Štev. 43. V fj j ubij fini, v soboto, 21. februarja 1942-XX Leto VII lakltata« oooblaltooka ca »ftalevastc Halitanskega to tujega S Urodatltto la apiata Kopitarjeva t, L|ubl)ana. | Cooeeisloaarta eaclostva pel to pmbbllcUi dl prommia Itatiui tovora: Uniona Pibbliati Uaiiana S. A. Milana | Heduioo« Ainministraiione lopitarieva & Lubiana § ed eaterm limona t^nbbliciU ttaliana ti A. UilaM Spedlzione to abbonaraent« PoStnlna plačana v gotovini Japonski letalski nastopi v Avstraliji, holandski Indiji in na Filipinskih otokih Japonska pojasnila zaradi nastopa zoper portugalski del otoka Timorja Vojno poročilo Štev. 629: Slabo vreme omejuje nastope v Severni Afriki Uradno vojno poročilo št. 629. pravi: Na bojišču vCirenajkj ni bilo važnejših dogodkov. Izredno slabo vreme, ki traja kar naprej na Sredozemskem morjn, je zmanjšalo tndi letalsko delovanje; nemški bombniki so uspešno napadli angleška avtomobilska vozila, ki so se premikala po Balbovi cesti. Hitlerjev glavni stan, 21. febr.: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodu je imel sovražnik pri brez-usp Snih napadih spet krvave izgube. Na srednjem odseku so izpodleteli novi poskusi obkoljenih sovjetskih su za izpad. V bojih 18. ?n 19. februarja je bilo uničenih oziroma zajetih 79 sovjetskih tankov. Sovjetsko letalstvo je včeraj izgubilo 39 letal. Pogrešamo 4 lastna letala. V Severni Afriki nobenih vrčjih bojev. Skupine nemških bojnih letal so kljub slabemu vremenu uspešno napadle angleške motorizirane oddelke v vzhodni C^renajku Nekaj angleških bombnikov je pretrklo noč priletelo a? preveč globoko nad zahodno Nemčijo. Tokio, 21. febr. s. Japonsko vrhovno poveljstvo je izdalo uradno poročilo, da so japonska mornariška letala ob prvem napadu na avstralsko luko Port Darvvin potopila 6000 tonsko avstralsko pomožno križarko; dva rušilca, 1 ladja za lov na podmornice in 9 parnikov je bilo hudo poškodovanih, razen tega pa je bila po- Vzhodno bojišče, 21. febr. s. V nekem kraju na odseku, zasedenem po italijanskem ekspedicijskem zboru, je general von Kleist po naročilu nemškega voditelja izročil viteški križ reda železnega križa poveljniku italijanskih sil v Rusiji, ki mu ga je podelilo vrhovno nemško poveljstvo. Izročitev, pri kateri je bilo tudi mnogo nemških in italijanskih častnikov, je bila prav svečana. Ko je generalu Messeju podeljeval najvišje odlikovanje za hrabrost, je von Kleist izjavil, da je še sem ponosen, ker so pod njegovim poveljstvom tudi sijajne italijanske čete, pa tudi zelo zadovoljen, da lahko izroči njihovemu hrabremu poveljniku visoko odlikovanje. Zaključil je svoj nagovor z besedami: »V imenu voditeljevem Vam izročam viteški križ reda železnega križa kot viden znak zahvale za Vaše delo kot zmagovit poveljnik in zaradi junaškega vedenja italijanskih čet v skupnem boju, ki ga najina naroda bijeta za omiko.« škodovana še neka ladja za lov na podmornice in še neki rušilec. Zbitih ali na tleh uničenih je bilo 27 avstralskih letal. Japonska letala so uničila ali zažgala 3 letalske lope, 2 vojašnici in druge vojaške naprave, med njimi pomorsko poveljstvo, nakladališča ter vladne stavbe. Japonska letala so z največjo skrbjo pazila, da ne bi zadela bolniške ladje, ki je bila zasidrana v luki. Dve japonski letali se nista vrnili na oporišče. Včeraj so japonska letala napadla letališče v Bandoengu na Javi ter uničila 19 ameriških in angleških letal. Pri nastopih na Javi je bilo sestreljenih ali na tleh uničenih 55 letal. Dve japonski letali se nista vrnili na oporišče. Rim, 21. febr. s. Agencija Reuter poroča, da je v Bataviji bilo urddno sporočeno, da se skušajo Japonci izkrcati na otočju Bali. Tokio, 21. febr. 6. Oddelek japonskih vojnih letal je včeraj prvič napadel mesto Mandalay v Birmi ter povzročil hudo škodo na vojaških napravah v mestu. Tokio, 21. februarja, s. Agencija Domei poroča, da so japonski padalci, ki so se spustili pri Palenbangu na otoku Sumatri docela zasedli petrolejske čistilnice zahodno od tega središča in zdaj vzpostavljajo zveze z drugimi padalci, ki so se spustili na letališče Palenbang. Tokio, 21. februarja, s. Japonsko letalstvo ie napadlo razne kraje v južnem morju, med njimi holandska oporišča na otoku Florcsu, Toboru in Timorju. Tokio, 21. februarja, s. V japonskih političnih krogih poudarjajo, da je japonski nastop zoper portugalski del otoka Timorja samo dosleden odgovor na nezakonito angleško in holandsko izkrcanje na tem otoku in da pomeni hud udarec za nasprotnika. Listi poudarjajo izjavo japonske vlade, da nima nobenih sovražnih namenov zoper Portugalsko in da bo spoštovala ozemeljsko nedotakljivost tega otoka, seveda če bo Portugalska ostala kar najstrožje nevtralna. Japonska bo svoje oddelke umaknila s Timorja brž, ko bodo doseženi cilji sedanjih iiastopov na tem delu bojišča. List »Japan Times« piše, da pomeni zasedba Timoria po angleških in holandskih četah kričečo kršitev portugalske nevtralnosti, sedanjo, japonsko zasedbo Timoria pa ie narekoval nezakoniti nastop Anglije in Holandije, zakaj za Japonsko ie brezpogojna strategična potreba, da nastopa zoper nasprotnikove sile. Tokio, 21. februarja, s. Velik oddelek japonskih letal je včeraj napadal polotok Batang na Filipinskem otoku Luzonu ter metal na Dr. Gosbbelsov govor propagandistom Berlin, 21. febr. s. Nemški minister za propagando dr. Goebbels je 19. in 20. februarja zbral propagandiste iz narodnosocialistične stranke. Pred zbranimi propagandisti je imel govor, v katerem je pojasnjeval sedanji vojaški in politični položaj Nemčije, potem pa je razlagal visoke naloge, ki so zaupane propagandistom v njihovem vsakdanjem delu za koristi stranke in nemške države. Dr. Goebbels je zlasti poudaril, da je propagandistom naloženo kar najtežje poslanstvo v službi ljudstva in domovine. Za Goebbelsom je govoril minister za gospodarstvo dr. Funk, ki je dal izčrpno poročilo o gospodarskem položaju Nemčije. Propagandistom so poročali še državni tajniki Esser, Backe, Kliemann ter številne osebnosti iz vodstva stranke, države, vojske in gospodarskega življenja. Pojasnjevali so propagandistom položaj na raznih področjih nemškega življenja. Posvet načelnikov madžarskega in bolgarskega generalnega štaba Budimpešta, 2t. febr. s. Novica, da bo načelnik madžarskega generalnega štaba, general Szombathely, potoval v Sofijo, da bi se tam sešel z načelnikom bolgarskega generalnega štaba, je bila z živim zadovoljstvom sprejeta v madžarskih vojaških krogih. Pravijo, da bodo pri tej priliki v bolgarski prestolnici prisrčni govori, ki bodo pomagali utrditi duha prijateljske vzajemnosti med obema vojskama. Razprava proti sovjetskim padalcem v Sofiji Sofija, 21. febr. s. Pred bolgarskim vojaškim sodiščem v Slivnu poteka razprava zoper sovjetske padalce, ki so se lansko poletje spustili na bolgarska tla, da bi delali sabotaže in nasilja. Te agente je pošiljala sovjetska vlada v različnih skupinah in ob različnih časih v razne bolgarske kraje. Druge sovjetske agente je izkrcala neka sovjetska podmornica ob bol-arski obali Črnega morja. Policija in oddelki olgarske vojske so s sodelovanjem kmečkega prebivalstva te različne skupine padalcev skoraj takoj obkolili. Nekaj sovjetskih agentov je bilo ubitih v spopadih, drujje so pa prijeli. Razprava v Slivnu je naprejena zoper odposlance iz Moskve, ki so bili prijeti, in zoper nekaj Bolgarov, njihovih zaveznikov in podpornikov. Vseh obtožencev je 27. Za 22 zahteva državni pravdnik smrtno kazen. Japonski list »Niči Niči« poroča, da se Amerika pripravlja na obrambo Alaske in da je guverner Alaske dejal, da Alaske ni mogoče več zavzeti, ker tam delajo ne samo za obrambo, temveč tttdi za ofenzivo. ameriške postojanke tone bomb. Bombardirali so tudi druge vojaške cilje in trdnjavo Marivc-les na južnem delu polotoka. Tokio, 21. febr. a. V japonskih političnih krogih razpravljajo o sklepu japonske vlade glede vojaških nastopov na portugalskem delu otoka Timorja. Poudarjajo, da je japonski nastop treba pripisovat: dejstvu, da so angleške in holandske čete nezakonito prebivale v tem predelu navzlic ugovorom portugalske vlade. Zelo poudarjajo tudi, da japonski korak proti portugalski po6e6 ti trima drugega cilja kakor izgnati Angleže in njihove zaveznike iz tega predela. Ko bo ta namen dosežen, bodo 6trogo varovali ozemeljsko nedotakljivost ter portugalske posesti. Poudarjajo japonsko vedenje do portugalske kolonije Makao in pripominjajo. da Japonska nima nobenih teženj po ozemlju, ki pripada Portugalski. Poveljnik hrvaške legije sporoča brezpogojno zvestobo Duceju Rim, 21. febr. s. Duce je dobil naslednjo brzojavko: »Ko s sveto prisego slovesno zastavljamo svojo čast in svoje življenje za zvestobo faši-stovski ter imperialni Italiji, imam v svojem imenu ter v imenu vse hrvaške legije čast zagotoviti Duceju, da drhtimo od nepotrpežlji-vosti, da bi se borili kjer koli in kakor koli bo on zapovedal. Iz globine srca mu izražamo svojo popolno in brezpogojno vdanost ter iz vse duše vpijemo: Živel Ducel — General 2itnik.