aid
ustavil v nekaterih Ju® so^ % skih krajih. Navdih1 ^	^
prirodne lepote. Tu ,oS19^ tiNa je bil namenjen v	\M r
a je potovanje odloži1 ,/j	j (
me. Spomladi Pa ^ eV( Beograd in vsa večja . .jti^ r;, Fa vanska mesta. S topi"1	j ^
tijami je govoril o sr^ 1^5: naštvu in videlo se ^’oSlo' ^ f> zna iz knjig precej Ju
ske zgodovine.
 a(>,
• ne#1 i/
Zgodba o zaplenJe Mariborska policija ; la avto, ki sta ga ^ tiC» \i Ou obrtnik in neka k11 . 0^ i ^ neki mariborski	. $4,
prispevala hranilno flll ft \j /logo 30,000 dinarji' t# ., kuharici predložil P..^, $ plačanih 35,000 din»"	^
lu pa je kuharica, ^	^
nik obljubljal porok0'^„iiy ^ ^ da je osleparjena, kel Pj % tični “obrtnik” niti Pre $0y y §1, in ker je avto stal	J|«j
dinarjev. Policija je lZ	*0
plenitev vozila.
Krvava bitka zaradi otmice. V novopazarskem srezu je prišlo do krvave bitke med vaščani iz vasi Potreba in Gjerekali zaradi otmice lepega arnavtskega dekleta Derviše Zukovičeve. Derviša je imela svojega izvoljenca, starši in sorodniki pa so jo hoteli dati nekemu bogatemu Arnavtu, ki je že imel eno ženo. Derviša je obvestila svojega izvoljenca, ta je najel ne-
Dopisnik beograjske “Politike” v Ankari je imel daljši razgovor z abesinskim diplomatom Markosom, ki v Ankari zastopa svojo domovino in bo V kratkem akreditiran kot diplomat tudi v drugih balkanskih državah. Abesinija ima zdaj samo še tri prava poslaništva v inozemstvu: v Londonu, Parizu in Washingtonu. Poslaništvo v Rimu je bilo zaprto takoj v za-
O ENGLISH SECTION OF ■
V oU'c,al0r9^ ▼
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
p»,
\ V«,
ss
H 0^
.v
»%
■n$
.oi*"1'
c,w
!dr!P
,r«i
y if,
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT
A Momentous Year
(Ln September of this year our Union shall hold its fif-^ |e§ular quadrennial convention at Cleveland, Ohio. itiCe elegates representing every lodge shall be in attend-° discuss and pass upon whatever changes shall be WiCv necessary in our present by-laws, and to map out a Ito be pursued during the next four years.
}{rs ne year 1936 truly is a momentous one for our mem-
be interesting to observe the number of English-L '||§ delegates present at the next convention, and what offer on the convention floor. Although the dis-it ns shall be conducted in the Slovene tongue sufficient l/,etation shall be made if necessary, to acquaint all .‘''Speaking members with the proceedings. ip0|j the last national SSCU assembly held in Indian-' % -.in 1932> the English-speaking delegates evidently ^sufficiently versed in the Slovene tongue to under-iee daily sessions, as no protests were registered to °ntrary.
CUkring the interval of some eight months which shall Stitud een now and September, 1936 what shall be e °f our English-speaking members towards the con-a n- Will they discuss any proposed changes in our s at their regular monthly meetings? Let us hope so.
lodging by the various contributing articles published 'itiw n8hsh section of Nova Doba, the year 1936 shall determined effort by several branches to reach p.e‘8hts in the membership drive.
Hoy iCtrons lodSe’ No- 228’ of Cheswick, Pa. inaugurated iilj1 campaign of its own to increase the number of en-Cts. Electrons expressed a hope that the present ' ||cls offered by our SSCU for securing new members
Atkia'n ‘n e^ect during 1936. st|°ulri	programs to be pursued by individual lodges
JLQ. help considerably in persuading promising can aj|J?r membership; particularly since the sports fund is ■ li ?Hew t0 assist lo(^als in Promotin§ athletics and securing Members.
y 0rile individual members are of the opinion that sports W l°° prominent part in the lodge’s program. 1 hey i^„ hat more emphasis should be stressed on the lodge s |Jy Purpose for existence: To promote a brotherly ter am°ng the members; to impress upon them the ^ insurance idea.
n. ch a contention is justified if the local members ent°n*y with the expressed view of arranging programs \drtJinment' includin8 sports, and place in the back jj fhe underlying lodge idea.
Otyever, where sports are engaged merely as an out-^Jo^etion, to indicate to the neighborhood that the WLj CU branch is wide awake and active, combined with Whi. ent discussions of general welfare to the lodge and at the • monthly meetings—then the program of activity is an important element to the local
Q>"
°mm°n sense teaches us that all members of the 'itie annot play on the basketball and baseball teams. lreferare naturally fitted to play the game while others 'Plav Stand 011 the sidelines as spectators. Both mem-! athi rs and member-spectators play an integral part in :sPe tic program, since the players need a boost from Gators, and the latter need the team as a spectacle.
Ac	*	*	*
laSt c°rding to the supreme secretary’s report published jfe sWeek’s English section of Nova Doba, several new low eeretaries were elected for the year 1936. It may itld of* Perhaps several new faces shall also be seen '\gs e speaker’s tables at the regular monthly lodge
elected to the lodge office for the first time shall appreciate the united co-operation of the ;.,ve Jmben, Theirs is not a simple task, and those who %ve a offices realize the perplexing problems confront-f fc, the experienced administrative board.
■SacK with the many details which must be worked
l)Sn m°nth, the administrative board appreciates the \ t e rendered it by the individual members. And the Isits0their surprise, will find that serving on committees \ter|0niPensations in the form of becoming better ac-w>th the individuals that make up the lodge. -------------------------o------------
For Enrolling Hew Members
'in"' SSCU oilers the following cash awards for securing I»t2alnl>'re:
for each new member enrolled for a $2,000 death ^0r each new member enrolled for a $1,500 death
i
^®fit each new member enrolled for a $1,000 death each new member enrolled for a $500 death ^0r each new member enrolled for a $250 death ts for each new juvenile member.
Happy-Go-Lucky Notice
Barberton, O.—Meeting date for the Happy-Go-Lucky Lodge has not been changed and meeting is still held on every first Monday of the month. The next one is Feb. 3.
Please keep in mind the ruling made at the December meeting. A fine will be imposed on all those members who do not attend at least one meeting every three months.
Dues may be paid at my home any day in the week after 3:30 or at'any time Saturday or Sunday.
Don’t forget'the next meeting, which is to be held at my home, 74 - 14th St. N. W., on I Feb. 3 at 7:30.
Mary A. Hiti, Sec’y,
No. 195, SSCU. i  o 	1
School Days Are Here Again
Canonsburg, Pa. — That’s what you’ll think when you will attend the three-in-one party that is to be sponsored by the Jefferson Collegians lodge, No. 205, SSCU. This gala affair is to take place on Sunday, Feb. 2 starting at 6:00 p. m. until ??? You can use your own .judgement when you would like to go home.
The party will be hold at the home of the writer, 504 Griffin Ave. The three doings to take place are as follows:
1—Card games such as euchre, pinochle and bridge,will be played and suitable prizes will, be awarded to the winner for each one of the games mentioned.
2—The main event of the evening will be the spelling bee contest. By the way has everyone who has heard of this look-
. ed into their little brothers or sisters spelling book so that they can brush up on their words and stand a good chance of going home with the title .and prize as the party’s best speller? There will be two prizes awarded, one for the ladies and one for the men.
3—Believe it or not, free beer will be served from the time the party commences until there is no more. (No awards for beer drinking.)
A delicious party plate will be served some time during the evening. There you have it, ladies and gentlemen, all three big offers for the price of one. The admission is fifty cents for the men and twenty-five, cents for the women. A royal good time is in store for all that will be there and if you are net present, you will never forgive yourself for staying away.
Every member bring a friend or two and our motto is: Come one, Come all. I’ll be seeing you.
Louis Polaski, Jr., Sce’y.
-------o-------
Searing Unnecessary
St. Michael Lodge, No. 40, SSCU, of Claridge, Pa., will hold its biggest dance of the year on Saturday, Feb. 29, at the Slovene National Home. A first-class orchestra has been secured to furnish music for the occasion. The lodge will hold a meeting Friday, Jan. 31, at the Slovene National Home to map out an athletic program for this year.
•ml* »-•
A Dream Come True
By Stan Progar, Pres.,
No. 228, SSCU
Springdale, Pa.—There are times in our life when we al dream of something big—gaining recognition and having people say, “There he goes. Yes, that’s him.” Oh, yes you have. We all are guilty of this offense. Even so, the determined superintendent of the Russellton coal mine, subsidiary of the Republic Iron and Steel Corp., Robert McVicker.
A Perfect Record
For some time his cherished dream was of completing a year’s work with a perfect accident record. Impossible for a coal mine, you may say. No. Not to a determined superintendent. For years he strived to attain this goal. Making safe working conditions for his workers dwelled uppermost in his mind. Meetings held quietly were held throughout the years. Men were compelled to receive first aid training, and criticism for better safety was readily received. “Safety first, then clean coal,” was his slogan. Yet as the years rolled by, Bob, as he is called by his employes, waited patiently for his dream to materialize. Little did he know that when the new year approached in 1935 this was to be his year. And when the night shift completed their toils the night of Dec. 31, 1935, without a major injury or fatal accident, the long hoped for time arrived. His dream came true. A perfect accident record.
Cold Coal Facts
During the year 1935, 780 men were on the pay roll. In :he 238 work days, 1,236,540 man-hours were worked, which produced 931,832 tons of coal. This was the most coal ever mined at Russellton in a single year.
Only 1,092 man-hours were 'ost because of minor injuries, such as cuts, bruises and sprains . Of the 780 men, 22 minor injuries were recorded, each with,a lost time average of seven days. For each minor accident that occurred, 42,356 tons of coal were mined.
The last fatal accident occurred Oct. 26, 1934. From that day until Jan. 1, 1,092,877 tons of coal were mined without a fatality or a major injury. Coal is still being mined which will undoubtedly heighten the record.
The Russellton mine is claiming an all-time safety record of •dll mines in the country and hopes to be so recognized by the U. S. government.
Safety Odds
When one stops to consider under what odds the coal miner works, he must take off his hat and salute this record. Every day the coal miner enters the mine under a 10 to 1 odds of coming out scratchless. Dangers lurking about are numerous, so all workers must be alert continuously. To complete a perfect work day, the Russellton mine operates under 7800 to 1 odds. Is it any wonder that we salute Robert McVicker and his co-workers for their marvelous record?
  o------------
1st Hollywood Blonde: Are
Hawkeye Air-Waves
n-
VI A
# K
j1V
r
r0»
<0
f
ie r/ a
'A\
oD's
r
rOS
eKf
yf
'S
oil
■try 'V }/ i 0*1
yj
°y
Si
K
h
■So
fit.
•oo
'S'!for
It is a long-standing belief that it ia necessary to sear the dinner roast if the juices are to be kept in the meat. This is a mistaken idea, according to Belle Lowe, cookery expert of Iowra State College. Just as moist meat is obtained when cooking is accomplished without searing. Roasts should be cooked uncovered at a temperature of from 300 to 350 degrees Fahrenheit. A higher temperature results in a greater loss of meat juices.
George Washington Lodge, No. 180, SSCU, of Cleveland, O., will hold a Valentine dance Saturday, Feb. 15, in the Slovene Auditorium on St. Clair Ave. Ed Guenther and his orchestra will furnish the music. Dance will start at 8 p. m.
Slovene Sokols of Cleveland, O., will stage their annual exhibition of calisthenics and gymnasium drills Sunday, Feb. 2, in the auditorium of the Slovene National Home on St. Clair Ave. Program will begin at 3 p. m. As in past years, the exhibition is expected to draw a large crowd. A dance will follow the exhibition.
