Poitnln« platana v gotovini
Stcv. 270
V Ljubljani, ponedeljek 27. novembra 1939
Cena Mm V-
Leto IV
V torek - začetek boja proti nemškemu pomorskemu izvozu
Anglija in Francisa bosta sprejeli sklep, da bodo njune boine ladje odslej plenile vse nemško izvozno blago na nevtralnih parnikih
London, 26. nov. o. Sklep Anglije, da bo gaplenjeno vse nemško izvozno blago na neni-gkib in nevtralnih ladjah, ki je bil sprejet zaradi uporabe magnetičnih min z nemške strani, bo začel veljati ta teden. Sklep o tem bo sprejela angleška vlada na seji v torek. Podoben sklep bo sprejela tudi Francija.
Ta korak Anglije in Francije pomeni silno zaostritev gospodarske vojne na morje. Ni mano, kako bo na to odgovorila Nemčija.
Lord Ilalifax je včeraj sprejel več poslanikov nevtralnih držav v zvezi z nameravanim korakom angleške vlade, med njimi poslanika Italije, Belgije, Holandije, Švedske. Danske in Japonske, ki so protestirali zaradi ukrepov proti nemškemu izvozu. Lord Hali-fax je obvestil poslanike, da bodo njihove zahteve skrbno proučili. Anglija je pripravljena storiti vse. da bi nevtralne države trpele čim manj v sedanji vojni.
»Sundaj Times« pravi: Po mednarodnem pravu ima vsaka država pravico izvajati primerne ukrepe proti sovražniku. Anglija bi na protestne korake tujih poslanikov najbolje odgovorila s tem, da jih napoti na nemško rlado, ki je ■ uporabo maguetičnih min izzvala angleški odgovor.
Pariz, 26. nov. o. Pariški listi razpravljajo o korakih nevtralnih držav ob poostritvi francosko-angleške blokade proti Nemčiji. Anglija in Francija bosta obrnili največjo pozornost željam nevtralnih držav. Sklenili eta odgovoriti na brezobzirno uporabo min z zaplembo blaga, ki ga izvaža Nemčija, pa tudi če ga izvaža pod zastavo nevtralnih držav. Jasno je, da bodo ti sklepi zadeli tudi nevtralne države. Gotovo je, da v Londonu in Parizu omenjenega sklepa niso sprejeli veselega srca, temveč so bili prisiljeni to storiti. Nemčija je z uporabo min napovedala vojno ladjam vsega sveta brez razlike, ali pripadajo vojskujočim se ali nevtralnim državam. Odgovornost
Sovjeti zahtevajo prosto donavsko pristanišče v Bratislavi
Bratislava, 26. nov. 0. Iz Moskve poročajo, da pripra-dja sovjetska vlada načrt, po kalerem bo zahtevala od slovaške republike, naj ji da prosto pristanišče na Donavi v Bratislavi. Sovjeti bi rusko blago pošiljali do Bratislave po železnici, od Bratislave pa bi šlo blago po Donavi, na katero Rusija doslej ni imela dostopa. Slovaška bo morala sovjetski zahtevi ustreči, če bo Rusija ravnala sporazumno z Nemčijo.
Novi napadi sovjetskega tiska na Finsko
Moskva, 26. nov. Današnja »Pravda« prinaša oster članek z naslovom »Pavliha na ministrskem predsedstvu«. V njem silovito napada finskega ministrskega predsednika Kajandera in pravi, da je njegovo politično delovanje tako, kakor da bi bil Kajander hodil v šolo pri Moscickem in pri Berku. Toda tudi njemu se lahko zgodi tako, kakor se je tema poljskima pavlihoma, ki eta kaj hitro izgubila svoji mesti. Finsko ženejo hujskači v silno nevarno igro, ko jo hočejo zaplesti v spopad s Sovjeti. Toda upati je treba, da finsko ljudstvo ne bo več trpelo pri svojem vodstvu lutk, kakršna je Kajander, ki binglja Finsko na usodno pot, kakor sta Poljsko gnala Moscicki in Berk. Nemška vlada je finske poglavarje opozorila, naj se mirno sporazumejo s sovjetskimi zahtevami, opozorila J'h je^pa tudi na resne posledice, ki bi utegnile priti, če se Finska ne sporazume s Sovjetsko Rusijo.
iz tega pisanja sklepajo, da pripravlja Sovjetska Rusija za ta teden odločilne diplomatske korake proti I' inski, ki se ne mara odreči svoji •"•mostojnosti.
za ukrepe Fčancije in Anglije pada edino na Nemčijo. Nevtralne države bi morale opozoriti Nemčijo, naj spoštuje mednarodno pravo. Angleška vlada bo v kratkem času objavila sklep, ki bo točno določal način nadzorstva nad izvozom iz Nemčije.