< Vesti 21. februarja Predsednik albanske vlade 6enator Merlika Kruja je včeraj odpotoval iz Rima, kjer se je mudil več dni na uradnem obisku. Avstralska vlada je brezpogojno prepovedala izdelavo vsega blaga, ki ni nujno potrebno za življenje. Vse avstralske delavke, zaposlene v vojni industriji, bodo morale odslej imeti posebno dovoljenje oblasti, če se bodo hotele poročiti. Fiihrer je na predlog generala Rommela podelil odlikovanje železnega križa II. razreda, poveljniku italijanskega topništva v severni Afriki, generalu Mancu di Moresu. Zaključne skušnje v »Šolah Adolfa Hitlerja*, kjer vzgajajo bodoče nemške voditelje, bodo prvič letošnjo 6pomlad. Avstralska in novozelandska vlada ©ta sklenili združiti 6Voji letalstvi. Ameriški mornariški minister je imenoval komisijo, ki naj preišče, kako je prišlo do požara na 80.000 tonskem francoskem parniku »Nor-mandie«, ki so ga v Newyorku predelavah v letalonosilko. Japonski listi prinašajo prve slike o snidenju med japonskim vrhovnim poveljnikom generalom Jamašitom ter angleškim poveljnikom v Sin-gapooreju generalom Percivalom, ko sta podpisovala pogoje za premirje. Španski ministrski svet je pod vodstvom generala Franca sprejel sklep, s katerim priznava vlada starim siromašnim duhovnikom pravico do državne pokojnine. Še letos bodo Madžari začeli delati novo pristanišče v Baji na Dunavu, ea kar bodo porabili dva milijona pengov. Avstralija nima dovolj orožja, ker je morala poslati vse zaloge pušk v Anglijo, da bi poma- Žala zaradi velikanskih izgub angleških čet pri 'unkerqu-eu, je povedal avstralski minister za mornarico in municijo delavcem, zaposlenim v vojni industriji. Poveljnik japonske vojske na Kitajskem general Saunzoku Hava je po padcu Singapurja povabil Čangkajškovo kitajsko vlado v Čungkingu, naj preneha z nekoristnim odporom zoper Japonce, Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je naprosil vse države, ki so v vojni za seznam interniranih civilnih državljanov nasprotnih držav. Po zapovedi predsednika avstralske vlade morajo biti vsi državlani vedno na razpolago za službo državi in morajo dati državi na razpolago tudi vse svoje imetje, če bi bilo potrebno. I* Ankare poročajo, da je perzijska kraljica Fav-zija, sestra egiptskega kralja Faruka, dopotovala z letalom v Kairo, kjer bo gost. Pariški dnevniki objavljajo vest, da so v nekem hotelu v Alžiru odkrili velik kovčeg z zlatom v debelih palicah in 100 zlatnikov. Zlato je izviralo iz Angleške banke in je vsaka palica tehtala 13 kg. Kovčeg je bil last gledališke igralke Prettyjeve, znane prijateljice bivšega ministra Georga Mandela. Mandel je tako skušal spraviti v tujino del svojega premoženja. Japonski vojaški veščak je izjavil, da vsa vojna v Malaji ni zahtevala velikih japonskih žrtev. Jajjonski vojaki so bili izvrstno pripravljeni. Odlično so sodelovali vsi motorizirani oddelki, letalstvo in mornarica, za kar so se vestno urili dve leti. Padec Hongkonga, Manile in Singapoorcja 5e ne pomeni koncc vojne, ki se sedaj iele pričenja, je rekel podpredsednik japonskega obveščevalnega nrada Okomura v svojem govoru po radiu. Cilj sedanje vojne je nov svetovni red in sedanja vojna 9e ne bo končala nrej, dokler ne bodo vsa sovražnikove! ozemlja zasedena. Nemške sodbe o smislu sprememb v angleški vlaJi Berlin, 21. februarja, s. Berlinski tisk je mnenja, da je preosnova londonske vlade posledica izgube Singapooreja, spodletele ofenzive v Afriki in nedavne vožnje nemškega brodovja skozi Doversko ožino. Mučen vtis, ki so ga ti dogodki zbudili v britanskem iavnem mnenju, je prisilil Churchilla, da je poskušal popraviti, kar se popraviti da. Berlinski listi pravijo, da je Churchill zvito žrtvoval več svojih sodelavcev samo. da bi rešil samega sebe. To ie stara demokratska zviiača. Angleški prvi minister je premagal sedanjo krizo s tem. da ie izdal svoje sodelavce. Ni treba biti prerok, pa lahko vidiš, da bo ob prvem podobnem vojaškem porazu Churchill izumil novo strategično potezo in z nio spet prebrodil krizo. _ Lahko si ie misliti, da se bodo nekega dne vsi Angleži zavedli dejstva, da je le Churchill pravi uničevalec in iz podkopavalec britanskega imperija. Toda to spoznanje bo prekasno. »Nachtausgabe« meni, da ie preosnova britanske vlade tudi izraz britanske vojaške nemoči in neplemenite Churchillove miselnosti, ki ie značilna po tem, da ie mož pokleknil pred boljševizmom. Odstranitev lorda Beaverbrooka, ki so ga še do včeraj slavili kot nedosegljivega Vojaki zavračajo krivdo na poli like, politiki na vojaško vodstvo Vichy, 21. febr. s. Včeraj so v Riomu nadaljevali sodni postopek proti bivšim francoskim voditeljem in sta prišla do besede zagovornika Dalad-.erjev in Blumov. Daladierjev zagovornik je povabil sodišče, naj glede vzrokov za vojno nepripravljenost upošteva vso dobo od 'leta 1930 naprej, ker se je Daladier že ob nastopu znašel sredi razmer, za katere ne more biti odgovoren. Blumov zagovornik pa je skušal dokazati, da je bila obtožba spremenjena, ker ie v njej bila izpuščena beseaa, po kateri je Dilo razvidno, da je bil položaj tak, da je nujno privedel do vojne 6ame. Zagovornika sta imela lahko nalogo, ker se je sodišče že takoj spočetka zavilo v stara pravna načela, namesto da bi imelo revolucionaren značaj. Tako pa se oživlja v riomskih sodnih dvoranah preteklost, ki je za Francijo mrtva, ter se obujajo politične 6trasti in prihajajo na dan strankarska pričkanja. Prihodnje zasliševanje bo v torek. Vichy, 21. febr. s. Pri prvih razpravah procesa v Riomu so večkrat omenili resnico, ka-ter iskanje bo po tem takem glavni namen v tej zgodovinski razpravi o francoskem zlomu. Toda general Gamelin se ne misli udeleževati razprave, zakaj dejal je, da mu njegova vojaška dolžnost »zapoveduje molke. Pristavil je, da bi moral izreči franooska in tuja imena, ki jih ne mara. S tem je zvrnil odgovornost na zastopnike bivših političnih oblasti. Ti pa obtožbo zvračajo s svojih ram ter trdijo, da so francoske vojne potrebščine bile po količini in kakovosti skoraj enake nemškim. Odvetniki trdijo, da 6odišče ni zakonito. Blumov branilec je dal kaj malo vzj>odbudljivo sliko o sedanji vladi, tako da je predsednik sodišča j>o kratkem prestanku moral izjaviti, da ni sedanja vlada kriva, če je danes položaj težaven. Opomnil je BI uma, da nosi on veliko odgovornost za sedanje razmere Blum govori o republikanskih vrednotah in o preteklosti, kakor da se ne bi bilo pripetilo nič, kakor da bi poraz ne bil docela spremenil obličja Francije. Tega dejstva spremene politični govori in tudi odgovornosti ne vzamejo tistim, ki so kriva. | mojstra za pospeševanje vojne izdelave, pomeni za vse Angleže trpko prevaro. Najbolj značilen ie vstop Stafforda Crippsa v vlado, torej moža, ki liživa popolno Stalinovo zaupanje. List pripominja. da se ie ta mož potem, ko ie Stalina pripravil do nastopa proti Nemčiji, vrnil v London in ie začel kot Stalinov agent V svojih govorih hvaliti boljševiški red, njegove dobrote in delo, kar naj bi čakalo tudi Evropo v bližnji bodočnosti. Cripps ie tisti, ki ie s svojo angleško-sov-jetsko pogodbo razburil nekatere evropske države, ki poprej niso mogle razumeti pravega smisla vojne proti Moskvi. Te države so sprva mislile, da Crippsa na vse zadnje le ne gre istovetiti z londonsko vlado. Toda njegov vstop v vlado je odstranil zadnje utvare in sedaj vsemu svetu jasno kaže pot, po kateri stopa Velika Britarii ja. Churchill, nadaljuje berlinski list, je moral poklekniti pred Stalinom ter ima zdaj na svoji desnici agenta Moskve, na izveste jšega za-stopnika_ moskovske diktature. Tako ie torei plačal visoko ceno, da je mogel za trenutek prebroditi krizo. krivcem francoskega zloma Zares se zdi, da si Francozi ne morejo kaj, da ne bi vedno razpravljali in se sk'licevali na načela, ki so združena s starim, podrtim svetom, ko hočejo iskati resnico, katero v srcu poznajo vsi, čeprav je ni nobenemu Francozu prijetno poslušati. Piroces v Riomu se je pokazal kot zadnji privesek starega reda. Ljudi, ki se skušajo braniti, so že obsodili dogodki in usoda, pa tudi kaka revolucionarna Vlada bi jih po svojem revolucionarnem sodišču bila lahko obsodila Prazno iskanje resnice, .poravnave med preteklostjo in sedanjostjo, obujanje starih sistemov v spremenjeni obliki teir neizogibna vrnitev k političnim strastem — do tega lahko prijjeljejo razprave v Riomu. Zdi se, da jo stara Francija našla način za razvedrilo in to v času, v katerem je vse odvisno od dejanj. Uspešni boji tudi na kitajskih frontah Nanking, 21. febr. s. Vojno poročilo japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem pobija lažnive vesti, razširjene po čungkinški propagandi, češ da so zavezniške sile znatno napredovale. Poročilo poudarja, da so japonski napori v drugem vojnem obdobju, ko gre za uničenje ostalih komunističnih sil in očiščenje pokrajine Šansi, dali prav dobre ugpehe. Tudi v pokrajini Šantung se boji proti silam generala Čen Jusuehčunga zelo uspešno razvijajo. Japonske čete, ki se vojskujejo zdolž reke Kvo v severnem Kiangsiju, so docela uničile obrambne črte generala Hačukuosa ter zasedle mesti Kisti in Kvojang. Tudi v osrednji Kitajski so boji uspešno prešli v tretje obdobje, medtem ko se je v vsej nižini reke Jangce povrnil red in mir. Ponoven znak, da je v kitajskem ljudstvu zavladala želja po miru. je tudi v tem, da se je na odseku čiengtana nedavno vdala 63. divizija generala Dehung Kinga. Kanadska vlada poroča, da je bila potopljena pomožna vojna ladja »Spikenard«. Od 60 mož posadke so se samo trnje rešili Krvave izgube pri brezuspešnih napadih na ruskem bojišču Hitlerjevo odlikovanje poveljniku italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji V Ljubljani je na razpolago le 3000 bolniških postelj Ljubljana, dne 21. febr. Ljubljana ima na razpolago veliko več zdravstvenih zavodov, kakor pa se jih človek na prvi pogled sipomnL Skoraj nihče izmed meščanov ali deželanov vam ne ipozabi našteti med ljubljanskimi zdravstvenimi zavodi Splošne državne bolnišnice, marsikdo pa bo gotovo pozabil pri naštevanju Šlajmerjev dom ali pa sanatorij Emona in še nekatere druge. V Ljubljani imamo več zdravstvenih zavodov, v katerih najdejo svojo pomoč bolniki, ki jih tarejo te ali druge telesne težave. Razen Splošne državne bolnišnice imamo še tele zdravstvene zavode: Bolnišnica za ženske liolezni, bolnišnica za duševno bolne, Zavod za zaščito mater in otrok. Institut