Yugoslavia is one of the five nations who entered into an airtight arrangement to give each other armed aid if Italy attacks them because of sanctions. The other four nations are: Britain, France, Greece and Turkey.
Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, of Denver, Colo., members are holding their anniversary party and dance on Feb. 1. It will commence at 7 :30 p. m. Only those having invitation, which can be obtained from a lodge member, will be admitted. This affair will be held at 4464 Washington Ave.
Jefferson Collegians Lodge, No. 205, SSCU, of Canonsburg. Pa., will stage a 3-in-l party this coming Sunday, Feb. 2, at the home of the lodge secretary, Louis Polaski Jr., 504 Griffin Ave. Members and friends are all invited. The admission for ladies is 25 cents &.nd for the men 50 cents.
John P. Lunka and Mary Arko of Cleveland, O., both members of our SSCU, were united in matrimony Saturday, Jan: 25. Bro. Lunka is the secretary of Betsy Ross Lodge, No. 186, and Sister Arko was formerly treasurer of George Washington Lodge, No. 180. We extend our congratulations to the newlyweds and wish them success and happiness.  o-— -------------------
Hot Dog!
“Yes,” said the cheerful one, telling of a harrowing experience, “we had reached the place where we had eaten the last dog.”
“It must have been territole!” exclaimed the fair listener.
“It wras,” he said; “they didn’t even have 'mustard to put on it, and it was at least twenty miles to the next stand.”
--------o—-----
And the Tone of Voice?
Hawkeyes as being the least active of all Ely lodges. I think that we shall prove ourselves otherwise.
Another recording secretary was elected to take the place of Olga Poljance, who resigned the position because of her many I various outside activities. Sis-! ter Poljance is a reporter for the Fly High Lites, a high school publication, and the Eiy Miner, an Ely weekly newspaper, besides being connected with various school activities such as the debate team. Dorothy Merhar was elected to this office.
This makes the final slate of officers for the coming year as follows:	Anton Zaverl, pres-
ident, John Simonich, secretary, Anton Klemensich, treasurer, Dorothy Merhar, recording secretary.
An entertainment committee for the following three months was appointed. This committee consists of Mary D r a g o s h, chairman, Edward Dragosh, Joe Vidmar, Rose Golob and Elizabeth Mertel. This committee is composed of very active and talented members and we hope to have some fine entertainment at our next meeting and all succeeding ones.
Immediately after the meeting, dancing began to the mu-'ic of two accordianists, Jerry Lenich and Frank Ezar. A delightful program was also presented. The outstanding features being an amateur night performance by the members tnd a crooner.
Mr. Jerry Schaefer, the crooner, from Chicago, 111., rendered several popular hit tunes of the day in a very pleasing manner.
The features of the amateur show were as follows: John Simonich, the idyl of the air waves, also our star reporter, sang that well known ballad “How Dry I Am.”
Frank Miklausich, a robust lad who made an attempt to imitate Amos and Andy.
John Stuckel with his splitting jokes would even shame such famous personalities as Eddie Cantor, Joe Penner, and Jack Benny.
We hope to have another of these amateur shows again. Refreshments were then served i and d- ncing continued until Big | Ben struck one.
In order to acquaint members , of our Union with some of our j members this commentator each jweek will present a short account of some members, activities etc. These articles will be I alternated each week between ' the male and female members of our lodge. This week we will start off with our president, Anton Zaverl.
Anton Zaverl, president of the Hawkeyes, is one of our most prominent and active members. Brother Zaverl graduated from Ely high school in the class of 1933. He is donating his ability to the Hawkeye cause. Tony is a calm, good natured young fellow with a pleasing personality. A person with a great deal of ambition and originality. We think he is the ideal type to bring the Hawkeyes to prominence during this coming year.
Additional news by the sports reporter will also be found in this issue. The next monthly meeting will be held February 21 at the National home at 7:30 p. m. All members be sure to be there.
Dorothy Merhar, Rec. Sec’y.
Ely, Minn.—The St. Barbara’s Hawkeyes No. 200, SSCU started the New Year with a bang it their meeting on Friday Jan. 17 at the Slovene home, Ely, Minn.
Reports show that the motion picture “Calm Yourself” sponsored by the Hawkeyes was a success ;nd increased the bank iccount of the organization to i considerable extent. The revived Hawkeyes made a rescission to lead all SSCU lodges in Ely and probably the lodges of she entire Union on the basis sf activity during the ensuing year. The Hawkeye membership deeply resents the rating jf Little Stan, member of the Gophers of Ely. In an issue several weeks rgo, he rated the
Colorado Sunshine Dance, Feb. 1
Denver, Colo.—Our January monthly meeting was well attended, I am glad to announce. Above all, I’m pleased to say that all of the new and re-elected officers were present to take their oath. Now all is set for a big 1936 and a bigger Colorado Sunshine Lodge.
When this issue of Nova Doba reaches the Colorado readers it will be Feb. 1. I still have the opportunity to remind our readers of our big anniversary party and dance which will take place on the night of Feb. 1, commencing at 7:30 o’clock.
The committee in charge is carefully attending to everything that is necessary for such an affair. Also all of the members of our lodge are constantly on the job inviting friends personally.
This being a last day notice, we again wish to announce to those whom we may have overlooked that all you have to do is to see one of our members and you will be furnished with an invitation. Everyone must present an invitation before they will be admitted. Don’t forget that it will start at 7 :30 p. m., the address is 4464 Washington St. and that our date is Feb. 1.
We will be looking for you.
Albin J. Petelin, Sec’y,
No. 201, SSCU.
Mrs. Figg: Does your husband ever pay you compliments?
Mrs. Fagg: Well, sometimes ho says, “You’re a nice one!”
you going to Peggy’s wedding?
2d Ditto: Of course. You know very well that I always go to Peggy’s weddings. I’ve only missed three altogether.
National SSCU
Athletic Board
MINNESOTA
Joseph Kovach, 342 E. Sheridan St., Ely, Minn.. Lodge No. 1.
Anton Zaverl, R. 1, Box 59, Ely, Minn., Lodge No. 20«.
PENNSYLVANIA John Iiegina, Rox 32, Claridge, Pa., Lodge No. 10.
Emanuel Pezdirc, 361 River St., Reading, Pa., I odge No. 61.
Louis Polaski Jr., 50-t Giffin Ave., East Canonsburgh, Pa., Lodge No. 205. Stan Progar, 318 Rosslyn Ave., Springdale, Pa., Lodge No. 228.
OHIO
Frank Drobnič, 6417 Vari an Ave., Cleveland, O., Lodge No. 180.
George Kovich, 364 E. 161st St., Cleveland, O., Lodge No. 186.
John Laurich. 15717 Saranac Rd..
Cleveland, O., Lodge No. 188.
Frank E. Glavic, 26 Prospect St., Struthers, O., Lodge No. 229.
ILLINOIS Lawrence Petrovič, 825 Wadsworth Ave., Waukegan, 111., Lodge No. 94.
COLORADO Victor Gloven, I*. O. Box 206, Salida, Colo., Lodge No. 224.
NEW YORK Ernest C. Palcic, 16 Palmer St., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 222.
WEST VIRGINIA Tony Sluger, Thomas, W. Va., Lodge No. 106.
With the Pathfinders
Gowanda, N. Y.—On Saturday, Feb. 22, the Pathfinders will conduct a dance at the Slovene Hall in order to increase our sports treasury. We hope to become interested in all branches of sports'during the coming year and we hope we can do this without asking for assistance from the Union’s sport fund. Within another week we hope to announce the orchestra and other details of the dance. Inasmuch as this is for a very worthy cause, we know that all members of Pathfinders and St. Joseph’s lodges will attend. It is rumored that we may possibly have some visitors from Cleveland and we hope this becomes a reality. We wonder if they could by any chance kidnap Frank Sodnikar, who works at the Enakopravnost, for he always finds some excuse for not visiting our fair city.	.	.
Although winter let loose with all its fury in Gowanda, the Pathfinders went to Forest-ville for a private party that was fit for a king. This was held after the regular monthly meeting Tuesday, Jan. 21. The howling wind probably frightened many of the old reliable members, as only about thirty made the trip. Louis Andolsek was the last to leave the hall and he packed, pushed and pickled 8 in his car. The snow drifts were so numerous that he finally picked out the biggest and landed in the midst. The eight passengers, however, picked up the car and the journey was resumed without further mishap.
Besides dancing to peppy music by Looch Klancer, we listened to speeches by Hobo [Victor, Alabama Evans and Ann Strout, the barnyard chorus of Johnny Batchen, the unga dance by Doris Sternisha, and the singing of Jimmy Gol-car. Hobo and Johnny had a swell time, they say, chasing Betty, the waitress, around tables, under them, across them and finally disappearing down the hall. We think Johnny must have made good, for he helped her carry the dishes to the kitchen later.
The girls are wondering if Peeping Tom saw anything on the second floor. Dick Evans was the winner of the prosperity twist and perhaps that gave him enough courage to entertain his charming southern voice. Everyone had a very enjoyable time and it is hoped that another trip can be taken to Forestville.
The Pathfinders wish to express their sincere sympathy to Mary Jerman Vončina, whose father, Mr. Jerman of Buffalo, died recently.
A tournament was recently held at the local bowling alleys. Teams were made up of a man and a girl.
Four of our girls were entered in the tournament. Mish Strauss showed the way to all women bowlers by scores of. 193, 143 and 145. She and her partner missed first place by 3 pins, having a total of 1035. Helene Strauss scored 124, 104, 94, placed fifth, totaled 976. Mary Zakaitys scored 156, 102, 90, placed 13th, totaled 885. Frances Zelnik, 133, 110, 136, placed 19th, totaled 867.
Pathfinder representatives in the bowling league at present show the following leaders: Joseph Zelnik, average 168, highest total pins 7047; high single game Henry Zuzek, 239; high three games'Charles Rofte, 565, Last week the Pathfinders’ team consisting of the above and Peter and John Batchen came through with a three-game win over the Gowanda Tigers. Let’s have more rooters
out on Wednesday evening to help the boys climb up the ladder of league standings.
Looking forward to the proposed bowling tournament, an equal chance should be given the girls to win the trophy now held by the George Washington Lodge. At least it is a suggestion in working out the plans for competition.
As a parting word, Pathfinders, be sure to talk about the sports dance to be held on Feb. 22.
Ernest C. Palcic, Athl. Supvr., No. 222, SSCU.
-------o-------
Collinwood Boosters Bits
Cleveland, O.—
Joe:
Jingle bells, jingle bells, Jingle all the way;
Oh, what fun it is to ride,
On a one-horse open sleigh.
Only think of the fun on a two-horse sleigh.
John: I say, Joe, what is all this singing about a two-horse sleigh? Why, I never heard tell of it.
Joe: What! You didn’t, well, you never saw the like of it.
John: What do you mean? Joe: Now, John, confess and tell me, did you ever go on a sleigh ride with about fifteen couples or so?
John: Well, no, I didn’t.
Joe: That sure does explain why you didn’t know what I was singing about. Well, here is a brief sketch of one.
John:	Come,	come, don’t
have me get all flabbergasted about it. Tell me quick.
Joe: Well, the whole thing in the nutshell is that the Collinwood Boosters are going to , hold a sleigh ride party at Sunshine Riding Academy.
John: You mean that you are going to ride a sleigh all night?
Joe: Why no, John, that is just part of the party. The ride will only last, for about two hours. After the ride you will have a nice warm chicken dinner with all the trimmings. After the dinner you have r choice of playing games or to dance.
John: I’ll bet you sure can have a good time on one, can’t you?
Joe: You bet you can, because we will have none other than Peppy Nanegar to play his trusty accordion for your dancing, and he sure can make it talk.
John: Do you mean that he can really make it talk ?
Joe: Well, yes and no, but when you hear him play it, it seems that the words are coming right out from it.
John: Say, won’t you tell a fellow when it’s going to be? I sure don’t want to miss it for the world.
Joe: I believe I will not only tell it to you, but to everyone that reads this paper. It’s to be held at Sunshine Riding Academy.