Uiin, 26. nov. AA. Stefani. Diplomatični urednik agencije Stefani piše: Znano je. da je bilo na pomorski konferenci v Londonu dne 27. februarja 1909 sklenjeno, da se za vojne omeji blokada na obale in luke sovražnika in na one luke in obale, ki jih je sovražnik zasedel. Po dogovoru, ki je bil sprejet na omenjeni konferenci, je treba delati tudi razliko med absolutnim tihotapskim
blagom kakor orožjem in municijo ter pogojnim tihotapskim blagom, to, je blago, ki bi lahko služilo za vojskovanje, ali pa za redno življenje. Odredbe mednarodnega prava v nobenem primeru ne smatrajo kot vojno-tihotajisko blago, blago, ki izvira iz vojskujočih se držav ter je blokada omejena samo na blago, ki gre v vojskujoče se države. Zaradi tega je treba ukrepe proti izvozu iz vojskujoče se države smatrati, da so v nasprotju z določbami mednarodnega prava. Pripominja se, da sta Anglija in Francija sprejeli omenjeno odredbo kot represalijo, toda jasno je, da je mogoče represalije uporabiti samo proti vojskujoči se državi, ne pa proti nevtralnim državam.
Štirje napadi nemških letal na angleške vojne ladje
Po angleškem poročilu niso povzročili nobene škode
London, 26. nov. o. Angleško mornariško ministrstvo sporoča, da so danes popoldne sovražna letala izvedla dva bombna napada na angleške bojne ladje v Severnem morju. Sovražna letala so vrgla veliko bomb, ki pa niso naredile nobene škode. Tudi človeških žrtev ni nobenih.
Berlin, 26. nov. o. Uradno poročajo: Nemška letala so izvedla danes več bombnih napadov na angleške pomorske sile v severnem delu Severnega morja. Štiri angleške ladje so bile naravnost zadete. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča, navzlic hudemu protiletalskemu ognju.
Poluradno sporočajo Nemci: Nemške letalske sile so prizadejale včeraj močan udarec angleški mornarici. Nemška letala so napadla angleške vojfie ladje med Shetlandskimi oloki in angleško obalo. Letala so metala bombe na angleške vojne ladje. Ob tej priliki je bomba zadela zadnji del križarke vrste »Aurora«, kar je ugotovljeno s fo-' tografskim posnetkom. Letala so se nato v skupini vrnila na svoje oporišče. Angleška letala so poskušala prodreti na nemško ozemlje, toda prisiljena so bila vrniti se zaradi nemških protiletalskih baterij. Na zapadnem bojišču je vladal mir, ter je bil samo krajevno topniški ogenj posebno v okrajih južno od Saare in zapadno od Weisenburga. Neka nemška patrola je ujela več francoskih vojakov.
London, 26. nov. o. Parnik »Sussex«, ki ima 11.000 ton in ki je urejen za prevoz zmrznjenega mesa, je iz Avstralije v Rokavskem prelivu naletel na mino ter je bil malo poškodovan. Pomožne ladje eo odpeljale »Sussexa« do ustj^ reke Temze. >Sussex« je last paroplovne družbe Pen-insulay and Oriental Company ter je bila narejena za trgovino z Avstralijo leta 1937. — Lahko prevaža tudi potnike.
V	četrtek popoldne se je potopila angleška ladja »Hockwood« (1206 ton), ki je trčila ob nemško mino. Ponesrečence je izkrcala pomožna angleška vojna ladja v nekem pristanišču na severovzhodni angleški obali. Dva člana posadke sta pri potopitvi utonila.
Nemška vojna ladja je zajela v Baltiškem morju finsko ladjo »Anton« (436 ton) ter jo odpeljala v neko nemško pristanišče. Finska ladja je plula v Amsterdam s tovorom papirja.