za raziskovanje rakastih obolenj, Mestno zavetišče za onemogle, Leon išče, Šlajmerjev dom, Sanatorij Emona, Zavetišče pri sv. Jožefu, Nezgodna postaja in pa Zavetišče Jožefinum. Sicer vse navedene zdravstvene ustanove ne smemo prištevati v strogo zdravstveni razred, vendar pa obiskovalci v njih najdejo vedno zdravniško pomoč. V naštetih zdravstvenih ustanovah je prostora za več kakor 2000 bolnikov in takih, ki se v te zavode zatečejo. Največ prostora ima vsekakor ljubljanska Splošna bolnišnica, ki razpolaga s 1034 posteljami. V bolnišnici gre zdaj še za silo s prostorom. Znatno olajšanje je bilo doseženo z odprtjem kliničnega paviljona. Do takrat pa so bile zdravstvene prilike v največjem ljubljanskem zdravstvenem zavodu v resnici težke. Na drugem mestu po številu postelj pride bolnišnica za duševno bolne, ki je na Studencu, en del pa je v stari prisilni delavnici Za zavod Ima skupaj 728 postelj, Zavetišče pri sv. Jožefu ima 304 postelje, Mestno zavetišče za onemogle ima prostora za 260 revežev. Bolnišnica za ženske bolezni ima 208 postelj, Šlajmerjev dom jih ima 118. Ostale zdravstvene ustanove pa razpolagajo z manjšim številom postelj. Vseli postelj v navedenih ustanovah pa je točno 2839. _ # Tako kakor po številu postelj, tako je tudi zdravniškega in strežniškega osebja največ v Splošni bolnišnici. Zdravnikov in volonterjev je bilo ob koneu lanskega leta 61. Veliko pomoč pri upravljanju bolnišnice gotovo nudijo ec. sestre, katerih je bilo na vseh oddelkih 135, bolničarjev je bilo 83, ostalega osebja pa 148. Tako je bilo v uaivečjem zdravstvenem zavodu skupaj 427 oseb. ki so bile v pomoč in uteho 28.3)6 bolnikom, ki so se zatekli lansko leto v bolnišnico po pomoč. Po številu zdravnikov pride takoj na drugo mesto bolnišnica za ženske bolezni. Ta zavod je imel 25 zdravnikov, vsega osebja skupaj pa 73. Bolnikov pa je bilo lansko leto v zavodu 3282. — Bolnišnica za duševne bolezni je imela stalno 10 zdravnikov, vsega strežniškega osebja z zdravniki vred pa ‘241. Bolnikov pa je bilo v lanskem letu 1410. — V zavodu za zaščito mater in dece sta bila na razpolago stalno dva zdravnika, osebja je bilo vsega le 14, po potnoč pa je prišlo v lanskem letu 332 mater in otrok. Zavod pa je imel na razpolago 46 postelj. — Po važnosti prihaja v ospredje še Šlajmerjev dom. Ta zavod je imel stalno na razpolago 7 zdravnikov, 28 sester, vsega osebja je bilo 47. Bolnikov pa je prišlo tudi precej, namreč 1485. Ta zavod lepo izvršuje svojo nalogo in precej razbremenjuje ostalo zdravstvene zavode. Svojo plemenito nalogo more spolnjevati še tem bolj. ker je bilo staremu poslopju pred nedavnim dozidano še novo moderno poslopje.^ Čeprav samo z 10 posteljami opremljen privatni sanatorij Emona, vendar je tudi ta sprejel v lanskem letu pod svojo streho 176 bolnikov. — Zavod za raziskavanje raka ima v šentpetrskih prostorih 29 postelj na razpolago. Zdravnikov je na razpolago 5, 8 sester, vsega osebja je uslužbenega 30, 730 bolnikov pa je našlo jmmoč pod gostoljubno streho. 500 bolnikov je prišlo po pomoji tudi v Leonišče. Ustanova ima na razpolago 35 postelj. Stalno je na razpolago le 1 zdravnik. 13 sester je bolnikom v pomoč, vsega vsebja 77. Tudi Leonišče Tatovi odnesli za 20.000 iir slanine, masti in mesa Sodražica, 20. febr. Karabincrji v Sodražici so izsledili večjo tatin-j».;o družbo, ki je pred dnevi, na pustno nedeljo, odnesla iz Koprolove hiše, last mesarja in gostilničarja g. Koprola, za okrog 20.000 lir masti, slanine, prekajenega mesa, salam in zaboj mila. Vse to je imel gospodar shranjeno v kašči lastne hiše poleg svoje gostilne. Storilci, večinoma sami domačini, so izrabili priliko, ko so bili vsi Koprolovi zaposleni v gostilni, da so vdrli v hišo in odnesli za na-našnje čase dragocene dobrote. Karabinerji so storilce prijeli, našli blago in ga vrnili lastniku. Dogodek je razburil vse poštene Sodražane, ki se zgražajo nad takim početjem. Poselsko društvo sr- Marte ima jutri v nedeljo, 22. t. m., pb 5 popoldne redni občni zbor Vse članice vabljene! je torej upoštevanja vredna ustanova, kamor pa prihajajo le bolj petični bolniki. Iz navedenih skromnih številk je dobro razvidno, da velja Ljubljana kot zdravstveno središče za vso ljubljansko pokrajino. Kmečki ljudje dobivajo iz dneva v dan večje zaupanje v bolnišnice in zdravniško vedo, kar je bilo to še pred letom čisto drugače. Prav radi se zatekajo v bolnišnice, ko vedo, da domača zdravila marsikdaj odpovedo. Razen ljubljanskih zdravstvenih ustanov pa do neke mere lajšata naval nanje še obe bolnišnici v Novein mestu, ki tudi v celoti izpolnjujeta sama, in pod katero streho gredo bolniki iz novomeške okolice in še od Črnomlja in sploh iz Bele krajine. Sneg se spei ponuja Ljubljana, 21. febr. Včeraj pa ni bilo več take odjuge. Živo srebro se je držalo okrog ničle in tla so bila pomrznjena. 2e v popoldanskih urah se je začel ponujati sneg, drobno, drobno je pršilo, da si bele snežinke komaj videl. Danes zjutraj je pihal rahel severovzhodnik, ki je s seboj prinesel tudi sneg. Okrog pol devetih je počasi začel naletavati. Ozračje je mirno, toplota primerna, nebo oblačno, tako da vse kaže, da bo še močneje snežilo. Ljudje ga seveda ne bodo veseli, saj je še starega dovolj. Pa tudi, kaj bi z novim snegom, ko je pa že spomlad na vratih? Vse Barje naj se koristno obdela! Ljubljana, 21. februarja. Ljubljansko Barje pomenja veliko rezervo za kmetsko obdelovanje, vendar je še vprašanje, v koliko bi mogla biti ta velika površina zemlje obdelana. Res je, da se gradi zapornica pri cukrarni in da bo najbrže že leto« odstranjena zapornica pri »Špici«, vendar moramo pomisliti, da je ogromna površina Barja v lasti zasebnikov, ki nimajo interesa, da bi bila zein-ilja obdelana, temveč bi najrajši dobili z baronskih travnikov krmo za konje in krave, fem ljudem je težko dopovedati, da je pridelek krompirja bolj važen, kakor pa prcdenica ali preslica na Barju. Zdaj, ko bo sneg skopnel, bomo morali računati tudi s tem dejstvom, da veleposestniki na Barju ali ne bodo hoteli dajati zemlje delavcem v najem nli pa po povišani ceni. Kakor je bilo preprečeno povišanje cen stanovanjem, pravtako se ne morejo povišati najemnine za njive, kj jih delavci najemajo v okolici Ljubljane. Ljudje obupujejo, ko računajo najemnine za najem zemlje in se zavedajo, da jih prav lastniki zemlje izkoriščajo. Ljudje bi radi pridelovali krompir, radi bi pridelovali peso m kolerabo, toda lastniki zemlje jim tega ne dovolijo, ker računajo za najemnino toliko, da si noben mali človek skoraj ne upa vzeti njive v najem. Pravtako si tudi ne upa nihče vzeti deset arov vrtička v najem, ker je najemnina tako visoka, da sploli noben človek ne moro računati na to, da bi mogel pridelati stročjega fižola na najetem zemljišču toliko, da bi odtehtal plačano najemnino. Cernu torej zapovedi naj bo vsaka ped zemlje obdelana, ko nam pa lastniki zemlje branijo in z visoko najemnino preprečujejo, da bi jo vzeli v najem! — Najemnik. kolekcija številka 57 Klasično delo slovenske proze, ki b' morala bili zaklad vtake družine je BRAKO DELO FRANA ERJAVCA I. zv. Spisi iz prirode, II zvez. Domače in tuje živali, III. zvez. Domače in tuje živali, IV. zvez. Domače in tuje živali. Vsi štirje v platno vezani zvezki obsegajo 1500 strani in 90 dvostranskih tabel s slikami na umetniškem papirju. — Cela ta kolekcija -izredno znižana cena - velja do 28. februarja 1842 samo 90 Lir LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 5 Novice iz Oržave n Maršal Kvaternik, vrhovnik poveljnik hrvaških oboroženih sil, se je ob svojem zadnjem obisku v Italiji mudil tudi ob grobu Gabriela d’An-nuzia ter 6e poklonil padlim Rečanom. Od 1. do 5. marca bo v Leipzigu veliki spomladanski velesejem, kjer bo v 24 poslopjih 6redi mesta razstavljalo več ko 7000 razetavljalcev največjih nemških tvrdk. Zastopane pa bodo tudi domala vse evropske države, v prvi vreti Italija. Po ministrskem odloku z dne 30. dec. je anonimna družba »Singer« postavljena pod državni sekvester, ker je večina njenega delniškega kapitala bil v rokah družbe Singer M. C. v Newyorku. Rim je v letošnji zimi videl toliko snega kakor že zlepa ne. Poročajo, da je zdaj že šestkrat naletaval. Na uradu za vremenoslovje so opazili, da so poslednja tri leta bila 6ploh prav izredna glede obilice snega, tako da v tem prekašajo celo znano triletje od 1893—1896, ko je V6ega skupaj šestnajstkrat snežilo. Tudi mraz ze dolgo ni bil tako hud kakor letos. 