John: You told me that once before.
Joe: Well, excuse me for repeating. The date is to be Feb. 8, at 8 p. m. The admission is 75 cents, and everyone is to meet at the home of Mr. Anton Laurich, 15702 Saranac Rd. Anyone interested please get in touch with any of the following persons: Mr. and Mrs. Anton Laurich, Mrs. Mary Lavrich or Ham and Eggs, for there are | only a few reservations left i open to your convenience.
John: Thanks, Joe, for the little episode of the coming 1 party. It sure does sound like it will be a lot of fun for the girls and fellows that are going to be there.
Joe: I sure do wish to see it
Something Different
Cleveland, O.—The Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, who have not been heard of staging a social affair in the past few months, are coming through with a rather surprising and enjoyable event.
The affair, which was suggested by Rudy Agnich at our last meeting, is to be a sleigh ride. This was greatly approved by all the members present. Some of the invited guests came through with, “Where do you think you are, in Alaska?” To be sure, we looked forward to that before the remarks were made. In case we do not have a white blanket on the ground we will hitch a couple of Dobbins to the hay wagon and call it a hay ride.
The sleigh ride or hay ride (hoping it will be the former) will take place Saturday night, Feb. 8, at the Sunshine Riding Academy, where Rudy Agnich spent his summer pastime riding the horses. He claims it is more fun than shoveling black diamonds. The Sunshine Academy is located at the corner of SOM Center and White Roads, Gates Mill, O., which is approximately eleven miles from our starting place. The whole group shall meet at the home of Tony Laurich, corner E. 157th St. and Saranac Rd. The sleigh ride or hay ride will last two hours, after which refreshments will be served at the house following the ride and the dancing will take place until ???, with room aplenty.
Reservations to this affair must be taken care of befpre Monday, Feb. 3. Anyone wishing to share in the fun get in touch with acting secretary, Mary Lavrich, or the president, Tony Laurich.
Notices
We now state that we greatly missed the presence of our newly elected secretary, Alice Struna, at our last meeting. Sister Struna, a regular attendant at our meetings and a big help to all our social affairs, has been seriously ill for the past few weeks and is confined to her bed. Friends are invited to visit her at her home.
The Boosters as a group wish you a speedy recovery, Alice.
Received a card from Bro. John Kaplan and family stating that they arrived safely in San Diego, Cal., where he was called to his trade (aeronautics) . Brother Kaplan is a member-of good standing. Lots of luck, John.
We also wish to congratulate Brother John P. Lunka and Sister Marie Arko on their step to matrimonial life.
You’ll be hearing from us again soon.
John Laurich, Publicity Committee.
-------o-----*—
Waffles: Doctor Pilling, I understand, is very wealthy. How can a doctor make so much ?
Sorghum: Doctor Pilling is very lucky. He’s the owner of a big oil well.
Waffles:	Ah, I see. He
makes money from the sick and the well, too.
, I
snow on that date because if it doesn’t there will be no sleigh ride.
John: What if there is no snow or ice, then we can’t go?
Joe: Oh, yes, we will hold it anyway, but it wilt have to be a hay ride instead, j John: That is all right, it I won’t be the first time I slept j in hay.
Joe:	Well,	don’t forget,
: folks, and you better learn the ; words to Jingle Bells, for it will be sung on the ride.
;	Joe	Struna.
Say It or Write It
East Palestine, Ohio. — When the doctor leads us to a speedy recovery we usually have much to say in regard to his ability as a physician and so too, with the mechanic who has done a good job on our automobile. But sometimes we fail to show our appreciation towards individuals or bodies of individuals who have the influence which was utilized for our good.
How many of us have been benefited by the SSCU without ever even giving it a boost? Simply a favorable word, written or spoken, can prove our gratitude for what an institution of this type has done for us. There is no better advertisement for an institution than the unsolicited praise of its own clients. Don’t merely think favorably of the SSCU, but let the rest of the members and new members know it through the medium of the spoken or written word.
Joe Golicic,
No. 41, SSCU.
Interlodge League
SCHEDULE SECOND ROUND
(Subject to Change)
All Games Are to Be Played at the St. Clair Bathhouse Every Wednesday
Starting time of games is in order listed: 7:00, 7 :45, 8 :30, 9:15.
January 29
Clairwoods vs. Buckeyes of Lorain, O.
Spartans vs. George Washingtons.
Serbians vs. St. Josephs.
Socas vs. Brooklyn Slovenes.
Febrjiary 5 Clairwoods vs. Serbians.
Šocas vs. Buckeyes of Lorain. St. Joseph vs. George Washingtons.
Spartans vs. Brooklyn Slovenes. «
Since Feb. 12 falls on Lincoln’s holiday and there is a possibility the bathhouse may be closed on that day the games will he postponed to Feb. 26.
February 12
(Or Two Weeks Later, Feb. 26) Serbians vs. Buckeyes of Lorain, O.
Clairwoods vs. Socas. Brooklyn Slovenes vs. George W ashingtons.
St. Josephs vs. Spartans.
February 19 Spartans vs. Clairwoods. Brooklyn Slovenes vs. Buckeyes of Lorain, O.
St. Josephs vs. Socas.
Serbians vs. George Washingtons.
 o-------------
Ancient Giant Forests
Nature doesn’t usually do things by halves. It appears that when she creates a giant she surrounds him by giants. At least, this was true 120,-000,000 years ago when North America swarmed with dinosaurs. A collection of fossilized J cones from giant prehistoric j trees now in possession of the | Smithsonian Institution shows | that when these massive reptiles wallowed in swamps where ' mountains now' stand most of North America w'as covered with forests of tower--; ing sequoias such as are found I only in California. During the ; ages that followed, however, I mountains arose cutting cff rain | from certain sections and kill-, ing the redwoods there. Later i! great glaciers swept down from I i the north bringing cold that | killed all the rest except thost on the California coast.
Bury the Hachet
Gowanda, N. Y.—As I recall it, a friendly argument was started sometime ago between Little Stan of Ely, Minn., and Stan Progar of good old Springdale, Pa. I believe that just in fun Little Stan praised the Minnesota football team, while Progar joined in the merriment by championing the Pittsburgh team. It was interesting indeed how each was able to arouse the other by playful quips. Neither one, I believe, intended to injure the feelings of the other or that they really thought their respective teams were unbeatable.
An article by John Somrock a short time ago assailed the one-sided arguments of Progar. Either Somrock did not join in the humor of the two writers or he skipped over the articles by Little Stan. If the latter is the case he should get back issues of the Nova Doba and enjoy them as I did. Whatever the reason, the article by Somrock in trying to stamp Progar as a poor writer was not good judgment. Nevertheless, as I, too, am an amateur writer, perhaps it is possible that I could not enjoy any writing except in my own class. Maybe I have wasted all my time laughing with Pro-gar. When I read Progar’s articles from now on possibly I should try to keep my face devoid of any trace of a smile and slip in a sneer or two.
When Somrock wrote his first article against Progar, I immediately prepared an article in defense of the Pennsylvania amateur. Maybe I shouldn’t brag that I had at least a fair argument to upset Somrock. However, I thought that possibly in Somrock we might find another strong supporter of the SSCU. Thus I threw my article into the waste basket hoping that the whole thing would blow* over. The result, however, seems to have aroused the ire of other writers.
The Nova Doba should be used to advance the interest in our SSCU and its membership. Far be it to the interest of our SSCU for any member to unduly criticize another who has been one of its standard bearers. I admire Progar for being able to take it and still come back with the same enthusiasm.
I would regret to see all this discourage Somrock, as I am looking forward to future articles by him.
Join with me in telling of the good things of others and passing over the faults unless unavoidable. Let us be cheerful and make others happy, too. This world and its depression has enough disappointments, so why not make the old moon smile when he gets a chance. Don’t maliciously pick articles apart as mistakes can be found in anybody’s work. Frank Progar, John Somrock, Stan Progar and Little Stan, bury the hatchet, no matter who is at fault, and let’s all work for the betterment of our SSCU.
Ernest C. Palcic, No. 222, SSCU.
Foreigners Are News in Cleveland
The Story of an Interesting Journalistic Experin>eD
By LOUIS ADAMIC
Editor’s note: Louis Adamic hardly needs an introdtfWm the readers as he is the author of “Dynamite,” “Laughed ^ % Jungle," “The Native’s Return,” and “Grandsoris,” a^0!^ have been received by the reading public with great enW * The story that follows was published by the Foreign f Information Service of New York City.	$
One day early in 1927 a young Roumanian immigrant, Theodore Andrica, who had had some education in the old
Brain Truster: Do you think the automobile has contributed anything toward your prosper-ity?
Contractor: I know it has. Last year I built a new hospital for the town and this year they have given me a contract to build an addition to it.
  o------------
“Where is Jimmy this afternoon?”
“If he knows as much about canoes as he thinks he does, he is out canoeing, but if he doesn’t know any more about it than I think he does, he’s swimming.”
Country-Wide Survey of Lodge Welfare Work
Fraternalists know the heavy, added burden that the depression has brought upon the parent societies and the subordinate bodies in aiding needy and distressed members during depression. In many instances the lodge alone has carried on this work, being held responsible for the activity in its own community. Even these members, who have worked hard and earnestly, even going without luxuries, to maintain the spirit and the physical body of their unfortunate brothers and sisters, are not aware of the wide scope of this work throughout the fraternal field.
It is to secure exact data on this “unheralded and unsung” aid and assistance that the N.
F. C. committee has prepared and is now sending out a questionnaire. Its purpose is to give to all fraternals, but particularly the public and members of state legislatures who make the laws, definite, concrete facts upon the brotherly support given unfortunate members — a provision that is in no way a part of the membership certificate.
There will be no stronger argument against taxing fraternals when the public knows of the money that is daily being saved each community through the financial and other support extended its unfortunate members, by the fraternal benefit society lodge. The funds for this purpose are, of course, divorced from federal, state, county or other civic unit contribution. The financial aid has come from the lodge treasury, to the extent of its resources, or its individual members. In most cases the members have either gone into their own pockets for these funds, or raised them through united effort for this special purpose. — Fraternal Monitor.
-------o ‘
liawkeyes’ News
Ely, Minn.—Hawk-eyes started their 1936 basket ball season January 16. They played a hard defensive game against the Gophers. Hawk-eyes were defeated by a close score of 25-24. Both groups showed excellent team work. The Gophers were in the lead throughout the entire game. Our fast, fighting team came up and made baskets rapidly tieing the score which resulted in an overtime period. It seems that luck was very much with the Gophers, especially in their field goals.
Our team will have the opportunity to even the score with the Gophers if they will accept the challenge offered them. We wonder why they won’t accept?
Hawk-eyes outhustled and outshot the Rangers on January 20 for a 25-19 victory in a fast basketball battle. Our five were in the lead throughout the entire game. The score at the end of the first half was 16-5.
The two teams showed good defensive playing and good ball handling. The Hawk-eyes have some tough games ahead of them. They are expected to !have a real fight on their hands, j Watch our smoke!