Helsinki, 26. nov. AA. Reuter: Finski parnik »Britknic« (3100 ton) so v Baltiškem morju blizu švedske obale ujele nemške vojne ladje. Ladja je vozila celulozo ter je plula v Gdtheborg.
Stockholm, 26. nov. A A. Reuter: Švedska vlada je ostro protestirala v Berlinu proti razširitvi nemških minskih predelov v morski ožini Fal-sterbo. Švedsko mornariško ministrstvo sporoča, da je to minsko polje razširjeno posebno v severnem delu ter je zaradi tega prepovedalo plovbo skozi to ožino.
Posveti pri Hitlerju glede bodočega vojskovanja proti Angliji
Z živčno vojno, z minami in podmornicami misli Nemčija Anglijo izčrpati in izstradati
Pariz, 26. nov. o. Francoski tisk veliko piše, kaj so sklepali pretekli teden na številnih posvetovanjih nemških častnikov s kanclerjem Hitlerjem. Na teh sestankih je bilo sklenjeno začeti na široko zasnovano propagando v vseh nevtralnih državah proti Angliji in Franciji. Nemčija bo pomnožila napade na Anglijo z zraka in z morja. Nemci bodo s svojimi letali v večjih skupinah napadli večja mesta ob angleški obali in angleške utrdbe. V manjših skupinah pa bodo letala razburjala prebivalstvo po nezavarovanih mestih in mu s tem ubijala živce. Končno pa bo Nemčija še bolj poostrila vojno na morja z podmornicami in minami proti britanskim ladjam in proti nevtralnim ladjam, ki dovažajo Angliji živila in drugo blago. S tem hoče Nemčija Angliji odrezati vso plovbo ob obali, kakor je svoječasno nameraval Napoleon osamiti Anglijo od ostalega sveta. Nem-
Poskusi za obnovitev bivše radikalne stranke
Novi program stare radikalne stranke priznava načelo o treh narodih
Belgrad 26. nov. m. Tukajšnja politična jav-■ost se je danes predvsem bavila s korakom članov glavnega odbora radikalne stranke, ki so po naročilu svojega predsednika Ace Stanojeviča izbili notranjemu ministri Mihaldziču vlogo v kateri prosijo za ustanovitev, odnosno obnovitev de-lovanja radikalne stranke. Glavni odbor je pred kratkim poklical vse radikale, naj se znova zberejo okrog staroradikalne stranke, ter je izdal potrebna navodila uglednejšim prvakom v državi. ,ri . *!' delu je na več mestih prišlo do nesoglasij. I onekod so se prerekali o tem, če je korak dr. Markoviča, je skopil v vlado narodnega sporazuma, pravilen ali ne, ali če je pravilno stališče glavnega odbora, ki je dr. Markoviča zaradi neposlušnosti izključil iz radikalne stranke. Eden najvažnejših razlogov za prijavo radikalne stranke je bil, da bo glavni odbor z eno potezo rešil vse nesporazume s tem, da bo izdajal pooblastila za organiziranje stranke samo svojim zanesljivim ljudem, ki se bodo držali navodil predsednika A. Stanojeviča in njegovega glavnega odbora. V glavnem odboru imajo glavno besedo bivši minister Miša Trifunovič, Krsta Miletič, Miloš Bobič, dr. Ninčič in Špadijer ter drugi. Zato je ta korak glavnega odbora nov udarec za pravosodnega ministra dr. Markoviča in njegove. Predvsem poudarjajo dejstvo, da novi program narodne radikalne stranke ne poudarja narodnega edinstva, temveč samo državno. S tem so se straroradikali
postavili na Čelo treh narodov.
Pravila stranke določajo, da so strankini organi glavna državna skupščina, glavni odbor, banovinski, okrajni in krajevni odbori. Glavna skupščina se bo sestavljala vsake štiri leta. Sklicuje jo glavni odbor, ki zanjo pripravi tudi dnevni red.
pa zahtevajo posebne razmere, se skupščina lahko odloži. Skupščina se bo sestajala v Belgradu sli pa drugod. Sestane se lahko tudi na izredno zasedanje Vodi jo predsednik glavnega odbora ah pa njegov namestnik. Na njej lahko sodelujejo ciam glavnega odbora, poslanci in senatorji, ki pripadajo radikalni stranki, predsedniki in podpredsedniki bnovinskih odborov ter predsedniki okrajnih odborov in aktivni ministri, člani radikalne stranke. Skupščina je vrhovni organ stranke ter rešuje vsa načelna in programska vprašanja.