30. decembra so imeli 5.2 stopinj pod ničlo, takega mraza niso imeli od 13. decembra 1859 naprej. Padska nižina, nnjvečji dobavitelj sladkorne peso. Pridelek pese, pa naj bo navadna ali sladkorna, je silno važen v dveh ozirih: s stališča ljudsko prehrane in s stališča industrije, ki pridobiva iz pese alkohol, ki se da uspešno primešati bencinu in ga motorna vozila na tleh s pridom porabljajo. Da bi se sejanje pese jvospešilo do čim večje možne mere, je razpisalo kmetijsko ministrstvo po 10 lir nagrade za vsak stot pese, ki bo pridelana na novih jvoljih. Posebno se sajenju pese posvečajo nove kmetije, ki so nastale na nedavno še zamočvirjenih, sedaj pa že izsušenih zemljiščih. Gotovo je, da v novih krajih še ne pridelajo tolikšne količine pese na hektar. V Srednji in Južni Italiji se gojitev pese polagoma razvija, vendar preskrbujejo te dežele s svojo peso večinoma le industrijo alkohola. To so pokrajine Kalabrija, Kampanija Muliso, Rim, Litloria in Frosinone. Kmetijsko ministrstvo, ki je z razpisom nagrad hotelo privabiti čim več kmetovalcev k sajenju sladkorne pese je določilo za nagrade zaenkrat 13 milijonov lir. Ker je pridelek pese, potem pa tudi izdelovanje sladkorja, naglo napredovalo, je mogla država navzlic naglemu naraščanju števila prebivalstva doseči pokritje vseh domačih jiotreb, obenem pa si narediti tudi nekaj zalog, ki jih porablja v primeru, če letina pese odpove ali pa nastopi v industriji potreba, da se sladkor porabi za važne namene. Najdišča kovinskih rudnin ▼ gorskem predelu Gran Paradiso. Lani in predlanskim sta dva znana geologa, Massimo Fenoglio in Edoardo Sanero, raziskavala po nalogu rimskega zavoda za preiskovanje tal gorske predele v sestavu Gran Para-disa in iskala sledi za ležišči raznih kovinskih rud. Učenjaka sta našla več, ležišč, vendar nista mogla določiti obsega in zaloge, ker leže skladi rudnin mnogokrat tudi po 2000 do 3000 metrov pod morsko gladino. Raziskovalca sta prinesla s seboj mnogo materiala ki ga bosta v laboratorijih še obdelala in potem jrodala svoje strokovno mnenje. Našla sta v preiskovanih krajih precej pirita, hemetita in razne žveplene sestavine. Če bodo njuna raziskavanja imela dober uspeh, bodo naravne zaklade skušali praktično izrabiti. Oatra kazen za skrivalcu živil. Ukrepi, ki urejajo prodajanje živil in zagotavljajo jrravilno razdelitev živilskih predmetov, predvidevajo sicer stroge kazni za kršilce, vendar se še vedno najdejo ljudje, ki se nočejo zmeniti za te odredbe in skušajo pri vsaki priložnosti kovati le kapital zase. Zavoljo tega se je že večkrat dogodilo, da so se sodišča, ki so dobile v roke takšne grešnike, postavila na stališče, da je treba krivce izredno in zgledno strogo kaznovati, da bodo drugi v tem videli odločno voljo oblasti, da takšnega početja no bo mirno dovoljevala. Pred sodiščem v Pisi sla stala trgovec Alfredo Bonamici in njegova sestra, ki sta imela trgovino z živili. Pri njima je preiskava spravila na dan precejšnjo zalogo konzerviranih paradižnikov, ki sta jih skrila in z njimi skrivaj trgovala. Sodišče jima je naložilo izredno strogo kazen: trgovec je dobil 4 leta zapora in 10.000 lir denarne kazni, njegova sestra pa 8 leta zapora in 7000 lir kazni. Novi italijanski poslanik pri Vatikanu obiskal državnega tajnika kardinala Maglioneja. Predvčerajšnjim je prišel novo imenovani poslanik italijanske vlade pri vatikanski državi Guariglia obiskat v Vatikan oba pomočnika vatikanskega državnega tajnika, Tardinija in Montinija, takoj nato pa se je zglasil pri državnem tajniku kardinalu Maglioneju. Kakor poroča časopisje, še ni točno določen dan, kdaj bo novi poslanik slovesno izročil svoje poverilnice sv. Očetu, vendar pa bo ta dan kmalu. Streha se podrla nad družino. V okolici Bologne je pri zadnjem zimskem valu zapadlo mnogo snega. Zato ni čudno, če marsikatera hiša ni vzdržala bremena snega, ki se je nabral na njeni strehi. Tako se je pod težo snega sesedla streha hiše kmeta Angela Noferinija doma iz San Bene-detla. Trije domači so bili prav tedaj v eni izmed sob, ko se je nadnje sesulo ostrešje in jih vse tri pokopalo. Na pomoč nesrečniki niso mogli klicati, k sreči pa so sosedje nesrečo le opazili in Ljubljana, 21. februarja. Danes zjutraj ob pol petih se je poslovil s tega sveta pesnik dr. Alojzij Merhar, stolni kanonik v pokoju, ki ga je slovenska kulturna javnost poznala bolj pod pesniškim imenom Silvin Sar-denko. Napadla ga je bila nagla pljučnica, kateri je po zelo kratkem bolehanju podlegel. Pokojnik je bil rojen na Ježici pri Ljubljani leta 1878. Že kot študent se je pesniško udejstvoval in že 1. 1898. je izdal svojo prvo pesniško zbirko »Na meji mladih let«. Tedaj je bil Sarden-ko bogoslovec v ljubljanskem bogoslovju, kjer je končal svoje študije i. 1902. Kasneje je odšel v Rim in tam 1. 1906. položil doktorat iz rimskega in cerkvenega prava. Po posvetitvi je kaplanoval po raznih slovenskih krajih, tako v Šmartnem pri Liliji, v Planini pri Rakeku in po študijah v Rimu še v Dobu pri Domžalah ter v Sostrem. Od l. oktobra 1908 pa do 1921 je bil veroučitelj na ljubljanskih gimnazijah. L. 1924 je bil imenovan za stolnega kanonika, poslej pa je več let živel v Rogaški Slatini. Dr. Merhar je kot literat izšel iz »Zadruge« in je bil tovariš v Kettejevem in Murnovem krogu. Sodeloval je s pesmimi v »Angelčku« in zlasti v »Domu in svetu«, ki je objavil večino njegovih pesniških stvaritev. Njegova pesem je prvotno epsko lirska idilika, pozneje pa se je razvila v izrazito versko smer. Največji njegov uspeh je prva zbirka »V mladem jutru« (1903). Nato je objavil še zbirki »Rimski soneti« in »Rodni zemlji s tujih tal«. V zbirki, ki je nastala v Rimu, pa je orisal svoje občutke o starem poganskem in krščanskem Rimu ter moderno socialno podobo modernega Rima. L. 1910. je izdal zbirko »Mater Dolorosa« in kot sporedno pesnitev še »Mati svetega veselja«. L. 1916. je izšla tretja pesniška zbirka »Nebo žari«. V idiličnem epu »Šotor miru« (1918) je opeval v 32 spevih življenje in smrt svetega Paskala. Leta 1922. je izšla zbirka »Dekliških pesmi«, kot priloga »Dom in sveta« pa »Rože«. Kasneie je podal v pesniški obliki svoj življenjepis »Daritev« in življenjepis »Antona Martina Slomška«. Sledile so 1. 1933 Marijine pesmi. V novejšem času je še izdal zbirko »Trojno klasje« ter »Tolažnico«, ki jo je posvetil 70 letnemu arhitektu Jožetu Plečniku. Razen tega je dr. Merhar napisal tudi več dramatskih prizorov, ki so bili namenjeni za uprizoritve ob raznih kongregacijskih praznikih in podobnih slovesnostih. V vsem njegovem delu se jasno kaže verska vzgojna misel in toplo čustvo svetopisemskih in svetniških podob. Njegov 6log je bil širok, rad je rabil izbrane podobe in besede mehke zvočnosti tako, da so njegove pesmi nekako posnemale narodne pesmi. organizirali takoj reševanje. Vsi so menili, da bodo podsute Noferinijeve potegnili mrtvo izpod ruševin, toda presenečeni so bili, ko so vse tri dobili popolnoma nepoškodovane in cele, lo domači maček je poginil. Ljudstvo pripisuje to ne-pričakovano rešitev Noferinijeve družine priprošnji don Bosca, katerega je družina vedno zvesto častila in je njegova slika slalno visela nad glavnimi vrati. 101 leto star zidar. V vasi Sommacampagna je Sred dnevi praznoval svoj 101. rojstni dan zidar osip Fasoli pri polnem svojem zdravju. Mož se je kot mladenič preselil v Ameriko, kjer je dolgo let delal in se pred visoko starostjo s precejšnjimi prihranki vrnil v domovino. Toda mož gotovo ni računal, da bo segel čez sto let in zato ni čudno, če mu je denar pošel. Moral jo nazadnje v zavetišče. Tam je vsak dan zjutraj prisostvoval sv. maši, čez dan pa je bil brez večjega oddiha stalno pri delu. Smrten padec s kolesa. Oni dan je v Gorizijo na kolesu privozil neki starejši moški. Ko je zavil prek ostrega ovinka, ga je na j>oledeneli cesti spodneslo, da je padel na glavo in si jo razbil. Ljudje so takoj poklicali gorizijski zeleni križ, toda čim so reševalci prišli do kraja nesreče, je nesrečni kolesar že podlegel težki poškodbi. V njem so spoznali nekega Josipa De Coleja. Milanski misijonar ubit na Kitajskem. Milanska misijonska postaja je dobila obvestilo, da so kitajski roparji ubili patra Karla Osnagliija, ki je bil član milanske misijonske hiše in je pred 19 leti zapustil Italijo in v svetem navdušenju kot 24 letni novomašnik odšel v kitajske misijone. Njegovo ]xxlročje se je raztezalo v pokrajini Ilo-nan. Ubit je bil v Jenčičanu in sicer 1. t m. Osnaghi je že peti italijanski misijonar, ki je v zadnjem času pustil življenje v prostrani Kitajski. Obenem je prišlo tudi sjmročilo, da so kitajski neredni vojaki prijeli in odpeljali s seboj drugega misijonarja in sicer patra Urbana Previlera, ko so bili napadli italijansko misijonsko jmstajo v Ko-liakovu. ► Earl Derr Blggers AME1LA 64 | Chan je nagrbančil čelo in znova vzel lista v roko. »Dolgo I jjoslopanje jx> jjolicijskih pisarnah vam še ni okrnilo možganov. Da, popolnoma prav imate. Obe pisavi sta enaki. Oba lista sta bila napisana na isti stroj. Zares sem vesel, da naše delo tu ni bilo brezuspešno. Zdaj bom položil pisalni stroj spet na staro mesto, da ne bi mogel opaziti našega obiska. Oziroma, da ne bi »Na vsak način, tista dogodivščina tam na obrežju,« je na- opazil našega obiska, če nas ne bi izdal duh po cigan našega dalieval Murdock. »In vi ste zraven kot veduo. Nekateri ljudje 6tarega prijatelja Murdocka.« so srečo vzel. kar v najem.« I Hotelski detektiv je pogleda v »Ker so morali dostikrat .plačati z grmado skrbi,« ga je lie, na to pa sploh nisem pomislil.« »pomnil Chan. »Saj se vam tu godi boljše kakor prej. Ribe na včerajšnji večerji so bile odlične, mar ne? Ste jih pokusili?« »Sijajne.« »Jaz tudi. Toda dalje nisem prišel,« je vzdihnil Chan. Ozrl se je po sobi. »Naša naloga obstoji v tem, da vse natančno pre- uledamo, ne da bi za seboj pustili kakšno sled. Saj imamo na . srečo dosti časa.« nicSa predala zbudil njegovo pozornost. On in šef sta začela po načrtu brskati po predalih in orna- Stopil je k 6vojemu šefu in mu ponudil v odprti dlani velik rah, medtem ko je hotelski detektiv udobno sedel na stolu in briljantni prstan z debelim zlatim obročem, šef ga je vprašu- kadil cigaro. Charlic je našel kovčeg s predali. »Zaklenjen!« joče pogledal. »Prosim, oglejte si ga točno!« mu je svetoval Chan. »In vtisnite si ga v spomin!« svesti si krivde: »Oh, Char- »Pokaditc svojo travico kar do konca. Kar je škode, je že storjena. Toda pazite, da vam razkošje sedanje službe ue bo zmešalo glave.« Toda Murdock ni več kadil, temveč je ugasnil cigaro, medtem ko je Chan brskal naprej. Skoraj je končal s svojim delom, ko je nenadoma nek predmet v najbolj oddaljenem kotu spod- je pripomnil Murdock se je dvignil. »Nič zato. Imam pri sebi orodje.« Odklenil je kovčeg brez vsake težave, Chan pa je jiotegnil predale in nenadoma vzkliknil, »llalo, šef, tu bo gotovo kaj!« Vzel »Vedno več okrasja, Charlie?