John (Chief) Simonick, Sec’y-
country, appeared m »-torial department of the ^ land Press. He said, ^ broken English, that he idea he desired to discuss ^ the editor. The editor sa^ young foreigner, who P1 t ed to say, in effect, that land newspapers were	lane j,
a bet when they paid so '	,
almost no—attention to t e % ^ eign-born and their AWer Odfij6 born children in the city- ^ J*' feb: After all, he went on,8 ,
60 per cent M Cta«£ J. population consisted o'.t w, » grants of approximately ^ , Ptidjt ferent nationalities, an ,|;	.
children, who, although e (jt. and technically Americ®* ^ 'a|( ] izens regardless of ^ t ' T their parents were natui"*1 ar 0(j or not, were still often , e(. 2v°li to as “foreigners.” Tlie’co? ^ ^ istence was almost nevei ; u avr nized by the press, course, when some jit ti^i* ■* Pole, Czech, or Slovene	j, o <1
trouble with the la'"- gi Je
vyftS » 0 y
maintained Andrica, f to all-around mistake, , |jj-suit that the big Engl'^js ^ s guage papers were not r , r widely in the foreign llu	V 11
as they would be if the various national ^ t ^ I some representation ^
columns. A paper ^ k Press, he hinted, _ was ^ ^ money by neglecting ^ eign sections. Also, t!>( '* Pozfl, lect was good neither ^ city nor the foreigner8, ^ was too mfich unhealthy ^ gation by nationalities . consequence, assimil8 Americanization, or " one wished to call it> "ja Foreigners had the fee 1	.
no one of any imp01 Cleveland was really in ^i'1 in them; that most the socially and econ° c3iie® ( dominant group—-the s° ^ , old-time Americans 1 fli1 to look down upon th° ^c!' i foreigners’ general as well as that of thel1 ^ ^ ^ ican-born children, waS,	!u^1
back from things, not	ei
part in the affairs oi ( ^e)'7 Ml ‘ although, said Andric*1, ^ r f <i both as individuals $ v U)
groups, or some ot how—had a good dea 1 which might be use^Ujie long run to enhance and tone of the-life ot % One way to help br|n^^ei good was to recogni^6 istence, to write of .([erf though the paper c°* \lj, them part of the city, ll	^
make them 1'eel ^°C'. ct ^ A themselves and the ‘ they lived in Cleveland fl{ *	; ^
Andrica pulled °u pocket a batch of fcCl ^ * k. t)| about recent affairs 111 P s H hemian, Finnish, Gel’1'1’ garian, Jewish, Italic ’ anian, Polish, Roumaj1 ^ sian, Yugoslav, Slova'’ l navian, Ukrainian a” two other groups, an he thought these &	^
news of some imP01 , Cleveland. He believe efi ^
a few of the old-time
readers of the Press f interested to know while the others, P J. should be made inter^u«) (Continued in	a
----------------»»'i*
A new vaccine to 0 capsule form with ^ pi water and said to & $ duce the number of L. contracted by susceP ^f.' Isons has been rep°r^e0^
| G. C. Rockwell, Un’v j Cincinnati.
u:evil !%rj
razPrai
tem i čl,
ef w. ke ® Je
b«ltsl(
tažnii
P'
ki
lh-
'0
%
Sf
s
I«
V ^
h
s
(jiH
'S
K
■%
hi
V
v
k
ient
I ictiw
j.	Detroit, Mich.
^ Sjnjj^ vabim jn prosim vse m •■M Ufe. c'anice našega društva of ^	št. 144 JSKJ, da se
h^\.	udeležijo seje dne
'a1>^ ‘iker 11 a tej seji bo-, 4y„.rav*jaH o novih pravilih the SL,, k°nvencijo, kar bi mo-e ^1''	i,e^a ^ana i° članico za-
1	^ in	v korist dru-
. had ijj| ednote. Torej pridite
U9S# u
galVtlf ratski pozdrav sem!
3rocee	Mike Bahor, tajnik.
tC*	-—
111 ^De ■	Trinidad, Colo.
little k. ’n članice društva sv. the{0!' % ’ k- 84 JSKJ vljudno neri^5-	a se gotovo udeležite
y. 'ij seJe, ki se bo vršila
I ^ Wih arja točno ob 9. uri
‘i ,•< ,'mtie \T
yeW] ')vajWa tej seji bo ve-f ii"1111' ^iin zadev, da jih rešimo ,4°#^Jot°m in po bratsko; id ^ : moj	Vs*> kajti odbor sam
(le?all!'ini k, 5eševati takih zadev;
cancil’ ^a] v da bi vam tu-
y\0 \ ’ er so vam že dobro
\x0\ % ak° bo treba izvoliti -efef)fJ \vonb°rnikov’ katerih 2li'
ieir **’ % na se-ii meseca de-^ ik\-
eePt,Ui Sti),elle8a urada sem PreJel Slo'^' ^ .. stenske koledarje;
. got ^	®e nimate, boste is-
''Maj' na Prihodnji seji.
‘ j \ 0Je sporočam žalostno člana pri na‘
.. 1# ‘;fijL vu-; namreč v premo-lS \ Se dne 13. januarja fteP 'H j>^°nesrečil naš sobrat lU ^fa aic'c^‘> bil je dober član "Irt/ a1 Jedn°te- Pogreb se ' 18-
II t tl'£ 'Stn S° zahvaljujem vsem klo^ Mi,s’n pri'iateljom pokoj-
rf W se udeležili pogreba.
sobrata Fran-
tlif - t)07ri vJblagem spominu, ^avom,
Jakob Prunk, tajnik.
Detroit, Mich.
čitati poročila [<iracij društev JSKJ, eilje, da se članstvo našo drago organizacija ~'encija se bliža; tre-5,6 naša sedanja pravi-nllC|J \ ?a rešeto, da se očistijo °Xi tb V ^ikor mogoče osta-
i»C*l' \tvSam0 Čisto zrnje> tako
f1,	\	° kakor za organizaci-
• ^ j J»e 2 ,se sliši, da se mladi-to^\t S( )Jllma< za seje, zato ape-to tJi l»i(iet Vas- bratje in sestre, }vel*' p° vsi na prihodnjo se-t Na •' ^bruarja, da bo ta itfld , %0!^la koga posnemati.
Hi,3 j,! S ti ° kakor pravila, me
intli N j?biJanima tudi spiri
I ju % i.. Keržišnik. Precej ie C°1 j ttiJ.J'e °na opisala, je tjiec*j :,r\ ' gnanih; zato vedno lilijir,e{iitarn njen spis; to-^ jSi-j den so me Pa urad-aftiva.°rofale tega zanimive-
isi(|e!r J*' in'iiVsled teya žo komaj "“z VXia j0 izdaie 02ir0m“ ‘tV\>'lstu5e jekot
! -j Stijj.6 0 malo bolje delati v 0{ t> ton. avtoinobilskih tovai-
■ibb’l :^dkar 80 sturčki v ■m ” « l)ea. L' začeli pokopavati n tfl"! !| vljai•' so v tovarnah začeli ‘ i/iitV' *'«'«; tako « lit-;	drugih	delavnicah,
> \>S;lli je
on«,- ^ dva S.e pa razdeli med id1 ' k ‘ U z ist-° plačo. Pa čc-:V/,.\^ali? Governer iz
l0W!C^ntm °beta sončnc roŽG)
+11»* f % Vel(ri pet poskuša spra-
A Kik,0::;plsker’ lfcat
zrs'Xt
V K J200 »a mesec. . ..
led'	ako	b0m°	tem
ic) ^oče’ lh; in prav nam
pi s fno sebi dobro.
’taKe"(,!	,1 ' Mary Bernick,
g)Čf	^nštva št. 144 JSKJ.
»d 4 ti, Pittsburgh, Pa,
iti« v ^Na?no mesečn°sejo
, J	i d°ma, ki se vrši v
,•#	februarja	ob
** h	tej"	seji	™a"
1 več važnih točk gle-;,	e Postave države
r r«1
.coS'
te»'
&*
DOPISI
Pennsylvanije, tikajoče se Narodnih domov in društev.
Cas je prišel, ko nas razmere silijo proučevati današnje probleme in za bodočnost delavstvaj kako naj se bori do boljšega uspeha, kajti z razdiranjem ne bo kruha, ne sloge, sedanje razmere nas vodijo nazaj v suž-nogt, v fašizem, ki je že blizu nais. Zavzeti moramo drugi cilj, če hočemo to pošast pregnati iz naše sredine; če tega ne storimo, bo naša lastna krivda. Ni vzroka, ni izjeme, ni izgovora; le v skupini je moč, in tej skupini se lahko vsi pridružimo, za-j to imamo Narodne domove, da v njih zborujemo, drug drugega poučujemo in širimo dobre ideje za napredek in kulturo delavca v obče; to je naše geslo.
Dolžnost je vseh članov	in
članic, da bi se malo bolj zanimali in prišli vsi na sejo, kjer bi lahko razmotrivali, kako odstraniti gotove elemente, ki nam ovirajo pot do napredka.
Z bratskim pozdravom,
Paul Klun, preds, S. D.
Dostavek: Pred enim tednom je neki avtomobilist podrl dobro znanega rojaka Franka Oblaka; vrglo ga, je na stran, da je bil pri padcu močno ranjen na glavi. Neki njegov prijatelj je nezavestnega Oblaka peljal k bližnjemu zdravniku, ki ga je spravil k zavesti in obvezal. — Zdaj se zdravi na svojem domu. Želimo mu, da bi kmalu okreval in se vrnil v našo družbo, ker ga pogrešamo.
P. K.
 o-------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
mrtve in baje popil na dan do 20 litrov vina. Pred 8 dnevi se je skregal s svojo ženo, jo nagnal iz hiše in hišo zaklenil. Sosedje so mnogokrat trkali na njegova vrata, mož pa ni nikogar sprejel. Bil je pijan noč in dan. Oni dan so sosedje preko plota videli, da leži na dvorišču in da se ne gane. Ko so prišli do njega, je bil že mrtev. V pijanosti ga je menda zadela kap. Po vinski zalogi v hiši je pozneje žena ugotovila, da je popil v enem tednu kakih 200 litrov vina.
Združenje obrtnikov v Škofji Loki, ki ga vodi mizarski mojster g. Ivan Lotrič, je sklenilo prirediti drugo leto veliko razstavo za vse škofjeloško sodno območje s Selško in Poljansko dolino, z Žirmi. Sestavil se je poseben odbor, ki bo vodil priprave. Razstava bo nameščena v vseh prostorih nove škofjeloške šole, meščanske in osnovne. Na ta način bo zavzemala 20 velikih sob z risalnico, in bo torej pravcati škofjeloški velesejem. Razstava bo odprta mesec dni in bo na njej prikazan pregled vse tamkajšne produkcije. V prvi vrsti, bodo seveda zastopani obrtniki, potem industrija in trgovina. Sodelovale bedo tudi obrtna nadaljevalna, meščanska, uršulinska in mlekarska šola. Pozabljeni ne bedo škofjeloški cehi s skrinjicami in drugi spomeniki stare časti in slave.
žival ni mogla vstati in se je le počasi pomikala proti kraju strehe. Le previdno so jo spravili spet na tla.
2iv in zdrav je prisostvoval obletnici svoje smrti. V vas Subsko pri Jagodini se je vrnil 40 letni dninar Dobrivoj Jevre-movič baš na dan, ko so njegovi bratje in sorodniki pripravili običajno pobožnost za obletnico njegove smrti. Dobrivoj je sezonski delavec ali “pečalbar.” Nekaj let je delal v neki tovarni, potem pa se je vrnil v svojo domačo vas, a ni tam dolgo ostal in je spet odšel na pečalbo (dnino). Kmalu po njegovem odhodu je prišlo v neki okoliški vasi do hudega pretepa in razširila se je vest, da je pri tem pretepu Dobrivoj izgubil življenje. Baje so ga njegovi nasprotniki vrgli v vodo. Ko ja reka pozneje naplavila neko že močno razpadlo moško truplo, so bili bratje prepričani, da je to Dobrivoj. Pokopali so ga in zdaj, ko sc< se zbrali na pomen obletnice njegove smrti, se je Dcbrivoj pojavil živ in zdrav. Vesti o njegovi udeležbi pri pretepu so bile izmišljene. Mož je hodil vse leto od vasi do vasi kot dninar in ni niti slutil, kaj se godi doma.
if
Z vinom so gasili v vasi Zle-ginji v župskem srezu. Gorelo je veliko skladišče vinskega trgovca Vasiča in bila je nevarnost, da se bo požar prenesel na velik kompleks poslopij. Ker ni bilo vode, so kmetje s sesal-kami črpali iz velikih sodov vino in z njim gasili. Veliko skladišče so zajeli plameni že do stropa, gašenje pa se je vendarle posrečilo in obvarovana so bila druga poslopja, v katerih so bile velike zaloge živeža, vina in raznega orodja. Požar je povzročila eksplozija kotla za kuhanje žganja. V skladišču je zgorelo za kakih 15 vagonov sodov polnih vina. Zgorele so tudi velike zaloge koruze, fižola in drugih pridelkov, škodo cenijo na 800,000 dinarjev.