Glavni odbor je vrhovni upravni organ stranke. Vodi vse strankine posle in daje navodila za politično m strankarsko akcijo. Glavni odbor izdaja tudi svoj list. Glavni odbor se bo sestajal najmanj enkrat na mesec in šteje 75 članov. Od teh jih 25 voli ožji glavni odbor in morajo vsi stanovati v Belgradu. Ostalih 50 članov so predsedniki in podpredsedniki banovinskih odborov in še po trije člani vsakega banovinskega odbora, ki jih sam izbere iz predsedstva, ter 4 člani mestnega odbora za Belgrad. Ožji glavni odbor lahko iz svoje sredine izvoli še izvršilni odbor, ki pa
Čija veruje, da bo potem prišlo t Angliji do pomanjkanje živil in lakote. S tem bo prisilila Angleže, da sklenejo mir, kakršnega jim bo narekovala ona. Toda Nemčija mora računati pri teh načrtih ne le z angleško, temveč tudi z vso francosko bojno silo.
Govor kneginje Rdečega križa
Belgrad, 26. nov. Danes je bila v Belgradu v starem dvoru slavnostna skupna seja glavnega upravnega in glavnega nadzornega odbora Rdečega križa pod predsedništvom kneginje Olge. Kneginja Olga se je pripeljala s svojim spremstvom ob 10. v stari dvor, kjer so jo pričakovali vsi člani obeh glavnih odborov. Kneginja Olga je začela sejo z naslednjim nagovorom:
»Začenjam skupno sejo glavnega upravnega in glavnega nadzornega odbora. Delo Rdečega križa, ustanove, ki si je na vsem svetu pridobila zasluženo priznanje in spoštovanje, me je vedno zanimalo. Zaradi tega sem z veseljem sprejela pred-sedništvo našega Rdečega križa, ki mi ga je kr. namestništvo nedavno zaupalo. Ljubo mi je, da se mi nudi prilika, da vidim zbrane glavne zastopnike našega največjega dobrodelnega društva. Kot človekoljubna in privilegirana avtonomna narodna ustanova, je naše društvo po vzakonjenih mednarodnih dogovorih in posebnem zakonu priznano kot društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in kot pomožna ustanova vojne sanitete ob vojni. Znane so vam zelo- važne naloge društva. Za njihovo izvajanje so potrebna znatna sredstva, široko sodelovanje in popolna podpora vsega ljudstva, samoupravnih in državnih orga-
ima manj članov Glavni odbor izvoli predsednika, dva podpredsednika, dva tajnika in blagajnika. Število podpredsednikov je lahko tudi večje. Narodno radikalno stranko organizira sedanji glavni odbor, ki bo potem ko bo stranka povsod organizirana, sklical glavno skupščino zaradi volitev novega glavnega odbora, elani sedanjega glavnega odbora so včeraj in danes že razposlali svojim ljudem vsa potrebna navodila za organizacijo stranke.
Sklep staroradikalov, da priglasijo svojo stranko oblastem, je postavil tudi Davidovičeve demokrate pred alternativo, ali da prijavijo tudi oni svojo stranko oblastem po sedanjem še veljavnem zakonu ali pa trdovratno čakajo še nadalje na novo politično zakonodajo, ki jo je napovedala sedanja vlada.
Vesti 27. novembra
Bivši nemški cesar se pripravlja na beg iz Holandije, kar sklepajo iz dejstva, da so v njegovem gradu pripravljena štiri velika letala, dve za ljudi, dva pa za prtljago.
Bolgarski kralj je danes sprejel v avdienco italijanskega ministra za ljudsko kulturo Bottaia, ki je prišel v Sofijo odpirat italijanski kulturni zavod.
Ob smrti glavnega tajnika mednarodne zveze kmetijskih zadrug Maya v Londonu, je predsednik naše Glavne zadružne zveze dr. Korošec poslal omenjeni organizaciji sožalno brzojavko.
Bolgarska vlada uradno zanikuje, da bi bil predsednik Kjoseivanov dal zadnje čase kako izjavo listom, v katerih bi bil dolžil Nemčijo nasilja in napadov.
Ameriška zbornica bo v kratkem sprejela zakon, s katerim bo lahko predsednik Združenih držav prepovedal sleherni izvoz na Japonsko.