« Chan je prikimal. »Ko preiskujemo ta primer, sc zdi, da smo več ali manj v draguljarskem poslu. Razlaga je v tem, da je potovalni stroj, ga položil na mizo, vtaknil vanj papir in na- gre večinoma za ljudi iz IIollywooda.« Položil je prstan nazaj, tipkal nekaj stavkov: »Svarilo vašega prijatelja. Nemudoma zaprl kovčeg in ga spet zaklenil. »S tem bi bil naš posel tu morate v mestno knjižnico in...« Ko je bil gotov, je potegnil končan, mr. Murdock.« iz svojega žepa izvirnik in primerjal oba lista. Z zadovoljivim Odšli so v vežo, kjer se je hotelski detektiv jvoslovil, Chan smehljajem je oba ponudil potem šefu. 'je pospremil svojega šefa ven do avtomobila. »Ali bi vi primerjali obe sporočili in mi jx»tero povedali, kaj »Kaj pa pomeni tisto s prstanom, Charlie?« je slednji z za- ste na njiju opazili?« je dejal. nimanjem vprašal. Šef ju je nekaj trenutkov motril, potem pa rekel: »Čisto »To jo majhna zgodbica, ki jo le prav nerad ponavljam,« enostavno. Obe sporočili sta napisani na isti stroj. Zgornji del se je nasmehnil Chan. »In zakaj? Morda zato, ker je bil to črke »e« je zapackan, črka >t« pa ne leži točno pokonci« I najbolj odvraten dogodek v mojem življenju. Spominjate se še, da sem včeraj zvečer stal v obrežni vili sredi sobe in krepko držal v rokah pismo Shelah Fane. Naenkrat je ugasnila luč. Nekdo me je krepko udaril v lice in me ranil, kar dokazuje, da je imol moj napadalec prstan. Luč se je apet vžgala in pismo je odromalo.« »Da, da,« je nepotrpežljivo vzkliknil šef. »Nemudoma 6em preiskal, kdo od navzočih v sobi je nosil prstan. Ballou in Van Horn — da. Drugi ne. Mr. laruevcrro na primer ne. Toda ko sem ga včeraj zjutraj obiskal tu v hotelu, I som videl prstan, ki sem ga vam bil prej jzokazal, na njegovem pretil. Da, celo videl sem ga tedaj, ko sem bil ravno dobil poročilo o umoru Shelah Fane in sva se peljala na igralkin dom, kako se je bleščal celo v temi. Videl sem ga še, ko smo začeli s preiskavo v uti. Ko pa je po tatvini pisma luč spet zagorela, je prstan izginil. Kakšen sklep bi napravili iz tega vi?« »Rekel bi,« je odgovoril šef, »da je bil Tarneverro tisti, ki je izvedel napad v temi!« Charlie se je zamišljeno gladil po licu. »Značilno, da sem tudi jaz prišel do istega sklepa.« Dvanajsto poglavje. Tenčica se polagoma odstira. Med pogovorom sta odšla do Charliejevega avtomobila, šef je v zadregi dejal: »Jaz enostavno tega ne razumem.« »V tem jjogledu sva enaka dvema bilkama na obrežju vele? toka,« je odgovoril Chan. »Tarneverro vas je pobil na tla. Zakaj?« »Zakaj tudi ne. Morebiti pa je hotel preizkusiti 6vojo moč.« »On sam vam je pripovedoval o pismu, računajoč, da ga eden od vaju utegne najti. V trenutku, ko se je pismo pojavilo. ' va6 je udaril in pobil na tla in vara odvzel pismo?« • »Brez dvorna ga je hotel prvi prebra> * Pomenimo je poslanstvo Zdravstvenega doma v Ribnici Razgovor z zaščitno sestro o delu na terenu Matere, pridite ob sredah v posvetovalnico! Ribnica, 21. februarja. Požrtvovalnost in dobrota, ki ju izkazuješ svojemu bližnjemu zlasti v stiski in slabih časih, ko je človek najbolj potreben podpore, dobre besede, nasveta, sta zrcalo duše vsakega posameznika. Danes skoraj ni človeka, ki bi ne imel prilike, pomagati svojemu bližnjemu, saj je toliko ljudi brez tople strehe in hrane, toliko ljudi navezanih le na dobroto in uvidevnost svojega bližnjega. Kdor je doživel grenke ure preganjanja, pomanjkanja, bolezni in še trpkejših udarcev, bo lažje razumel svojega bližnjega, ko se zateče k njemu v sili, rad mu bo pomagal, in kar bo storil dobrega, bo storil iz srca. Zato se ne začudite, ko slišite iskrene izjave pomoči potrebnih, da najdejo podpore ravno pri revnejših ljudeh, le redko pri premožnejših. Tako je vsaj v Ribniški dolini; in ni nas strah te izjave. Zato je človek kar vesel, ko sreča tudi tod ljudi, katerih edino poslanstvo je, pomagati svojemu bližnjemu. Vincencijeva konferenca v Ribnici je pod vodstvom g. dekana Demšarja Vikto-rijana in požrtvovalnih članov in članic storila že mnogo dobrega za revne občane in begunce, prav tako je v polni meri izpolnil svoje poslanstvo ribniški Rdeči križ. Pred meseci so odprli v Ribnici zelo pogrešano socialno ustanovo Zdravstveni dom, kjer lahko dobe brezplačno zdravniško pomoč vsi revnejši, zlasti otroci, za katere je trikrat na teden šolska poliklinika, za matere z dojenčki pa ob sredah popoldne od 3. do 4. posvetovalnica. O pomembnosti ustanovitve te zdravstvene ustanove v Ribnici za vso dolino smo v našem listu že spregovorili. V kratkem času obstoja je Zdravstveni dom, kateremu načeluje zdravnik g. dr. Brumen Franc, izvršil na ribniških šolah več sistematskih pregledov šolskih otrok, napravil potrebno statistiko, ki bo služila pri nadalj-nih kontrolnih in mesečnih pregledih. Prebivalstvo se z zaupanjem zateka v zavod, tako da je iz dneva v dan jasnejša potreba te zdravstvene ustanove, za katero so se potegovali Ribničani že več let. Ustanovni zdravnik g. dr. Brumen in njemu dodeljena zaščitna sestra gdč. Bremšak Ana sta iz kmečke hiše, zato pa tudi razumeta ljudsko dušo in njuno delo je rodilo že lepe sadove. Koliko požrtvovalnosti zahteva služba v tej ustanovi in kako pomembno je njeno poslanstvo, naj vam pojasnijo naslednje vrstice: Pot me je vodila preko zasneženih njiv proti Ribnici. Nič kaj prijetna burja je brila po dolini, da sem zavil plaščev ovratnik, ovil šal okoli ušes in obraza ter jo z naglico mahal po slabo shojeni snežni gazi. Mraz človeka kar podžge, nič se ne ozira, hiti in hiti, da bi čimprej prišel do toplega zapečka, če si je v jeseni poskrbel drv, kajti •danes jih ne dobiš niti za denar, ker iz gozdov, kjer so zameti do 5 m, drv ne morejo spravljati. Na tej poti sem dohitel neznanko, ki je Pra''[ *a^.° »orala« sneg. Glasno sem jo pozdravil, da je slišala, kajti tudi ona je bila zavita. Odkod, kam, saj veste, beseda da besedo, in — zvedel sem, kdo je moja sopotnica. Bila je zaščitna sestra iz Ribnice. V začetku je bila sila skrivnostna, ko pa je videla, da se resno zanimam za njeno terensko delo, mi je prav živahno pripovedovala o svojem poslanstvu. Kar začudil sem se, ko mi je zatrdila, da je v kratkem obiskala Ribnico, Hrovačo, Go-‘tičo in Nemško ter Gorenjo vas, Otavice, Dolenje Laze, Breg, Žlebič, Sušje, Bukovico, Sajevec, Breze, Jurjevico in Dolenjo vas ter izvršila nad 120 obiskov pri dojenčkih. Zanimivo mi je pripovedovala o začetnem delu na terenu, kjer obiskuje matere z dojenčki in ima z njimi posvete. Mno-gokje so zaščitno sestro sprejeli z začudenjem. Šele po razglasih po župnijskih in občinskih uradih je prebivalstvo zvedelo za poslanstvo novo ustanovljene ustanove in razumelo pomen obiskov zaščitne sestre tega zdravstvenega zavoda. V začetku so sestro matere začudeno spraševale, ali bo sedaj popisala vse otroke itd. Ko je sestra tolmačila svoje poslanstvo in pojasnila, da ima vse rojstne podatke že iz župnišča, 60 postale matere zaupljivejše in z velikim razumevanjem so sprejele sestrine pouke in nasvete. Z veseljem mi je pripovedovala, da posvečajo matere v Ribniški dolini vso pozornost prehrani svojih dojenčkov, da jih večina hrani z naravno hrano in da se drže reda ter hranijo dojenčke dnevno šestkrat. Mnogo mater hrani otroke tudi ponoči — celo dva- do trikrat. Redna hrana je za dojenčkovo zdravje izrednega pomena, tako za rast, razvoj, prebavo dojenčka samega, kakor tudi za doječo mater. Tudi o potrebnem mešanju mleka z vodo so matere že poučene. Našla je le en primer, kjer je mati dajala otroku polnovredno kravje mleko. V primerih umetnega hranjenja je dala sestra materam podrobna navodila glede pravilnega mešanja mleka z vodo, odnosno sladkorja in pšenične moke z ozirom na dojenčkovo starost. Materam je eventualna podrobna navodila tudi napisala. Zanimiva so bila tudi njena pojasnila o otrokovih ležiščih. V Ribniški dolini služi za dojenčko- vo posteljico gumijast ali platnen voziček, le redko lesene posteljice. Kot .vsebina otrokovega ležišča služijo v večini ovsene pleve. Sestra je zato materam pojasnila, da je gumijast voziček nezdrav za dojenčkov razvoj, ker ni prehoden za zrak, priporočala pa je navadne pletene košare, kjer se lahko otrok ziblje in tudi vozi. Za vsebino dojenčkovih ležišč je priporočala ličje ali lesne oblance, pa tudi slamo. Ta vsebina je zračna, otrok se na njej ne poti, na njej si otrok krepi kosti, zlasti hrbtenico, kar je posebno važno za otrokov razvoj. Sestra je pohvalila osebno in stanovanjsko higieno v Ribniški dolini, kar omogoča tudi lažje delo Zdravstvenemu domu. Mnoge matere je morala sestra poučiti zaradi kopanja otrok, ki je po- sebno važno za otrokov razvoj, in o higieničnem povijanju otrok. Vem so matere še malo poučene. Zato pa z velikim veseljem sprejemajo zaščitno sestro in so ji za njeno požrtvovalnost in pouk ter nasvete zelo hvaležne. Tako poslanstvo izvršuje zaščitna sestra poleg svojega dela kot pomočnica pri ordinacijah v zavodu pol svojega življenja. Higiena in po njej urejeno življenje je njen glavni interes v problemu dojenčkov. Srečna je, da lahko pomaga, trudna, toda vesela se vrača v uradne prostore, kjer spet dela in dela, zbira statistiko, da z njo zdravnik lažje ob priliki obiska v posvetovalnici daje nasvete in pouk. Materam svetujemo, da tudi 6ame pridejo ob sredah od 3 do 4 v posvetovalnico Zdravstvenega doma v Ribnici v novi palači ribniške posojilnice in se posvetujejo zaradi svojih otrok z zdravnikom in zaščitno sestro. Ko bo naše ljudstvo prežeto z zdravstveno prosveto, si bo pogostokrat lahko samo pomagalo v sili, odstotek smrtnih primerov bo padel, zlasti pri dojenčkih in doraščajoči mladini, življenjska starostna doba se bo dvignila. »SI..OV. BOM« v vsako hišo 1 Gostoljubnost, naša narodna odlika Stična, februarja.