Stara Kanjiža je dobila novo ime — Pavlovgrad. Občinski odbor Stare Kanjiže je imel nedavno slavnostno sejo, katere so se udeležili predstavniki vseh nacionalnih in kulturnih organizacij ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Galerija je bila polna občanov. Na seji je bilo razglašeno, da se bo Stara Kanjiža odslej imenovala Pavlovgrad.
V zadnjem trenutku rešena iz goreče hiše. , V. Krembergu pri Sv. Ani v Slov. goricah je zajel egenj viničarijo posestnika Ferdinanda Zvera. Priletna viničarja sta trdo spala, ko je nad njima že gorela streha. Gasilci so ju v zadnjem trenutku prebudili ter ju rešili iz plamenov. Hlevi so pogoreli, ravno tako preša, živino so tudi rešili v zadnjem hipu iz zaklenjenih hlevov. Vsi objekti so bili1 s lamo kriti. Neki gasilec je v zadnjem hipu rešil iz kamre pločevinaste škatlo, v kateri je bilo okoli 7000 Din gotovine.
Strašna rodbinska tragedija. Iz Stare Pazove so privedli v zapore okrožnega sodišča v Srem-■ ki Mitroviči kmeta Janka Kasača, ki je v napadu blaznosti limoni svojo ženo, mater osmih otrok. Janko in njegova žena sta že 20 let živela v srečnem zakonu, ko je mož pred nekaj 'eti začel kazati znake slaboumnosti. Nekaj časa so ga opazo-ali v umobolnici v Beogradu in zdravniki so potrdili, da je potreben bolniške nege. Kakor je po vaseh že navada, pa rodbina znakom duševne bolezni ni posvečala potrebne pozornosti in mož je prišel domov. Od časa dc časa ga je napadlo, takrat je razgrajal, a ko se je spet pomiril, ni nihče mislil, da bi se moglo zgoditi kaj strašnega. Oni dan pa je blaznež umoril svojo ženo. S stolom ji je razbil glavo. Ko so prihiteli orožniki, blaznega ubijalca ni bilo več doma. Zavedel se je svojega strašnega dejanja in ves. obupan je tekel proti železniški progi, da bi se vrgel pod vlak. Prestregli ;o ga orožniki in sosedje na poti.
O’strašnem zakonskem peklu je razpravljalo sodišče v Smederevu. Kmeta Živanoviča iz smederevske okolice je obsodilo na 4 mesece zapora, ker je svoji ženi ostrigel lase, obril obrvi, jo pretepal ter ščipal s kleščami, žena pa je bila obsojena na mesec dni zapora, ker je svojega mučitelja, ko je spal, s sekiro udarila po glavi. Mož je ženo mučil iz ljubosumnosti in ona ga je napadla s sekiro, ker ni mogla več prenašati strašnih muk. Ko je mož ozdravel, jo je hotel v pravem pomenu besede raztrgati s kleščami in je ženi v zadnjem času priskočil na pomoč njen svak. Raz-divjanec je tudi svojega brata močno poškodoval s sekiro. O tej zadevi bo sodišče pozneje razpravljalo.
Pogozdovanje dalmatinskih goličav. Razne organizacije so te dni uspešno izvedle s predavanji in izleti propagando za pogozdovanje in tudi dijaki ši-| beniške gimnazije so se pridru-j žili akciji pogozdovanja goličav. Na vzhodni strani Šubiče-vačke šume bodo v enem tednu posadili 10,000 borov.
Nad 10,000 dinarjev škode trpi posestnik Franc Kovačič iz Spodnje Gorice pri Račjem, ker mu je zgorelo gospodarsko poslopje z zalogo pridelkov, med drugim 700 kilogramov rži, 200 kilogramov pšenice, 600 kilogramov koruze in 500 kilogramov ajde.
Naj starejši zemljevid Bosne in Hercegovine je podarjen sarajevskemu muzeju. Dansko poslaništvo v Beogradu je obvestilo vodstvo sarajevskega muzeja, da je znani danski arheolog Einar Duggve, velik prijatelj Jugoslovanov, poklonil sarajevskemu muzeju zemljevid Herceg-Bosne, ki je bil izdelan v 17. stoletju. To je najstarejši' zemljevid Herceg-Bosne. Ugledni danski prijatelj je nedavno poklonil tudi beograjskemu vseučilišču stare načrte in zemljevide beograjskega področja.
! Krava na strehi. Malo čtfdcn Pa vendar resničen dogodek se je primeril nedaVno v Toplicah pri Zagorju. G. Bajtar, lastnik valjčnega mlina, ima nad poslopjem strm travnik. Tam so se pasle krave, dokler jih niso nagnali v hlev. Ena krava p?, je zašla, spodrsnilo ji je in je pridrčala nad betonsko štiri metre visoko streho gospodarskega poslopja. Zaradi poledenelosti
Oče in dva otroka so zgoreli v hiši. Dva mala otroka in njih oče Ljubomir Andjelkovič iz vasi Mlanče blizu Raške so storili grozno smrt v, plamenih svoje hiše. Preden je zaspal, je Ljubomir močno zakuril s štedilniku, ki pa se je ponoči, ko so trdno spali, odprl in se je žerjavica vsula po raznih predmetih, ki so'se takoj vneli. Mala hišica je stala na samem, in ko so sosedje prihiteli na pomoč, je bila že vsa domačija v velikih plamenih. Mati nesrečne družine je bila po opravkih v nekem dVu-gcm kraju in, ko se je zjutraj vrnila domov, so sosedje komaj preprečili njene samomorilne namene.
ta 1863 v Požagi, umrl pa je 12. junija 1918 v Kreševu.
Njegovo življenje je roman, za kakršnega bi pisatelj potreboval precej fantazije. V Slavonski Požegi je bil Lerman trgovski pomočnik, v svet pa je krenil že okrog leta 1880. Seznanil se je z nekimi angleškim novinarjem ter se pridružil Stanleyjevi ekspediciji v Afriko. Od leta 1882 do leta 1896 je bil Lerman, v Kongu. Svoje domovine ni nikdar pozabil in domačim muzejem je poslal razne zanimivosti iz Afrike. Njegovo delovanje je bilo tako zaslužno, da so ga imenovali za generalnega komisarja belgijskega Konga. Ko je bil upokojen, je leta 1912 prišel v Kre-ševo in takoj se je lotil dela, da bi odkril in izkoriščal rudnike zlata, ki so jih v srednjem veku spravili v obrat saški rudarji. Fri bosanskih frančiškanih je Lerman o tem delovanju našel v starih spisih zanimive podatke. Dela pa se je lotil v glavnem zaradi tega, da bi mnogoštevilnim revežem v Kreševu in okolici oskrbel nekaj zaslužka. Pred vojno je rude pošiljal v preiskavo v Pariz in Belgijo in dobival je ugodne analize. Ko so bile izvršene velikopotezne priprave za izkoriščanje starih rudnikov, je izbruhnila vojna in vse celo je bilo ustavljeno. Večina rudarjev je šla na fronto in Ler-man je imel le še malo svojih pomočnikov. Zaradi svojih zvez z Belgijo pa je bil tudi sumljiv in oblasti so mu ovirale delo na vse mogoče načine. Vse svoje prihranke je vložil v rudniški obrat in s svojimi delavci je živel kakor najboljši prijatelj. Nekdanji kreševski rudarji se še sedaj živo spominjajo svojega Lermana ter pripovedujejo o njegovih romantičnih doživljajih v Afriki. Spominjajo se tudi, kako odlične obiske je sprejemal Lerman pred vojno iz tujine. Obiskovali so ga ugledni francoski in belgijski znanstveniki in udeleženci nekdanjih afriških ekspedicij. Med vojno je mož sameval. Avstrijo je sovražil iz dna duše in, ker je bil zasledovan od ovaduhov, se je družil samo s preprostim ljudstvom in s svojimi rudarji. Namesto odličnikov iz Francije in Belgije je kmete in delavce gostil s šampanjcem, ki ga je imel veliko zalogo iz mirnih časov. Ko je umrl, je sodna komisija našla še 20 steklenic francoskega. šampanjca.
L e r m a novo dobrotljivost je poznala vsa okolica, vsem pa je bila vzor tudi njegova rodo-IjubnOst. Večkrat je izjavil svojo željo,-naj bi mu nad grobom zasadili lipo — simbol sio-vanstva. To se je tudi zgodilo.  o--------------------
ANTON INGOLIČ:
LUKARSKA
kot da so si vrt razdelili v štiri enake dele. S svojo četrtino je smel vsakdo svobodno in, neomejeno ravnati po svoji volji in svojih sposobnostih.
žgečev Miha je takoj —( bilo je v začetku pomladi — pisal domov po lukec. Poslali so mu naj lepšega in toliko, da bi bili lahko posadli še ostale tri četrtine.
žgečev Miha pa je dobro vedel, da je pri vojakih prvo disciplina in ravne vrste, zato je u-vedel tudi pri svojem luku pravi vojaški red. S pomočjo dveh vojakov in motvoza je posadil lukec v ravnih, v enakih razdaljah ležečih vrstah.
Ko je čez dobra dva meseca oplel svoj luk, je bilo videti pedenj visoka sončno zelena ste-benca v ravnih vrstah, od katerekoli strani je človek pogledal. Povsod premočrtnost in enaka oddaljenost. Luk je rastel kot stotnija v najlepšem pozoru.
Nekaj dni pozneje je prišel stotnik nadzirat vrt. Ljubljančan, Goričan in Prekmurec so imeli na svojih gredah nepopisno zmedo, na žgečevi četrtini pa je vladala naj Strožja disciplina.
Ko se je stotnik ustavil pred njegovo gredo, se je žgečev Miha vzravnal in salutiral:
“Pokorno javljam, 23,309 glav!”
Stotniku, staremu i ivo lasemu možu, ki je ljubil samo še red in disciplino, so prišle solze v oči ob pogledu na poosebljeno, idealno disciplino, ki je sam že dolgo ni več mogel ustvariti. Pohvalil je Miho, mu stisnil v roke zlatnik za deset kron in ga še tisti dan poslal za štirinajst dni domov na dopust.
 o-------------
Blaž Jurko:
Moje dogodivščine
BOŽJA POT KLAVŽET
Onkraj laškega Vidma je slavna božja pot Klavžet. Tja so nekoč vodili bclnike, ki so i-rneli hudiča v sebi.
Več desetin romarjev je potovalo skupaj. Vodil jih je kak nenavaden možak, nekak vojvoda, ki je med potjo glasno molil, sicer pa za skupne zadeve rad pobiral denar tako, da je še njemu kaj ostalo. In o čudežih, ki so se na bolnih izvršili v Klavžetu, je med potjo pogosto pripovedoval.
Leta 1899. sem se pridružil romarjem. Vso pot je procesija rasla, prav pisana družba nas je bila, tudi zabavnih do-godivščin med potjo ni manjkalo.
Z nami je hodila neka Angelica, doma z Dolenjskega, ki je venomer vpila, da ima satana v sebi. Baje je že dolga leta hodila po samih božjih potih. Kadar se je kje oglasil zvon, jc pričela kazati obsedenost. Globoko je dihala, oči obračala, obraz pačila, tulila, naposled se je vrgla na tla, z zobmi je škripala in si ustnico grizla, razpleta si je lase.
“Rešite me hudiča!” je vpila. “Molite zame! Tristo vragov me trapi. Pet let gradim že kapelo, sedemsto goldinarjev mi še manjka, da jo sezidam. Potem bom rešena! Pomagajte mi z darovi!”
In ljudje so ji metali denar v predpasnik, ki ga je razgrnila po tleh poleg sebe. Potem je vstala in do zvonenja je bila mirnejša.
Seveda so poizkušali Vse, da bi napodili hudiča iz nje, a ni se posrečilo, naj so jo še tako zalivali z blagoslovljeno vodo.