Novi sovjetski veleposlanik v Rimu Oorelkin je včeraj dopotoval na svoje službeno mesto.
Predsednik nove romunske vlade Tataresco je izjavil	časnikarjem,	da	bo	naloga nove vlade
ohraniti nevtralnost Romunije do vseh vojskujočih se držav in dobre zveze s sosedi.
Nekateri angleški listi prinašajo poročila o morebitni	obnovitve monarhije	na Madžarskem. Na
madžarski prestol	pa	ne	bi prišli Habsburžani.	ker bi tega	ne	pustila Italija, marveč
kak član italijanske vladarske rodbine, da bi bila zveza med Madžarsko in Italijo s tem še bolj potrjena.
Razširili so se glasovi, da je angleško vojno bro-dovje potopilo nekje nemško lahko oklopnico »Deutschland«. Te vesti pa še niso uradno potrjene.
Italija proti kominterni na Balkanu
Pariz, 26. nov. o. V Parizu je vzbudil veliko pozornost komentar italijanskega radia, ki pravi, da_ bo vsak poskus boljševizacije v balkanskih državah takoj povzročit protinastop Italije. Ugotovljeno je, da se Italija že nekaj časa sem zelo prizadeva, da bi preprečila prodiranje boljševizma proti jugozahodu ter da bo rimska politika proti kominterni ohranila svojo popolno dejavnost. V zvezi s tem omenja tudi govor madžarskega ministra Csakija, ki je dejal, da Nemčija, Rusija in Italija morajo računati z Madžarsko. Po francoski razlagi ni nobenega dvoma, da so se na madžarski meji začeli razhajati interesi posameznih sil.
Novo zbiranje Nemcev ob holandski in belgijski meji
Pariz, 26. nov. o. Po jiodatkih ogledniških poletov francoskih letal je ugotovljeno, da se ob belgijski in holandski meji zbirajo oddelki nemških Čet. To zbiranje pa ni tako, da bi lahko govorili o koncentraciji velikega obsega. Prej bi lahko rekli, da gre za razdelitev oddelkov na prodoru, širokem 20 km. v štiri skupine. Letala so opazila tudi zbiranje večjih motoriziranih oddelkov, posebno tankov.
Poročajo, tudi, da so se nemške čete umaknile za kakih 25 ktn na nemško ozemlje, verjetno zaradi ugodnejših prezimovališč.
Angleška letala nad Helgoiandom
London, 26. nov. o. Nemško letalsko ministrstvo sporoča, da so angleške letalske sile včeraj izvedle uspešne polete nad severnozahodnimi nemškimi pokrajinami. Letala so letela tudi nad utrjenimi oporišči nad Wilhelmshafenom in otokom Helgoiandom. Nemško protiletalsko topništvo je na več krajih streljalo na angleška letala.
Olge na seji vodstva
nov, posebno pa požrtvovalno in neprestano delo. Temu delu se posvečam z vso voljo, ter vas gospe in gospodje pozdravljam in prosim, da mi z vašim sodelovanjem pomagate, da uspešno izvršimo svoje častne dolžnosti.
Na ta pozdrav se je Nj. kr. Visočanstvu zahvalil prvi podpredsednik društva dr. Djaja. Nato so začeli obravnavati dnevni red. Sprejeti so bili potrebni sklepi glede organizacije uprave društva v banovini Hrvatski po določilih zakona in pravil društva Rdečega križa. Razen tega so preučevali tudi vprašanje o izpremembi in dopolnitvi zakona o Rdečem križu, da se zagotovijo društvu potrebni dohodki in posebno pravice za uspešno delo za cilje, ki jih zakon predvideva.
Turčija, Nemčija in balkanska nevtralna zveza
Pariz, 26. nov. o. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da Nemčija ni sovražna takemu balkanskemu nevtralnemu bloku, ki bi bil pod pokroviteljstvom Italije. Nemčija meni, da ta blok ne bi škodoval Nemčiji, ker Italija ni so vražna Nemčiji in ker bi Italija s tem ustavila sovjetsko stremljenje proti Balkanu. Najhujša ovira je sedaj Turčija in nemški poslanik v Ankari von Papen, ki se trudi na vse načine, da bi pridobi) Turčijo na svojo stran. To pa bo težko uspelo Turško vojaško odposlanstvo, ki je bilo v Londonu in je zdaj v Parizu, je sklenilo sporazumne obsež na vojaška sodelovanja Turčije z zahodnima vele silama. Začela so se pa tudi gospodarska pogaja nja, ki naj omogočajo v Francijo in Anglijo izvoz vsega blaga, ki ga je dozdaj jemala od Turčije Nemčija.