^ V današnjem času, ko ee skoraj povsod oglaša pomanjkanje, se kat neradi odločimo za obisk našega znanca, prijatelja ali sorodnika. Vemo namreč, da nas bo znanec hotel 6 čim pogostiti m čeprav ima zase in za 6vojo družino le najpotrebnejše, ali pa celo tega nima. Lahko trdimo, da gostoljubnost tudi v vojnem času ni povsem izumrla, preveč trdno je zakoreninjena v naših ljudeh. Najbolj gostoljubni so ljudje v vinorodnih krajih, dočim gostoljubnost v letoviščarskih krajih počasi izginja. Take gostoljubnosti, kakor jo goje prebivalci v Sent Andražu in $ent liju pri Velenju, pa menda ni v nobenem slovenskemu kraju. Popotniku, ki bo hodil po teh hribovskih krajih, se pač ni treba bati. da bo lačen ali žejen, čeprav nima pri 6ebi denarja in čeprav v teh krajih nikogar ne pozna Ko bo namreč šel mimo zidanic, ga bo lastnik zidanice povabil v klet, ga pogostil s kruhom, pogosto tudi z mesom, pijače pa mu bo dal kar preveč. Znano je daleč naokrog, da mora vsak, ki potuje po teh krajih, hudo paziti, če se hoče trezen vrniti. V Šent Andražu je celo hiša, kjer vse leto domača družina prav skromno živi, vse najboljše jedi pa pojedo tujci. O Gorenjcih nekateri trdijo, da vsaka tamoš-nja gospodinja že oddaleč premotri človeka, ki se bliža njeni hiši, če ima kaj denarja v žepu. Ako je videti bogat, je z njim preveč prijazna, če pa je revež, 6e ga hitro iznebi. Vendar temu tli tako. Tudi med ondotnim ljudstvom še vlada gostoljubnost. čeprav ie tukaj res precej izumrla zaradi letoviščarjev. Tujec res ne bo našel v gorenjskih hišah gostoljubnosti, kakor n. pr. na Dolenjskem. Vendar je še tudi tukaj ohranjene nekaj gostoljub- nosti. V mnogih krajih na Gorenjskem se še sedaj prirejajo tako zvane »preje«. Gospodinja povabi na določeni dan 6voje prijateljice in sorodnice na svoj dom. Vsaka prinese 6 6eboj šivanje ali pletenje. Ob toplo zakurjeni peči potem 6ede, se pogovarjajo, pojo in šivajo ter uživajo gostoljubnost gospodinje. Tudi Dolenjci 60 še ohranili gostoljubnost. V dobrih sadnih in vinorodnih letinah se boš na obisku znanega Dolenjca kar preveč naužil dolenjske kapljice. Pred leti, ko so slive tako dobro obrodile, so bili Dolenjci kar preveč radodarni z žganjem. Marsikdo 6e še sedaj spominja, kako je kolovratil ves omotičen zaradi preobilne pijače domov. Kdor stalno biva med dolenjskim ljudstvom, mora priznati, da je predvsem to ljudstvo radodarnih rok in dobrega srca. Seveda pa preveč gostoljubni v sedanjih časih ne morejo biti, ker bi potem pač V6e razdelili. Končno naj omenim, da 60 v vseli Časih pokazali najlepši vzgled gostoljubnosti predvsem samostani in župnišča. Vsak lačen popotnik, bodisi reven ali bogat, je lahko našel in še najde tod zavetje in nomoč. Poudarim naj predvsem stiski samostan, ki ie nudil že neštetim svojo gostoljubnost. Mnogo ljudi se 6 hvaležnostjo spominja tega samostana, kjer so bili tako lepo sprejetij in tako okusno pogoščeni. Svojo gostoljubnost je ta samostan pokazal predvsem sedaj, ko ie sprejel pod sl Mio okrog 30 liudi. Tukaj so našli drugi dom. ki jim nudi vse. kar le more. Pa tudi drugim, ki 6e v veliki stiski sedaj zatečeio sem no pomoč, pomarajo. če le morejo. Svoj košček kruha dele z brati, nrav tako kakor pravi pesnik »6 prav srčnimi čutili«. Drobne slike s cests Nauk o vrednotah na tramvaju Pločniki skrivajo danes vse muhe puste in i ošvrkovala druge potnike, neskončne zime: star led, poledico, prašen sneg ~ .......... Iironono iti linimo rt n /■ 1//-.^ ~ 1L. J !l • hrapave in umazane skorje, pomešane z ljudoinilini pepelom, žaganjem itd. Taki pločniki ni6o za moje trhle in klecave noge. Zato pa rado kane, da se z občutkom zastonjkarja prislinim gruči potrpež-ljivčev na kakem tramvajskem postajališču, ki imajo po moji oceni vsi mesečne vozovnice, in svoje kosmate kosti skobalim na tramvaj. Tramvaj je za moj okus nekaj velikega, zvestega, častitljivega, trpinčenemu človeštvu od samega Boga danega. Neskončno potrpežljiv 6e ziblje ko Ezopova mula po nespremenljivih in zanesljivih tirnicah ter vsakih dve sto korakov preklada sitno človeško blago. Včasih tako naleti, da prisopem na postajališče, ko jo ponosno prikolovrati nasproti ravno tisti tramvaj, ki je vedel za mojo skrb, pa me takoj varno spravi v svoje naročje. Takrat me zmerom pod grešnim srcem požgečka, da bi ljubljanskemu tramvaju zapel hvalnico kakor David pred skrinjo zaveze. Najljubši mi je tisti tramvaj, ki nosi na čelu na,mesto številke v V6em sijaju bleščečo se skrivnostno črko »R«. Ne vem, ali tiči za to začetnico beseda Rezerva, Racman ali Ritmojster, zastonj bi iskal po svojih zaprašenih možganih, vem pa, da mora biti nekaj veličastnega. Posebno dobro pa vem, da ga ni na božjem 6vetu vozila, ki bi imelo tako imenitno ogrete sedeže kakor ga ima ta »R«. Naj ne bo zamere, ko mi pa tako neznansko lepo zakuri po otrpli hrbtenici! Vsa neizmerna čast našemu R-tramvaju! A vse to ni tisto, kar sem hotel povedati. Povedati 6em hotel zgodbo, ki mu je bil R-tramvaj glavna priča. Takole je bilo: V tistem času, ko sem bil onega dne na enem teh odličnih vozil in je bila gneča ljudi velika, 6e je primerilo, da je nasproti meni v V6etn njenem veličastju 6edla na klop starejša, z vsemi Tizianovimi barvami in opojnimi močnatimi belinami pisana gospa, ki je imela na roki drobnega kužka. Verjemite ali ne: gizdava milostljiva in zavaljeni »pekinezer« 6ta bila podobna. Oba sta vihala nosove in z nasršenimi pogledi Ljubljana Koledar Danes, sobota, 21. febr.: Feliks, šk. Nedelja, 22. febr.: 1. postna. Obvestila Nočno služho imajo lekarne: mr. Lcustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič - Tržaška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7, telefon 41-52. (Keramične izdelke ra/e, servise, kipe, nastavke, reliefe, košarice, pepelnike itd. v Jepi izbiri in po zmeruib cenah kupite v PAPIRNICI LJUDSKE KNJIGARNE ^ Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 V nedeljo ob 3 popoldne priredi pokrajinski Dopolavoro v dvorani na Taboru brezplačno kinematografsko predstavo, na katero ima prost vstop ljubljansko občinstvo. Predvajali bodo film »Košara očeta Martina«. Premogovi ogorki (leš) so brezplačno na razpolago v centrali ljubljanske mestne elektrarne v Slomškovi ulici. Interesent si mora oskrbeti samo prevoz. Lepote domovine zanimivosti sveta v besedi in sliki prinaša 1 EDINI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK Velja letno samo 40 lir Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva 6 Do tu je še bilo vse nekam v redu, čeprav w vem, kakšen bi na primei bil svet, če bi recimo naši kmetje nosili koze ali teleta na rokah »iz prevelike ljubezni do živali«. Prišlo pa je do čudnega zapleta. Od nekod se je v gneči približala mlada ženska, ki je na roki držala dveletno, krepko punčko. Pa 6e je zgodilo, da je tramvaj malce prevneto potegnil — mlada mati 6e je zazibala, punčka pa je kužka z nogo nehote pritisnila ob zaslon klopi. Takrat je bilo slišati nebogljeno cviljenje, mrmranje o »nesramnosti« in o tem, da je »treba vendar paziti« in da je vse »skrajna brezobzirnost« itd. Mladi materi je bilo nerodno, ni spravila iz eebe niti besede — nemara je bila z dežele. A prišlo ie še hujše. Po dveh postajah se je gneča prenovila in blizu kužka je 6tal možak s cekarjem v roki. Spet je bil tramvaj neroden in mož je nehote 6 cekarjem dregnil v drobnega »Fifija«. Takrat pa je v milostljivi zavrelo. Začela je pihati in renčati, da je vse utihnilo okrog. Temu možaku pa ni bilo nerodno, spravil je iz 6ebe prave besede: »Kua 6e pa repenčte? Vam je že še predobr, da 6e lohka s takole mrcino okul furatel Moja tega ne more, k’ma štir otroke duma, pa-nima služkinje in tud’cucka ne!« Ne vem, kako se je 6tvar končala, ker sem moral prej izstopiti. Toliko 6em pri odhodu še videl, da je sprevodnik 6topil k njima. Pa sem pomirjen odšel, ker vem, da 60 tramvajski sprevodniki modri sodniki in pošteni možaki. Zato jih tudi spoštujem, posebno sprevodnike na R-tram-vajul Spored prvega koncerta našega novega komornega orkestra, ki bo v ponedeljek dne 23. t. m. ob 'Al v veliki Filharmonični dvorani je naslednji: L Vivaldi: Koncert v a-molu za godala in klavir; 2. Schumann: Samospevi za sopran in klavir, poje sopranistka Valerija Hevbalova, pri klavirju Bojan Adamič; 3. Škerjanc: Tri skladbe za godala; 4. Faure: Andante moderato za godala in klavir; 5. Bach: Koncert v d-molu za 2 violini 6 spremi je-vanjem godalnega orkestra. Violini 6olo igrata Leon Pfeifer in Ali Dermelj. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama Sobota, 20. febr., ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 22. febr., ob 14: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Izven. Opera Sobota, 21. febr., ob 17: sSveli Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Nedelja, 22. febr., ob 15: »Aidac. Izven. Ponedeljek, 23. febr.: Zaprto. Tridejanska igra sodobnega italijanskega matika Giovannija Cenzata »Zaljubljena žena, igra o zakonskem trikotniku: žena, mož, ljubica. Obe zaljubljeni ženi se borita za ljubezen moža, ki neodločeno koleba med obema. Igra je posrečena slika iz današnje družbe ter predstavlja življenjsko komedijo zelo umerjenega, mestoma povsem res-noga značaja. Njen cilj je, da pokaže, kako rešujejo sodobne čustvene in pametne žene zakonske krize. Igrali bodo: Severjeva, Nakrst, V. Juvanova, Gregorin, Nablocka, Peček, Brezigar, J. Boltarjeva in Orel. Režiser: prof. Sest. Inscenator: inž. Franz. Premiera bo drevi ob 17.30 za red Premierski. V nedeljo ob 15 bodo peli Verdijevo »Aido«. Peli bodo: Lupša — egiptovskega kralja, M. Kogej-Radevljeva — Amneris, njegovo hčer, V. Hevbalova — Aido, etiopsko sužnjo, J. Franci — Radame-sa, egiptovskega vojskovodjo, J. Betetto — Ram-fisa, velikega svečenika, R. Primožič — Amonasra, etiopskega kralja, Aidinega očeta, M. Kristančič — sla ter M. Polajnarjeva — svečenico. Dirigent: A. Neffat; zborovodja: R. Simoniti; režiser: C. Debevec; koreograf: inž. P. Golovin. RAMMAOLIATORE C A t Z E TVRDKA STROIEV ZA POBIRANJE ZANK NA NOGAVICAH mamka WAL6A eer^a ftappresentante o Concepsionario lSče *a»tojinlka ali pooblnSFenca Sorivere: — Ponudbe na: CO*in G. GAVOII1 - Corso Itaiia 17 - MII ANO ggggggi£ŽŽgSggggBSg£ggggSBSSgSflžl S. S. van Dine ItONEt ::ssss»yassšSššSasassvu.»»^.HMJSP KRIMINALNI ROMAN I a m GLAVNE OSEBE romana »Konec Greenejev« • Chestcr 1 Rex I otroci pokojnega Julija j Tobija Greeneja Šibila J Stara Green-jeva gospa, njihova mati Ada, pohčerjenka starih Greencjevih Dr. Arthur Von Blon, hišni zdravnik Majordom Sproot Bolniška postrežnica Crnven Kuharica Geltruda Mannlieiin Prva sobarica Hcmming Druga sobarica Bar ton Philo Vanče S. S. Van Dine John F. X. Markham Narednik Ileath Dr. Doremus, uradni okrožni /