Nekaterim pa je Klavžet pomagal. Svečana procesija je bila tam med streljanjem, god bo, petjem in molitvijo'. V mon-štranci pa so se videli ostanski svete rešnje krvi. In lep planinski kraj je bil Klavžet, dvakrat sem bil tam.
Drugič že leto nato. Takole je prišlo do tega.
V bližnji vasi jo bila Anca, starejša žena, a brez otrok. Nekoč je plela v zelju z drugimi
Ko je letos Belgija proslavljala SOletnico svojih afriških kolonij, se ni nihče spomnil na hrvatskega rojaka, ki je bil med prvimi pionirji belgijskega Konga. Mož počiva na malem tihem pokopališču Kreševa (okraj Fojnica) blizu Sarajeva. Na grobu je spomenik z naslednjim napisom: Dragotin Lerman, Hrvat iz Slavonske Požege, član Stanleyjeve afriške ekspedicije, generalni komisar belgijskega Konga.
Pokojni Dragotin Lerman nima v Kreševu nobenega sorodnika, njegov 'grob pa je vsako nedeljo okrašen s svežim cvetjem. Cvetje prinašajo na grob kreševska dekleta, zakaj Lerman si je v tem kraju s svojim delom in blagim značajem postavil najtrajnejše spomenike. Dragotin Lerman se je rodil ie-
Smrt moža, ki je popil na dan do 20 litrov vina, V Vršcu je bila obveščena policija, da je nagle smrti umrl Josip Eder-hart, 'ki je že kakih osem dni zaprt v svoji hiši pil na žive in
Tudi Žgečev Miha je bil lu-kar. Pol življenja je prebil na svojem vozu, potujoč s svojim ljubim lukom po svetu.
Zato je bilo zanj tako strašno ko je moral k vojakom. Za fronto ni bil sposoben, poslali so ga v Pulj. Tu so mu v silnem dolgočasju in hrepenenju po luku in lukovi deželi minevali dnevi, dokler mu ni nenadoma zasijala sreča lepšega življenja.'
Lepega dne je dal stotnik postaviti ves polk v pozor. “Na fronto!” je šlo od ust do ust. Toda stotnik jim je samo povedal, da se mu je posrečilo pridobiti za polk precejšen vrt, ki bi ga bilo treba zasaditi tako, da bi imelo moštvo, od njega čim več koristi.
“Kdo je spreten in sposoben za vrtnarstvo?!! je vprašal z visokim glasom.
štirje so stopili iz čete, med njimi tudi žgečev Miha.
Stotnik jih je i prejel in jim izročil vrt.
A “vrtnarji” se niso mogli zediniti. Ljubljančan je hotel ves vrt posaditi s petršiljem, Goričan z melonami, Prekmurec s papriko, Žgečev Miha pa s čebulo. Ni jim preostalo drugega,
plevicami. Pa pride vrtinčast veter in ji visoko dvigne krilo.
Plevica poleg nje, ki je to videla, pa reče:
“Kaznovana si, ker nimaš nič otrok. Prav zdajle je satan v (ebe šel!”
To se je prestrašila Anca, <rsa zbegana je bila boljinbolj, glavo je povešala. Pod rebri jo je zbadalo kakor z vilami. Vča-fih je rada prepevala, zdaj niti govorila ni več. Nij se upala več v cerkev s satanom. Domači je niso nikjer puščali same, ker je hotela vselej kuriti, kjerkoli je bila. Kadar so drugi molili, je bežala proč:
“Saj sem itak že pogubljena, molitev meni ne pomaga več.” Njenega moža, ki je bil dober gospodar, pa je skrbela ta neprijetna reč. Stopil je k meni in me vprašal za nasvet, kako bi ženo spravil doli v Klavžet, saj tam izganjajo hudiča. Ce bi morda jaz hotel iti ž njo, saj sem bil že tam in vem, kako bi se naredilo.
Pa smo zares šli, tudi mož njen in še brat, mečno spremstvo je bilo bolnici potrebno. Jaz kot veščak pa sem vodil ekspedicijo.
Na vlaku so nam dali poseben oddelek prav do Vidma, ker Anca se je upirala. Trdila je, da v Klavžetu ne pojde v cerkev, ker ji satan to- brani. Sicer pa smo lepo potovali, jedi in pijače smo imeli obilo s seboj.
V Vidmu so nam dali dve sobici in smo legli. Anca je utihnila, nič ni spala, vsa zamaknjena je bila vase, revica je zares trpela.
Prihodnji dan smo jo peljali na kliniko, kjer so nam dejali: “Zanimiv slučaj! Pustite nam jo mesec dni, da jo opazujemo !”
Mož pa se ni strinjal s tem, zato smo odšli. Še pri znanem profesorju Slovencu doktorju Trinku smo se oglasili. Bil je pobožen, učen človek. Smilila se mu je ubožica, ki nič slabega ni zasledil na njej.
Bližali sliio se Klavžetu, čeprav ne v procesiji, kakor je to običaj. Vsak zase smo molili. Dejal sem možkama:
“Tam vidita Klavžet s cerkvijo. Anca pa ne sme vedeti, da je. to že Klavžet. Kakor doslej po vseh cerkvah, bomo tudi tu drsali po kolenih okoli oltarja, prvi jaz, nato Anca, za njo vidva. Tako pojde nevede okoli oltarja, česar noben obsedenec ne more storiti, ako ga satan prej ne zapusti.”
“Je že Klavžet?” je zbegana vprašala Anca, “Tja me satan ne pusti, tja ne smem!”
“Še uro daleč je!” se lažemo. Tako smo se srečno priplazili pred oltar, kjer je bila izpostavljena sveta rešnja kri. Poklonili smo se Bogu in prosili ;,a Ančino zdravje. Potem pa korajžno še naprej okoli, oltarja brez zadržka! To smo bili veseli!
Ko smo prilezli spet nazaj pred oltar, smo ugotovili, da vrag Alice nima več v oblasti, saj bi je sicer ne bil pustil hoditi okoli oltarja. Je torej spet zdrava, prosta, Klavžet jo je rešil!
Strmela je ob teh besedah, solze so jo zalile. Vsi smo se zahvalili za milostno pomoč, saj je bil naš namen dosežen.
Veseli smo odrinili domov. Doma se je Anca docela pomirila, bila je spet najboljša, naj razumnejša gospodinja. Samo na polje ni maral^ več, kadar je zunaj pihal prehud veter. -----------------o--------
MOC GODBE
Splošno se priznava, da je moč godbe velika, toda tudi godbeni instrumenti se tu in tam dobro izkažejo. Dominiku Dessemone v New Yorku se je na vodi prevrnil čoln, v katerem se je vozil, in fant se je s pomočjo velike kitare, katero je držal v rokah, vzdržal na površju toliko časa, da je prišla pomoč in ga rešila iz vode.
NOTA DORA JAftTARY HOTTT, 10r.fi
fi__________________________________________________________
oaonocs »ocaoi ■■■-rafoca
Q Knut Hamsun:
S BLAGOSLOV ZEMLJE
(Prevedel Rudolf Kresal)
r% rr ftT—1	ftg—rftr $
(Nadaljevanje)
No, če nobena koza ne manjka, potem Oline, hvala Bogu, ni nobene požrla. To me hudo veseli.	|'
S tem ga je zmedla in pripravila do tega, da si stvar čim prej : izbije iz glave. Živine ni več prešteval, tudi mu ni palo na um, da bi šel štet ovce. Seveda Oline ni bila tako nemarna, nekako mu je gospodarstvo vodila, prav za prav oskrbovala živino, b pre- j cej neumna je bila, — pa s tem je škodovala samo sebi, ne pa nje-1 mu. Naj ostane še tukaj in naj živi, več itak ti i bila vredna. Toda Izaku je bilo mračno in neveselo sredi takega življenja.
Minila so leta. Na strehi je zrasla trava, celo skedenj, ki je bil več let mlajši, je bil zelen. Domačinka v gozdu, poljska miš, je že davno slovesno ušla v shrambo za živež. Sinic in drugih majhnih ptic je kar brenčalo na naselbini, v rebri so bili tudi divji petelini, in še vrane in srake so priletele tjakaj. Ali najčudovitejše se je zgodilo v zadnjem poletju, od morja sem so prileteli, galebi in se spustili na ta kos zemlje v puščobi. Tako znana je že bila naselbina med vsem stvarstvom. In kaj se vam zdi, na kakšne misli sta prišla Elizej in mali Sivert, ko sta ugledala galebe? O, bile so neznana ptice od daleč in jih ni bilo brez števila, samo, šest jih je bilo, belih tičev, vsi čisto enaki; izprehajali so se okrojr po poljih in tu pa tam kljunili po travi. — Oče, zakaj so prileteli sem? sta vprašala fantiča. — Ker so na morju pričakovali viharja. — Ah, kako nenavadno in skrivnostno je bilo to z galebi.
In še mnogo dobrih stvari je Izak učil svoja otroka. Zdaj sta bila toliko stara, da bi že morala v šolo, ali šola je bila doli v vasi, mnogo milj daleč, nedosegljiva. Ob nedeljah ju je Izak sam naučil abecede, ali kakim večjim naukom ni bil dorasel, ne, za! kaj takega ta rojeni poljedelec ni bil ustvarjen. Katekizem,, Zgodbe svetega pisma so zato mirno ležale na svoji stenski polici poleg hlebov kozjega sira. Tako, kakor je Izak puščal, da sta do-raščala njegova otroka, je pač moral misliti, da je za človeka neznanje knjižne modrosti do neke meje moč. Oba fanta sta mu j Lila v srčno veselje; Izak je moral večkrat misliti, kako mu jej njuna mati, ko sta bila še čisto majhna, prepovedala, da bi ju jemal v roke, češ da ima smolene roke. A, smola, naj čistejša j stvar na svetu! katran in kozje mleko in na primer mozeg — so, tudi zdravi in izvrstni; a smola jelova smola — o, molčite!
Da, potem sta otroka morala životariti v nesnagi in nevednosti, J vendar bila sta zala otroka, čeprav sta se le redkokdaj umila in j mali Sivert je bil naravnost imeniten dečko; toda Elizej je bil bolj fin in bolj globok. — Da, ali kako vedo galebi, da grozi vihar? je vprašal. — Zbole, od vremena so bolni, je odgovoril oče. A vrhu tega od vremena niso nič bolj bolni kakor muhe, je na-j daljeval, pa najsi že imajo karkoli, ali dobe protin ali se jih loti vrtoglavica ali kaj podobnega. Toda nikar nikoli ne bijta po muhi, potem bo le še bolj huda, je dejal. Ne pozabita tega, otroka ! Brencelj je drugačen, ta umre sam od sebe. Povsem nepričakovano se brencelj kakega poletnega dne pojavi, in če ga ne opa-ziš takoj, ga že ni več! — Kje pa ostane? je vprašal Elizej.
Kje ostane? Mast se mu strdi in obleži!
Vsak dan več učenosti: Kadar skačejo otroci z visokih skal, naj drže jezik dobro za zobmi, da m ugriznejo vanj. Kadar bodo veiiki in bodo hoteli v cerkev s prijetnim vonjem, tedaj naj se naterejo z vratičem, ki raste v rebri. Oče je bil poln modrosti. Otrokoma je pripovedoval o kamenih in o kresilnem kamenu, in da je beli kamen.trši od sivega, pa kadarkoli da je našel kresilni kamen, je zmerom potem moral poiskati tudi kresilno gobo, ki jo je kuhal v lugu in je tako iz nje napravil netivo. Potem je ukre-sal ogenj. Pripovedoval jima je o luni in je dejal, kadar lahko z levico sežeta v krajec, tedaj luna raste, kadar pa z desnico, tedaj luna vpada. — Ne pozabita tega, otroka! Le zelo redkokdaj je šel Izak v podobnih stvareh predaleč in tedaj je postal čuden in nerazumljiv: Nekoč se je spomnil pregovora, ki se je glasil, da je teže priti kameli v nebesa, kakor pa človeku skozi šivanki-no uho. Drugič zopet, ko jima je pripovedoval o sijaju angelov, je dejal, da so angeli na svoje pete pribili zvezde mesto žebljev. To je bil iskren, dobrodušen pouk, ki se je otrokom na naselbini prilegal, učitelj doli v vasi pa bi se bil smehljal; Izakovim otrokom se je pri tem fantazija močno razvijala. Učil in vzgajal jih je za njihov lastni mali in ozki svet, kaj je bilo boljšega! V jeseni, ko so doma klali, so bili otroci silo radovedni; za živali, ki so morale priti pod nož, so se zelo bali in njihova srčeca so bila globoko potrta. Zakaj Izak je z eno roko držal žival, z drugo pa je nož zabodel vanjo, Oline je mešala kri. Zdaj je bil na vrsti stari kozel, ves bel in bradat, oba fantička sta kukala izza hišnega vogla.