. Carigrad, 26 nov. o. Današnje turško časopisje trdi, da se bo Turčija z vsemi silami prizadevala, da se ustanovi čimprej blok balkanskih nevtralnih držav.
Italijanski tisk bo v bodoče lahko svobodneje pisal, poročajo francoski listi iz Rima.
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Mrzlo je postalo in stari ljudje že napovedujejo, da bomo dobili prav v kratkem »belega«. Za zdaj se ga So kar nekam otepamo, večkrat je že resno grozil. Sicer pa imamo zdaj itak v zadnjih letih že kar nekakšno tradicijo, da se prava zima napravi šele takrat, ko so v prejSnjih časih trav-niki že zeleneli. Tudi letos se obeta po doseda njem značaju vremena sodeč, zima Sele pozno. Zadnje dni pa je pritisnil hud mraz, megla se je dvignila, nebo je ostalo oblačno. Mraza je zdaj iz dneva v dan več. Davi je termometer kazal žc
—	3“ C pod ničlo.
SnoČi je bilo v mestu kaj živahno. Počasi se opaža, da stopamo v zimsko družabno sezono. Zdaj se ljudem ne da zvečer, ko se zgodaj znoči, precej odhajati v posteljo, zato odhajajo ven, v kavarne in gostilne, kjer si pokrajšajo čas, v kino in ▼ gledališče. Sobotni večeri so seveda še prav posebno živahni. Ti večeri so neke vrste »družinski izhodi«. Vsa (amilija se odpravi, ponekod starši z otroki, drugod vsak zase — kakor je že navada. Ob sobotah so prav pridno obiskana tudi plesišča, zdaj skoraj vsako soboto kakšno društvo ali stan priredi svoj ples. Kljub težkim časom so vse te prireditve še vedno prav dobro obiskane.
Današnji dan je bil pust in meglen. Le nekaj najvnetejših smučarjev jo je mahnilo iz mesta, da bi poskusili prve blagodati zimskega športa. Pravijo, da je bila Velika planina dobro obiskana, do smučanja pa je menda še prav daleč. Previdnejši so rajši ostali doma, ker so si mislili, čemu bj hodili ven, tja v meglo in na mraz, tja v pusto skalovje in na golo planjavo, ko pa je vse prijetnejše v mestu, kjer sedeš lepo v zakurjen prostor ter si čez dan varno »spravljen«. Tako si je mislila večina tistih, ki sicer ob »belih« nedeljah le stežka ostajajo v mestu. Ostala je rajši doma ter čakala časa, ko bodo zimske radosti napovedane zanesljivejše in trajnejšega značaja. Dopoldne je v Ljubljani pela spet ista dolgočasna, pa vendar za nekatere ljudi kolikor toliko mikavna pesem: posedanje po kavarnah, promenada, _ potikanje no posameznih ulicah, ogledovanje izložb, kino, gledališče itd. Proti večeru je postalo močno hladno, tako da so se tisti, ki so popoldne izrabili za krajše sprehode po mestni okolici, podvizali proti mestu ter pohiteli, da so prišli čimprej na gorko. Dan sam je minil še kar nekam naglo, saj je zdaj žo kratek.
Miklavževe izložbe
V zadnji teden pred praznikom sv. Miklavža, •lajljubšega otroškega svetnika, smo stopili. Ka-ior vsako leto, tako so tudi letos ljubljanski trgovci, zlasti manufakturisti, špeceristi in delikatesne prodajalne, prav lepo okrasili svoje izložbe, da bi se Miklavž pred njimi čim rajše ustavljal. Povsod po izložbah prevladuje rdeča barva. Meščani se zlasti zvečer ustavljajo pred njimi ter si ogledujejo predvsem — času primerno — praktična darila. Izložbe so zvečer lepo razsvetljene. Veselje je gledati skupine otrok, ki se radostno ozjrajo na vse to razstavljeno bogastvo.