  • mnil si me,« je brž odgovoril Markham in hitro pogledal na uro, ki 1 je visela na steni, »da je Chester Greene hotel na vsak način imet; zjutraj z menoj razgovor in da sem se z njim zmenil za enajsto uro. Spoznal sem Chester Greeneja že pred davnim i v krožku Marvlebone in prepričan sem, da gre brez dvoma za poskus, j>o-lastiti se slovite srebrnine uri Grče iioilM. »Vlomna tatvina, e?« je nadaljeval Vanče in puhnil cigaretni dim v zrak. »In razbojniški umor dveh žensk?« »Da, lepa kolobocija, kaj takšnega! Ni treba, da bi pri tem ravno šlo za poklicnega tatu. pač pa za zločinca, ki se je prestrašil, streljal in pobegnil!« »Čuden način, dragi moj!« je dejal Vaneo z nedoločnim izrazom in se je spet vsedel na širok naslanjač. »In kaj jo s srebrnino, je izginila?« »Vse je ostalo na svojem mestu; tat se je očividno prestrašil...« »Zares, zelo redko se dogodi, da tat vdre v bogato hišo, občuduje syoj_ plen, ki je lepo raapostavljen v jedilnici, se nenadno prestraši, skoči po stopnicah navzgor, umori dve ženski v njunih spalnicah, in j»obegne .. .r Ginljivo pač, toda ne prepričevalno. Kdo si je neki izmislil to čudno razlago?« Čeprav ga je zliodlo, je Markham vendar odgovoril mirno: »Feathergill je imel preteklo noč službo in je spremljal policiste pri prvi hišni preiskavi. 1 udi on je popolnoma potrdil takšno domnevo.« »Naj jo, radi bi pa vedel kaj več o tem, zakaj je Chester Greene želel razgovora s teboj.« Markham je pomenljivo namrdnil ustnice. Očitno ni bil dobro razpoložen in nekoliko pojoči Vancejev glas ga je kar malo dražil. Vendar pa je lez nekaj minut odgovoril osorno: »Če te ta poskus tatvine osebno zanima, lahko ostaneš tu, če želiš, in prisostvuješ razgovoru.« »Ostal bom,« je odvrnil Vanče in si slekel plašč. »Imam pač to slabo lastnost, da se ne morem nikdar odpovedati kakšnemu presenetljivemu razgovoru. Kdo je ta Chester? Je kaj v sorodu / žrtvami?« »Nič drugega ni bil ko roparski razbojnik,« je kar nekam jezno odvrnil Markham. »Starejša sestra, ki je bila poročena in stara morda kakšnih štirideset let, je bila ustreljena; drugo sestro, ki je mnogo mlajša, upam, da so lahko še rešili.« »In Chester?« »Chester je starejši brat, star tudi okrog štirideset let, ali nekaj manj. Bil je prvi, ki je po dveh strelih iz samokresa prihitel na pomoč.« »In kdo so drugi člani družine? Če se ne motim, starega Tobia Greeneja ni več pri življenju.« »Da. Stari Tobia Greene je že dvajset let v grobu. Vdova, ki je mrtvo-udna, pa še živi; in potem je še, oziroma boljše rečeno, je bilo še 5 otrok: Julija, Chester, Šibila, ki nima še trideset let, Rex, mladi bolnik, blaznež in ljubitelj knjig, mislim da je eno leto mlajši od Šibile, ter Ada, najmlajša med vsemi, dekle pri dva in dvajsetih ali tri in dvajsetih letih, ki p« je samo pohčerjenka.« »Ustreljena je bila Julija; in druga, katera je ta?« Besedilo priredil Mirko Javornik Jože Beranek 4traa 1 i 418. Čakala sfa, kdaj ga bosia divjaka imela zadosli. Kapitan je upal, da bosta z ladjico prišla do kakšnih belih naseljencev in zvedela, kje je ,Laslavica‘. Malajca sta ves dan pila, plavala, prepevala, toda zvečer sta bila še vedno na nogah. 419. Na zemljo je legla krasna južna noč. Nebo je bilo čislo, temno višnjevo, zvezda pri zvezdi se je lesketala na neizmernem oboku. Ščip se je ogledoval v morju, od koder je skozi palmovo vejevje vel prijeten veter in nosil s seboj šumenje valov. Tudi kapitan in Tomaž sta uživala to krasoto. Čeprav sta bila v nevarnosti. Naslonila sta se na drevo, gledala po morju ter čakala primerne prilike. Dolgo je ni bflo, tedaj pa se je zaslišalo po hosti onstran zaliva glasno lomastenje. Žalost m veselje 1111111111»'-at——i"B i ■ ■fiJMmoiflfi: iTnajuuB drejčkov 3 o ž e; Drzna operacija in presenetljiva ugotovitev švedskega zdravnika: Človek lahko živi s polovico možganov! Funkcije izrezane polovice možganov prevzame druga polovica Prof. Olivercrona, ki si je pridobil sloves tnega najboljših švedskih, če ne celo evropskih zdravnikov, je zadnjič z nenavadno operacijo nad nekim svojim pacientom odločno in prepričevalno ovrgle splošno mnenje, da je človek z okrnjenimi možgani neozdravljiv. Njegova nenavadna operacija in 6eveda še bolj čudovit, naravnost neverjeten uspeh, ki ga je z njo dosegel, 6ta prof. Olivercroni prinesla še večjo slavo ter v zdravniškem svetu zbudila ne 6amo izredno zanimanje, pač pa tudi nenavadno presenečenje. Omenjeni švedski kirurg je pred kratkim poročal osrednji organizaciji skandinavskih zdravnikov o operaciji možganov, katere je bil izrezal in odstranil iz lobanje enemu takšnih 6vojih bolnikov, ki 60 jih drugi zdravniki smatrali za popolnoma neozdravljive. Tistemu njegovemu pacientu se je na možganih naredila neka čudna bula, zaradi česar je nesrečnika zadela možganska kap in je postala .polovica njegovega telesa popolnoma hroma. B8 Iplo&nem mnenju zdravnikov pač ni bilo pričakovati drugega, Kot da bo v kratkem nastopila smrt, kajti doslej se ni še nikdar zgodilo, da bi takšne vrste bolnik še kdaj okreval, kaj šele, da bi se čisto pozdravil. Nesrečni, ali pa srečni pacient, 6 katerim je prof. Olivercrona naredil tako presenetljivo uspeli posku6, je nek 61 let stari profesor, ki je na stockholmskem liceju poučeval matematiko in fiziko. Zaradi bule, ki 6e mu je bila začela delati na desni strani možganov, je moral pred nekaj meseci zapustiti šolo in se zateči v bolnišnico. Zadel ga je spričo tega po V6ej levi 6trani telesa mrtvoud, istočasno pa ga je tudi 6pomin čisto zapustil. Res ni bilo čudno, če 60 zdravniki nad njim zmajevali z glavo. Edini, ki nad njegovim zdravstvenim stanjem ni obupal, je bil omenjeni profesor dr. Olivercrona. Sklenil ga je operirati, čeprav tako težke opera* cije še ni nikdar v svojem življenju imel. Odprt je svojemu bolniku lobanjo, prerezal previdno vse tri mrene, ki obdajajo možgane ter tako popolnoma »razgalil 6edež človekovih misli«. Operacija je šla dokaj jx>ča6i od rok, saj je bila tudi zares kočljiva in je zahtevala najvecje pozornosti in skrajne previdnosti. Po dveh urah je zdravnik izrezal in vzel iz glave vso desno polovico možganov. Se isti večer 6e je bolnik popolnoma iznebil vpliva močne narkoze m je tudt že spregovoril nekaj besed. Po desetih dneh se je rana že 6koraj docela zacelila in 61 letnemu profesorju 6e je na veliko začudenje V6eh zdravnikov v ti6ti švedski bolnišnici povrnil tudi spomin ki je zdaj baje tako 6ijajen, da profesor — tako je po operaciji sam šaljivo pripomnil — lahko do vseh jx>drobnosti izpelje in razloži 6lovite Newto-nove razlage o gibanju nebesnih teles. Toda njegova ohromelost, ki je bila j>06ledica možganske kapi, še vedno ni izginila. Živci na levi roki in nogi se le niso hoteli zganiti in mož je bil še vedno na pol hrom. Prof. Olivercrona pa je ho- | tel dokazati na 6vojem poklicnem tovarišu, da je tudi živčna ohromelost ozdravljiva S posebnim načinom elektriziranja je počasi 6pet obudil k življenju tudi živce, tako, da sta 6e kmalu še roka in noga začeli gibati tako, kakor je bolnik hotel. Pravijo celo, da je danes 6tari matematik popolnoma normalen in da se mu prav nič ne f>ozna, da ima za 6eboj tako težko bolezen in tako čudovito operacijo. Iz tega primera bi 6e dalo posneti ne 6amo. da se je izredna operacija v kirurškem oziru docela posrečila, pač pa da je zdaj napravljen zanesljiv dokaz, da človek lahko živi, tudi če ima samo polovico možganov. In celo še več: številne funkcije, ki jih je opravljala izrezana polovica možganov, lahko prevzame druga polovica, ki je ostala v glavi. Fotografirane sanje Poseben filmski aparat posnema s pomočjo infrardečih žarkov prizore, ki jih človek gleda v sanjah bi moral teči s še stokra-t večjo hitrostjo. Aparat ba je nalažč zato počasnejši, da so 6like za tistega, ki jih potem na filmskem traku zasleduje jasnejše in razločnejše. Nekaj [podobnega, kakor če gledamo na filmskem platnu smučarja, kako počasi in elegantno zakrili čez odskok na skakalnici in 6e po dolgem letu 6pus(i čisto nalahko daleč doli na dnu skakalnice kot ogromen čin ptič, ki ga sredi zimske narave nihče ne moti, v resnici pa je tak skakalec kot blisk švignil mimo strmečih gledalcev. Le filmski aparat se je nekoliko ponorčeval iz njegove hitrosti m korajže... Iznašli 60 zdaj še postopek, po katerem se je posrečilo s pomočjo posebne vrste fotografskega objektiva »ujeti« človekove 6anje To je omogočilo izvesti važna raziskovanja psihološkega značaja, kajti prvič so nam zdaj na razpolago pravi resnični jx>snetki duševnih dogajanj. Pravijo, da 60 oči zrcalo človekove duše. Kakor se zdi, je stari ljudski pregovor dobil 6voje pojx>lno potrdilo, kajti ta trditev temelji na čisto znanstveni podlagi. Na očesni mrežnici v