Pa je to danes nemarna sapa, je dejal Elizej, se obrnil v stran in si obrisal oči. Mali Sivert je jokal bolj odkritosrčno, ni se mogel premagati, temveč je vzkliknil: Ah, ubogi stari kozel!
Ko je bil kozel zaklan, je stopil Izak k otrokoma in ju tako-le poučil: Kadarkoli gledata klavno žival, je ne smeta nikoli pomilovati in reči uboga žival. Zakaj potem je le še bolj trdoživa. Ne pozabita tega!
(Dalje prihodnjič).
----------o----------
pogostili z okusno večerjo. I Kmalu nato je pridrvel brzo-vlak iz Zagreba in nas odpeljal iz bele Ljubljane v temno noč. Omeniti je vredno, da francoska parobrodna linija vestno skrbi, da so njeni potnik i kar mogoče udobno preskrbljeni n;: potovanju. Z ozirom na možne neprilike, ki se na, mejah drža-večkrat pojavijo, nas je vse do Jesenic spremila že večkrat prej omenjena gospa Ruscva.
Ko je bilo vse potrebno urejeno, smo pozno v noči zapustili Jesenice, zadnjo postajo v Sloveniji in Jugoslaviji. V vlaku je bila precejšna skupina dobro razpoloženih Slovencev z g. Zakrajšekom na čelu. V tej skupini nas je bilo več znancev še iz prve vožnje parnika Normandie. Tako nam potovanje ni bilo niti malo dolgočasno.
Hladen jesenski dež je udarjal ob okna drvečega vlaka, k; je brzel skozi tesne soteske nemške Avstrije. Potem dalje skozi Švico in proti Parizu. V : Parizu smo se ustavili za pai dni, da si nekoliko ogledamo to svetovno znano mesto, in smo si v to sviho najeli vodnika. Umevno je, da je v tako velikem in zgodovinskem mesti; najti mnogo zanimivosti in znamenitosti. Oglodali smo si razna zgodovinska poslopja, ki so ' od staro'ti v. dimu in prahu močno počrnela. Obiskali smo slovečo “Notre Dams” katedra-, lo in velike ter krasno urejene j parke. Seveda smo si ogledali I še razne druge zanimivosti, kolikor nam je pač čas dopuščal.
1 Čudno se mi je zdelo, da tako veliko svetovno mesto ne pre-I more več visokih nebotičnikov. Potnike, ki niso vešči francoskega jezika, znajo v Parizu dobro izrabiti s pretirano visokimi cenami. Za vsak mali prigrizek v restavraciji računajo kar na debelo. Brez polne denarnice torej v Parizu ni nič kaj posebno zabavno.
} ;
Parurna vožnja na vlaku nas
je prestavila v pristanišče Havre. Tam nas je že čakal parnik Normandie, da nas popelje nazaj v našo pravo domovino. Po j petih dneh udobne in prijetne ij morske vožnje smo končno spet zagledali “boginjo Svobode” v newycrškem pristanišču. Spet smo v Ameriki,! Srečni, kakor od sonca obsijani cbrazi vseh potnikov! Kakor sladka opojnost nas je vse prevzela nepopisna radost. Kaj je Amerika za nas, človek šele prav spozna, kadar je nekaj časa odtrgan od nje.
V New Yorku sem se zopet j sestala z mojimi dobrimi prija-1 telji, pri katerih sem se za par j dni cdpočila. Potem pa naprej. Spotoma sem obiskala še številne prijatelje v Clevelandu in Chicagu, od katerih sem bila nad vse gostoljubno sprejeta in postrežena. Potem pa proti domu, v krog moje ljubljene družine in prijateljev v Rock Springsu. Sprejem na postaji je bil tako presrčen, da se mi je! zdelo, kakor da bi bila v lepih sanjah nekje v deveti deželi. Bila šem doma med svojimi, doma v Ameriki.
Moj štirimesečni izlet v Slovenijo in Jugoslavijo je bil lep in prijeten in mi bo ostal trajno v lepem spominu. Vreden
ostala še dva tedna časa. katera sem nameravala preživeti pri svakinji in nečakinjah v Ljubljani. Pa se moji računi niso; obnesli. Iz Mokronoga na Do-| lonjskem sem dobila vabilo, da moram gotovo priti tja, češ, da imajo zame nekaj posebnega ter da bo žalost in zamera, če ne pridem. Od Sv. Antona nad Rajhenburgom pa mi je pisala nečakinja Albina, ki je že pričela s šolskim poukom, da tam grozdje že zori in da ga moram priti pogledat in pokusit. Tako nisem vedela, kam naj jo ube-jrem.	•	j
Končno smo se dogovorili, da "redo domači z menoj v Mo-| kronog, in v nedeljo zjutraj smo se odpeljali z vlakom. -Sorodniki v Mokronogu so nam priredili celo “chcet” in na-; sploh . po kraljevsko postregli. Bil je krasen dan. pa smo z bistrimi konjiči prevozili vse okoliške vasi. Bili smo tudi na Ža-:
! lostni gori, ki je tam v bližini. Lega Mokionoga mi je prav ugajala in dopadla se mi je tudi okclica. Kar se pa prijaznosti in gastoljubnosti tiče, pa nimam besed, da bi se dovolj pohvalno izrazila. Tako mi je ugajalo vse skupaj in sem bila res vesela, da sem se odzvala vabilu v Mokronog.
Pred odhodom se domislim, da ne bi bilo napačno iti pogledat še Belo Krajino, ko sem bila že v osrčju Dolenjske. Z nečakinjo sva se torej odpeljali z vlakom v Trebnje od tam pa v Novo mesto, kjer sva prenočili pri gospej Saje. Drugo jutro pa naji je pobral v Novem mestu vlak in nas odpeljal proti Beli i Krajini.
i Kmalu, ko smo pokazali lir--;
; bet Novemu mestu, je postala j pokrajina peščena in skalovita,; c lepšana s košatimi gozdovi. Vlak se je lovil iz predora v I predor ter se ustavljal na po-j stajicah, katere so krasile cvet-j lične grede. Zlati jutranji sonček je oblival pokrajino, ko se j ! je vlak ustavil na prijazni po-J I staji Semič. Iz doline se je videlo, kako so po prostranem pogorju posejane male hišice, j Kaj takega še nisem nikjer vi-j dela, zato sem vprašala nečakinjo, čemu neki služijo te male gajbice.
Pa me je opozorila, da stoje j te hišice razsejane sredi samih j i vinogradov, da so zidanice ali j vinski hrami, kamor bo v j e- J ! seni spravljena zlata vinska | kapljica, pridelana po teh br-! dih. Zanimivo je bilo opazo-i vati tudi košata kostanjeva dre-j vesa, obložena z bodečimi ježi-1 c-ami, v katerih so se skrivala ; 1 sladka kostanjeva zrna, v tem ; času še nezrela, seveda. Mesto Semič in okolica sta se mi zelo dopadla, posebno zaradi bujni 1 vinske trte in košatih kostanjev.
I
Druga večja postaja je Me-, tlika, ki pa mi je ostala precej i nepoznana, dasi ne po moji ! krivdi. Ko smo privozili tja, je | ležala vse okoli taka gosta me-
II gla, da je bilo komaj videti do j konca nosa. Ni kazalo torej I drugega kot odpeljati se naprej
3 j proti Črnomlju. Tam je bilo ' I vreme jasno in mesto Črnomelj 3 se mi je videlo precej prijazno, j ker je prijetno razprostrto rta ravnini.
Kmalu nato smo prevozili velik, posebne vrste most preko reke Kolpe, ki loči Belo Krajino od Hrvatske. Par ur smo se | nato vozili preko nerodovitne i j in od silne suše opustošene hr--jvatske zemlje, mimo zgodovin-a [skega gradu Nikolaja Zrinjske-- ga proti mestu Karlovac. Žalosten je bil pogled na izsušena 'i polja, ki so kazala izrazito si-e romaštvo, dasi je bilo videti, da i je prebivalstvo marljivo. Predrl 110 smo dospeli v Karlovac, je a stopilo na vlak več mladih de-1, vojk, otovorjenih s košarami, v a katerih so nosile na trg razno zelenjavo in sadje. Prijetno je li videti te brhke hrvatske devoj-
bil vseh stroškov in ti' tudi zato, ker me j« f,1’e:1'|!lVi nad vsak dvom,	da rn°i
dom je vendarle	dežela1''®
de—America the Beauttf11 • (Konec.)
V POJASNILO p .
N'"-"’	i
Na jmioirn v|>i-a»»».ia ^ Slovensko	Stavbinsko	111	,	•>>-
jilno Društvo (North j Building & Loan Asm.cU> ^ otvori novo serijo ’ jV,va J potom odgovarjam, ('a h® i(r otiQ li 150. serija delnic otvou boto 1, februarja.	, #5, I*,. ,
Delnice so 1» 12!it “ V ,a vsakih	SIOO.OO	'
densko. Delnice po , „,f- !j \’0v sko so zrele v 6	letih i*1	^	l^e
-ecih; delnice po	12,/i^P*	^	’
letih. Enkratno vplat'f,,>je $25.00 ali	SIOO.OO se	ob«	>
no 3f; od	dneva vloge.	^	0
Društvo ima na roka os0jil» Sita svoto denarja za razna l0 $ Si n za dobo 6 do 12 let. A ^ ^ potrebuje kaj denarja, ll8^ ^ prošnjo za posojilo, tei ^ ^ ^ isto v najkrajšem času	^
Obresti ra posojila so P° ^1 Vse poslovanje društva -^. strogim državnim nad201,
S pozdravom,	„
North Shore Building ' ^j. I)« Ass’n., Math Iva««*,.! , nik.	Ant
s
s
Hi...
s
, %
 .....  „	JSXSX& X«,
ri krnj. jo potrebno, <ln si č,lll5čno * ,./ ”, v rajo n ion to na parniku tor P .. ./ni*1 f ^ v i imbj: v o potrebnih pravi?- fob f vse linije in parnike ter potn*n‘ , k '•V strežemo v vsakem slučaju- ‘ vr>' 'HI jw vozni red parnikov in cenikk n0č 5 prJ 1 > Skupno potovanje za Velik -n j. .flg' tj'
28. marca na parniku ChamP**^ na novem in največ jem Pal*!1\njla<
MANDIE. Pilite nam za Poja jA ,f k
CENE ZA POŠILJANJE
Zn S 2.75	100 Din Zn -f »-Jj l>< 'i h.
Zn	r, ir,	200	l)in| Zn	'*■?“	* H'	W. Ui
Za	0.(15 .	400	I)in	Za	2I>-'	5» |/	Dot«
Za	1 1.75	500	Din	Za	J \\\	\,	1*	L*
Za	211.50	1.000	l)in	Za	*	2.'V*	. ' Vfn
Za	47.00	2.000	Din Za	.	50	i.