resnici odsevajo ne 6amo vtisi zunanjega 6veta, pač pa tudi optične 6like, kakršne si ustvarijo človekovi možgani in ki 60 tako slabotne, da jih prekrijejo kot z neko tenčioo slike zunanjega 6veta. Poskuse so tudi pri tem naredili najprej z živalmi in 6icer z zajci, ki kakor je znano, 6pe z odprtimi očmi. Na njih so prvič zdaj ugotovili, da takšne »notranje« slike re6 obstoje. Na podlagi teh poskusov je bilo mogoče formulirati razlago, da morejo pri človeku, čigar duševnost je dosti bolj razvita in razgibana, tudi takšne slike biti mnogo jasnejše. Španski zdravnik dr. Calderon je sestavil posebne vrste filmski aparat, 6 katerim je mogoče skozi zaprte veke na očeh 6 pomočjo infrardečih žarkov totografirati slike, ki nastopajo na mrežnici spečega človeka. Tako 6e je zdaj prvič posrečilo ugotovili, kako hitro 6e normalnemu človeku sanja. Calderonov filmski trak teče s hitrostjo 50 m na sekundo. Ce pa bi hotel enako hitro posnemati 6like z mrežnice, kakor se v resnici vrste druga za drugo, to se pra- vi tako hitro, kakor jih sanjajoči človek doživlja, Tovarna za izdelovanje umetnega gumija v Švici Zdaj tudi v Švici, v bližini ZOricha, grade kemično tovarno, ki bo v prvi vrsti izdelovala sintetični gumi. Pravijo, da bo način izdelovanja umetnega gumija v tej švicarski tovarni nekaj čisto novega. Surovine, iz katerih bodo sintetični gumi pridobivali, bodo tu bolj ekonomično izrabili, kakor pa so jih dozdaj v podobnih tovarnah. Splošno veselje zaradi slabe letine... Prav redkokdaj se zgodi, da je letina v Braziliji tako slaba, kot je letošnja. Kave so letos v Braziliji pridelali pičlih 14 milijonov vreč, dočim je pridelek brazilske kave znašal v prejšnjh letih povprečno po 23 milijonov vreč. Prvič, odkar je izbruhnila svetovna vojna, Brazilcem zdaj kave ni treba 6ežigati, da bi ohranili njeno ceno na isti višini. Vprav zato — piše srednjeevropska agencija — je v Braziliji leto6 zavladalo splošno veselje in vsi gledajo z velikim upanjem v bodočnost! Nova francoska cigareta Pristojne francoske oblasti 6e ukvarjajo zdaj z mislijo kako bi uvedli novo vrsto cigaret, ki bi jih izdelovali iz mešanice pravega tobaka in dru- fih rastlin, kakršne bi za takšno rabo prišle v po-tev. Nova francoska cigareta 6e bo imenovala »Nationale«, po istem zgledu, kakor 6« na pr. tudi kavni nadomestek v Franciji imenuje »caffč natio-nal«. Nad 18 ur neprenehoma bi ura bila Nek vneti ljubitelj statistik je sklenil izračunati, kolikokrat udari na leto ura v zvoniku. In kar je sklenil, je tudi storil. Prišel je do številk, ki se prvi mah zde naravnost nevenetne gotovo pa presenetljive. Računal je takole: Enkrat ura udari, kadar je četrt, dvakrat, kadar je pol, trikratni udarec naznanja, da je ura tri četrt, štirikratni udarec pa 6ledi ob vsaki polni časovni uri. To 6e z drugimi besedami pravi, da j« že samo teh udarcev v ettl sami uri deset, na dan torej 24X10, ali 240. Poleni je treba k temu prišteti še udarce, ki napovedujejti cele ure, torej sešteti števila od 1 do 12 ter vsoto pomnožiti z 2, ker je celih ur na dan prav za prav 24. To bi spet naneslo 156 udarcev. Vsega skupaj udari ura vsak dan 240 in 156 krat, torej 3% krat. Ce bi hoteli vedeti, kolikokrat ura v zvoniku udari na leto je treba gornjo številko f>omnožiti e 365. Dobili bi na ta način številko 144.540. Tolikokrat udari ura na leto, če pravilno gre. Ce potem še upoštevamo, da potrebuje ura za vsakega teh svojih udarcev približno dve sekundi časa. lahko rečemo, da za vse udarce na leto porabi 289.680 sekund časa, ali 18 ur in 18 minul Toliko časa bi vzdržema bila, če bi hotela naenkrat opraviti 6voj posel za vse leto. Skrivnostni kitajski bankovci, ki jih je morje naplavilo 17 letni fant je te dni našel na zahodni obali otoka Lowis v Hebridskem otočju škatlico, ki jo I'e vrglo na suho morje in ki je bilo v njej 50,000 cjtajskih bankovcev. Čez nekaj dni so na tisoče enakih bankovcev našli tudi na severni obali omenjenega otoka. Čudne uganke, odkod 60 li bankovci, za zdai še niso končnoveljavno rešili, toda — tako pravijo poročila iz srednjeevropskih virov — slutijo, da je to denar. 6 katerim je maršal Cang-kajšek plačal Ameriki njene vojne pošiljke, denar, ki so ga deloma požrle morske ribe, deloma pa je prišel v roke 6rečnih otočanov. Ni se še ganila, z očmi je spremljal« nosilnico, kt se je prav počasi pomikala naprej. Zaprla je dežnik, ker ni skoraj nič več deževalo. Prikazalo se je pet ali šest dečkov iz Albogasia. IJsorno jih je zapodila. Obotavljali so se, toda nenadna ploha jih je zapodila v beg. Nosilnica je dospela zdaj do vznožja gorske poti. Luiza se je premaknila. Nj-ne oči so bile mrzle, telo vzravnano. Obvladovala jo je ona saina misel. Ni se menila za dež, ki ji je padal na glavo in rame ter jo obdajal kakor gosta tenčica in šumel okoli nje. Mogoče ji je ugajalo to divjanje, ki se je ujemalo z njenim razburjenjem. Prav počasi j,- stopala navzdol. Dežnik je imela zaprt ter ga je trdno stiskala za ročaj, ko da bi bil orožje. Pot <«e je malo vila in treba je bilo narediti nekaj stopinj navzdol, da je videla do konca. Ko je dospela do ovinka, je zagledala nosilnico, ki je stala. Brodnika sta stopila na mesto dveh nosačev. Luiza je šla do tja, kjer se na pot širijo veje velikega oreha. Tam se je ustavila prav v trenutku, ko so grofičini nosači začeli iti naprej. Vse je šlo dobro. Pasotti in don Giuseppe, ki sta šla za nosilnico z odprtim dežnikom, je nista mogla videti. Ko bi nošači dospeli do nje, bi se morali ustaviti ter se ji umakniti, da bi šla mimo. Ko so se približali, je spoznala, da sta prva nosača Ismaelov brat in Veronikin bratranec. Na štiri korake jima je z odločnim gibom velela, naj se ustavita. Takoj sta poslušala ter položila nosilnico na tla. Tako sta storila, ne da bi vedela zakaj, tudi nosača zada j. Pasotti j.- dvignil dežnik in zagledl Luizo. Začudil »e j'-‘ uamršil obrvi Zgrabil je dona Giuseppeja ter ga po- tegnil v stran, da bi lahko šla Luiza mimo. Ni mislil, da je to srečanje nalašč pripravljeno. Luiza se ni premaknila. »Niste mislili, da me boste srečali, gospod Pasotti,« je rekla glasno. Grofica je pogledala ven, jo spoznala, so skrila nazaj ter sedla. Z nenavadno čilostjo v zaspanem glasu je rekla: »Naprej I« V tem trenutku se je zaslišal od cerkve silno obupen krik: »Gospa Luiza, gospa Luiza!« Luiza ni slišala. Pasotti je jezno zavpil nosačem: »Naprej!« In nosači so zgrabili za drogove, j »Kar naprej!« je rekla Luiza. Odločila se j-', da bo šla ob . strani nosilnice. »Samo nekaj besed bi rada rekla.« I če bi se bila Pasotti in grofica nadejala solz in prošenj, bi bila morala zdaj od tega prej ponosnega in trepetajočega glasu pričakovati vse kaj drugega. i »Beseda, zdaj?« je rekel Pasotti in se skoraj žugajoče prl- bližal. — »Gospa Luiza! Gospa Luiza!« je zaslišal čisto blizu pretresljiv krik. Hkrati so se zaslišali naglj koraki. Toda Luiza, ko da nič ni slišala. »Da, zdaj!« je odgovorila Pasotti ju nepopisno ponosno. »Iz prijaznosti obveščam to gospo...« »Gospa Luiza!« Zdaj je morala prenehati in se ozreti. Dve, tri, štiri ženske so stale za njo s spačenimi obrazi, zmršene in stokale: »Pojdit" domov! Pojdite domov!« Obrazi, solze, glasovi so jo na mah iztrgali iz strasti in od naklepa. I Skočila je med ženske in kriknila: »Kaj se je zgodilo!« A |z izbuljenimi očmi so samo ponavljale: »Pojdite domov! Pojdite domov!« i »Pa kaj se je zgodilo, neumnice!« »Vaša hčerka, vaša hčerka!« Kakor blazna je zakričala: »Marija? Marija? Kaj je, Kaj je?« Med stoki je slišala imenovati jezero. Zatulila je, ko zver si je naredila prostor in zdirjala po poti navzgor. Ženske niso mogla za njo, toda pri cerkvi so bile kljub dežju druge, ki so stokale in jokale- Luiza je začutila slabost, pri zadnji stopinji se je zgrudila na tla. Ženske so se ji približale, deset rok jo je zagrabilo in dvignilo. Tulila je: »Bog, ali je mrtva?« Nekdo je odgovoril: »Ne, ne!« »Zdravnik!« Več glasov je pritrdilo, da je tam. Zdelo se je, ko da je spet zbrala vso moč in spet je začeli teči. Osem ali deset ljudi je šlo za njo. Samo dva sta jo lahko dohajala. Drvela je. Pri pokopališču je srečala Ismacla in še nekoga drugega. Komaj ga je zagledala, je zakričala: »Ali je živa? Ali je živa?« Ismaelov tovariš je hitro stekel nazaj pravit, da gre mati. Ismael je jokal in je mogel odgovoriti samo: »Jezus Marija, go-spa Luiza!« In kr nil je z roko, ko da jo hoče zadržati. Luiza ga je divje pahnila proč ter stekla naprej. On je šel za njo, bil je ves neumen ter je kričal, ko je tekel za njo: »Saj mogoče nič ni! Saj mogoče nič ni!« Zdelo sc je, ko da bi mu jokajočemu nepretrgani in enakomerni naliv dokazoval ]až. Brez sape je dospela Lniza do o~rkve v Orii. Imela je še toliko moči, da je zakričala: »Marija! Moja Marija!« Okno v spalnici je bilo odprto. Slišala je Cijo, ki je jokala in Estero ki jo je zmerjala. Nekaj ljudi, med njimi profesor Gilardoni, ji je prišlo naproti. Profesor je imel sklenjene roke m je tiho jokal. Bil je mrtvaško bled. Drugi so šepetali: »Pogum! Upanje!« Bila je vsa izčrpana in zdelo sc je, da se bo zgrudila. Profesor jo je objel okoli pasu, jo peljal po stopnicah, ki so bil7 polne ljudi, v prvo nadstropje. Luiza je šla, oziroma skoraj nesli so jo, med glasovi, k! so ji tesnobno šepetali v tolnJbo. »Pogum, pogum! Kdo ve, kdo ve!« Na pragu spalnicc se jo iztrgala profesorju iz rok in sama vstopila. 2a LJadtko tiskarno * UuMJibIi Jota Rramari* — izdajatelj Int. Sodja — Urednik Mirke Ja«ornik — HoKoplMn ne ora/am« — »Slovenski lom* tthnj« rul delavnik r>t 12 Mesečna tantal n« jo i lii, u Iftoccmtv« M U» — UtfdalitTti Kopitarjeva alte* */ID - (Jpratai Kopitarjeva alka «, Ljoblju« — lalcloa itev. 400j do — Ptdrilileii Nor« Mita