Kor j<(f cone često menjaJ0'. a]j <* ceno podvržene spremembij-i
NOTARSKA
Kadar potrebujete kaKo i»ot	:
zn stari kraj. nam pišite k® jasnila. —
Vse pnš-iljatve naslovite *
IEO ZAKRAJ®!^
GENERA!., TRAVEL SE1'.	*>
302 East 72nd St., Ne'*1 Y0
ŽELITE POSTATI  AMERIŠKI j .
^ t i °d
Tedaj naročite ')tn ( ^ ] • ma naj novejšo kn.i'ž^ j ^ vam temeljito razl'^1 1 vprašanja in	j	\.c’(
tere morate znati- 1 \ greste na sodnijo za ‘ j riško državljanstvo.	•!	\|
] S ,
o i S
pri , 'ii,
Knjigo dobite saJT1° J V
“Ameriška Domovi113; L
fill7 St. Clair Av& j \ ^
Cleveland, O*1'0
I
Po 34. letih odsotnosti na obisku v stari domovini
I'išP Mary Kershisnik. Rock Springs, Wyo.
Pošljite 20c v ali money ordru-
ZU'
a”1
(Nadaljevanje)
Pred mojim odhodom iz Poljan sem debila od družine žalostno vest, da je v Wyomingu umrla moja dolgoletna dobra prijateljica Lucija Kalan. Pokojna Lucija je bila dobra članica društva sv. Ane, št. 134 JSKJ, vse od ustanovitve društva do konca svojega življe-nja. Ko sem odhajala na obisk v Jugoslavijo, sem se v bolnišnici poslovila od nje, z upanjem in željo obeh, da se spet vidive,
ko se vrnem. Žal, da se najini želji nista izpolnili. Vendar meni bo dobra prijateljica Lucija estala vedno v najlepšem spominu.
Vest, da je priminila gori omenjena moja prijateljica, me je globoko zadela. In potem mi je bilo nepopisno težko, ko sem se poslovila od groba mojega očeta. Pa je že tako na svetu, da tudi naj lepši dnevi življenja niso čisto brez oblakov.
Po odhodu iz Poljan sta mi
ke, v belih nabranih krilih, bo-' sonoge iri z rokami uprtimi v boke, s kakšno lahkoto in ele-I ganco nosijo težko košare na I glavah.
i
Karlovac .je precej trgovsko mesto in nič k*ij posebno snažno; v razdobju med enim in drugim vlakom se ga človek do sitega nagleda. Da bi bila videla kaj posebno lepega in zanimivega v Karlovcu, ne morem reči. Le neugnanih muh je bilo povsod cele roje in jim njihove svobode nihče ne krati ali omejuje. To velja v splešnem za j vso Jugoslavijo. Muhe veljajo za neke neizogibne domače živali in so jim vsa vrata in okna na stežaj odprta, bodisi na deželi ali v mestih. Tudi pii najbolj modernih domovih nisem opazila zamreženih vrat ali oken proti muham. V tem oziru je tcre.j Jugoslavija v resnici “od muh”!
Poudariti moram, da je Slovenija vsekakor v prvi vrsti v| vsej Jugoslaviji glede lepo urejenega poljedelstva; pa tudi z i marsikatero drugo državo se' lahko uspešno meri. Ko sem pri neki priliki “pihala” čez hribe k Sv. Antonu nad Rajhenbur-
J	t	,	l
gcm, sem se divila prijaznim dolinicam, ki so se odpirale pred menoj, vse lepo obdelane in porastle z različnimi pridelki. Po položnih gričkih pa je I šelestelo lepo; izrezljam, listje | vinske trte, pod katerim je zorelo sladko grozdje. Sočnega grozdnega sadu sem se lahko do mile volje poslužila, saj gostoljubnost je tudi v tistih krajih doma, kakor v splošnem po vsej Sloveniji.;-	,
Še en važen opravek sem; j imela za urediti pred povrat-| j kom v mojo novo domovino. Si-; l cer bi bila morala to izvršiti1 med prvimi opravki, pa sem odlagala do zadnjega, ker mi je bil kraj zelo odtočen in odda-;
| ljen. Odpravila sem se končno jod doma oziroma iz Ljubljane,, j z namenom, da tisto reč uredim j še tisti dan in »e- vrnem do ve-i cera. Pa sem delala račune brez krčmarja. Na poti sem se'
I sestala z večjim številom roja-j kov, ki so bili svoječasno v Ameriki in ki jih ta dežela še vedno zanima. Vsi so obžalovali, da so se podali brez po-, itrebnih povratnih dovoljenj v j domovino in da jim je zdaj po-j vratek v Ameriko onemogočen, j Pri takih razgovorih je čas ! hitro potekal in noč me je za-j j lotila v hribih, daleč od glavne |ceste. Pot mi ni bila dovolj zna i na in električnih svetilk tudi n'
! ob poti, torej sem se na prigovarjanje prijazne družine odločila, da tam ostanem čez noč. V podstrešju so mi napravili) kolikor mogoče udobno poste- j jljo, katero so pregrnili z plat j nenimi rjuhami domačega izdelka. Rjuhe so bile še skoro nove ter trde in ostre kot sama spokorniška raševina. Spalne obleke tudi nisem imela s seboj in tako sem tisto noč skoro ■ brez spanja delala pokoro za 1; nevem kakšne grehe. Vstala | sem ob prvem svitu in sem se že ijv zgodnjih jutranjih urah vraščala v Ljubljano. Pri tem sem i! delala trdne sklepe, da v hribih . ne bom več iskala “jerperg.”
1 Obiskala sem tudi Polhov gradeč in nekaj vasi v tam-i j kajšnji okolici, ker sem imela > za oddati nekatera naročila za ) i gotove sorodnike. Povsod sem ; bila od novih znancev in prija-; teljev sprejeta z odkrito gosto-- ljubnostjo.
Kakor sem že omenila, je bila Ljubljana moj glavni stan, kamor sem se vračala od vseh štirih vetrov z mojih potovanj in obiskov. Kadar sem imela kaj prilike, sem si seveda hotela tudi Ljubljano kar mogoče podrobno ogledati. Kuko veliko in kakšno je bilo mesto pred 34. leti, ne morem reči. Vendar, soditi po ličnih modernih stavbah in širokih asfaltiranih ulicah, je več kot polovico mesta
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR poSiljat« denar v Bt»ri kraj;
K A D AH ste namenjeni v atari kraj;
KADAR želite koga iz starega kraja;	1
KADAR rabi*e kaiko pooblastilo ali kako it-I javo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo ih vse boljše parnike poj hajniiji ceni in seveda tudi ta vse: izlete.
Potniki bo z naiim posredovanjem vedno zadovoljni.
Denarne poSiljke Izvršujemo točno In zanesljivo po dnevnem kurza.
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Zn	$ 2.7.-1	ion	Din Zn.	$	9.25	10(1	Ur
7.11	r>.15	200	Din Zn	1 S.20	200	Lir
Za	7.2.')	.".00	Din Zn	44.00	500	Lir	|
Zn	1 1.75	500	Din Zn	H7.50	1,000	Lir
Zn	28.50	1,000	Din Zn	174.00	2,000	Lir
Zn 47.00 2,000 UinlZa 200.00 3,000 Lir Navedene cene »o podvržene premembl, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzolavno Ib izvršujemo izplačila v dolarjih.
V VaSem lastnem interesu je, tla pišita nam. prudno se drugje puslušita, za cana in pojaanila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
216 West 18 St. New York, N. X.
NAJSTAREJSI —;eV SLOVENSKI DN»
V AMERIK* jd si<V
je na.lboij raziirjen list v Ameriki; don®4 nje svetovne novosti, izvirna poročila iz pi®L, vine; mnogo šale romanov najboljših p
Pošljite &L
ln pričeli ga bomo P Vsa pisma naslov^ *
GLAS NAROjV
216 W. 18th St., New
V
%
ili
S
h
■j*
S
Jv
%
v
V
:S
\\
K
novega oziroma prenovljenega. ] Seveda je pa še nekaj starih, I temnih in ozkih ulic in ponekod \ se je komaj mogoče izogniti vo- j i zovom cestne železnice, ki voz< ( skozi bolj ali manj prometne f dele mesta in tudi v predmestja, s Po moji sodbi je Ljubljana i lepo razprostrto mesto, katere- | mu se je lahko privaditi. Na i strmem hribu nad mestom stoji ■ stari grad, odkoder je krasen . razgled po širni okolici. Grad sam na sebi ni kaka modernost, vendar služi Ljubljančanom za razne zabave. V bližnji bodoč- ■, nosti ga bodo baje prenovili Meščani so seveda tudi zelo po-; nosni na svoj sloveči “nebotičnik,” ki je menda edini na Balkanu. Zelo lep je mestni park “Tivoli,” kamor vodijo široke bele ceste in kjer so res krasni; nasadi. V poletnem času je T voli res biser Ljubljane. Obi skala sem Narodno galerijo, ki 1 ima mnogo starih in znameni-t.h slik. Med njimi sem opazila tudi “Simfonijo ameriškega za pada,” delo slovensko-ameri-iškega umetnika Peruška. Tudi mestni muzej ima mnogo zani-j mivih starin.
Po mestu vozi precej avtomobilov različnih izdelkov, ta-i ko, da Ljubljana v tem oziru ne zaostaja za drugimi mesti. Veliko je tam biciklistov. čudila sem se že postarnim ženicam,! ki so spretno kolesarile po uli-. !cah. Za mlade ljudi pa je ta n.
I	.
jbicikelj približno tisto, kar je J za mlade ljudi v Ameriki avto-j . mobil.
■ j Seveda se največ prevaža še j i:s konji; ti konjski vozovi po-i
ivzročajo posebno zjutraj velik ! I ropot po karnenitih ulicah sta- ]
. rega dela mesta. V Lju-bljan.!
. | je obširen mestni trg. kjer je i'vsako dopoldne mnogo ljudi, ki . kupujejo vsakdanje potrebŠči-, ne. Na trgu vlada red in snaga . in se v tem oziiu Ljubljana ) častno odlikuje od vseh drugih J, jugoslovanskih mest. Beračev ! se, kakor drugod, tudi v L.jub-. Ijani ne manjka. Dosti je tud J vojnih'invalidov, ki razcapani »I prosjačijo po cestnih vogalih, .J Prebivalci boljših slojev so pa
■ dobro in okusno oblečeni, tak ;. J da se v tem oziru ne razlikuje-. i jo dosti od ameriških meščanov.
_ Ljubljančani so v splošnem zelo j prijazni in vljudni, tako, da se
človek ne počuti prav nič tuje? med njimi. Lahko rečem, da s< mi je Ljubljana čisto priljubile* in da mi bo estala v lepem in piijetiiem spominu.
Čas mojega odhoda je prihajal bližje in bližje. Rada bi bila obiskala še ta ali oni kraj, posebno Vrhniko bi bila rada po-setila, pa ,je, žal, zmanjkalo časa. Iz urada francoske linije iso me že obvestili, da nam je j določen odhcd na 15. septembra. Torej je bilo treba urediti prtljago'in druge reči za potovanje. Presrčno in težko sem i se poslovila od dragih mi sorodnikov in prijateljev, med katerimi sem štiri mesece uživala največjo naklonjenost in gostoljubnost.
Dokončala sem prijetni obisk moje rodne domovine in upam, da mi ne bo nikoli žal, da sem j o po tolikih letih posetila. Vi-, dela sem mnogo lepega in zanimivega, izpoznala pa sem tudi j od blizu mnoge neugodne raz-i mere, v katerih se nahaja. Vse I to je zbudilo v meni neke prej nepoznane čute hvaležnosti in ljubezni do naše nove domovine, ki nas je pred leti sprejela v svoje območje in nam ponudila ravno tiste prilike kakor svojim rodnim sinovom in hčeram. Storila je za nas mnogo, kar ni mogla naša rodna gruda. Ljubila sem to deželo, mojo novo domovino, že prej, toda še neprimerno bolj draga bo mi v bodoče.
Francoska parobrodna družba je na večer 15. septembra povabila za odhod pripravljeno skupino Slovencev v Miklošičev hotel, kjer so nas za odhodnico