Priprave za novinarski koncert
Eden največjih družabnih dogodkov je vsekakor vsakoletni novinarski koncert, ki ga prirejajo ljubljanski časnikarji. Te prireditve se udeleži v Ljubljani kdor le utegne, saj velja skoraj za neke vrste družabno obveznost. Kakor vsako leto so časnikarji tudi letos za koncertni del večernega sporeda povabili k sodelovanju odlične naše umetnike in umetnice. Po presledku bo tokrat med drugimi spet nastopil najboljši slovenski pevski ensemble, »Akademski pevski zbor« z univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Za letošnji novinarski koncert velja v vseh ljubljanskih krogih izredno veliko zanimanje, saj sta bila za naše občinstvo na tem večeru oba sporeda, prvi, umetniški, in drugi, prosta, neprisiljena, prisrčna zabava po koncertu, od nekdaj skoraj enako mikavna. Nikomur, ki je bil že kdaj obiskal to družabno prireditev, še ni bilo žal, da se je potrudil po vstopnico in se podal z drugimi vred k tej prireditvi. Le še nekaj dni nas loči od novinarskega večera in prav bo, da si tisti, ki mislijo preživeti lep večer, že zdaj poskrbe vstopnice, da so jim ne bo treba zadnji večer pehati in truditi zanje.
Novinarski koncert pa je tudi reprezentativen večer, saj se ga redno udeleže najvišji zastopniki rajevnih civilnih in vojaških oblasti.
Mani avtomobilov na cestah
Kljub temu, da je bila danes zanje še »pro-'.a nedelja«, smo na ljubljanskih ulicah opazili e neprimerno manj luksuznih avtomobilov kakor ob drugih nedeljah. Nekoliko se Je že poznala posledica omejitev, ki so bile zdaj izdane od petrolejskih tvrdk’, ki imajo svoje podružnice v naši državi. Marsikak pohleven ljubljanski pešec, ki že od mladih nog poleti v najhujši vročini in pozimi v najhujšem mrazu meri »per pedes apostolorum« trdi tlak, je že dopoldne zapazil, da je na ulleah manj luksuznih avtomobilov, pa ga ta pojav ni nič kaj preveč pretresel in mu segel do srca. Tega ali onega je celo prijelo, da je rekel, prav je tako, če moram jaz, odkar sem na svetu, hoditi peš, in če se hočem peljati s tramvajem, kadar moram z enega kraja mesta v drugega — čemu bi se potem drugim godilo boljše! Za zdravje je še boljše, če se vsak aan lepo izprehodiš, ali pa, če sedeš na kolo in se malo zapodiš ali skozi mesto po opravku, ali pa ob nedeljah na izlet na deželo! — 1’rihodnjo nedeljo bo v našem mestu v tem pogledu že prav veliko zatišje.
Sobotne in nedeljske nesreče
V temle našem mestu prav redko mineta sobotna noč in nedeljski dan, da ne bi v debele >bukle« na reševalni postaji možje, ki opravljajo to nalogo, zapisali te ali one nesreče. Ce ni kje kakšnega požara, se jo pa prav gotovo na kolodvoru zgodilo kaj omembe in posredovanja vrednega, ali pa je na cesti prišlo do karambola. Navadno so ob nedeljah zlasti na vrsti motoristi, ki izrabijo prosti dan ter se odpravijo malo dalje ven iz mesta, na deželo. Takile izleti ne končajo vselej dobro, marsikak vozač odnese take »spomine«, da dolgo časa trajajo — in še je vesel, če ugodno končajo. Seveda pa kronika razen takih nesreč ob sobotah in nedeljah zapiše tudi tisto, prav vsakdanje, kakor so nesrečni padci in podobno.
Tudi od to sobote na današnjo nedeljo so imeli reševalci še kar dovolj dela. Poglejmo, koga so vse izročili zdravnikom v skrbno nego:
Najžalostnejša nesreča se je zgodila v noči od sobote na nedeljo tam pri železniški postaji Zalog pri Ljubljani. Z vlaka je tam po nesreči padel Ribarič Martin, poslovodja iz Maribora. Ri-'barič je dobil zelo hude poškodbe na glavi. Nemudoma so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, ali bilo je že prepozno. Tako težke so bile njegove poškodbe, da mu ni mogla pomagati nobena zdravniška pomoč. Vso noč se je boril s smrtjo, danes,
v nedeljo dopoldne, pa je poškodbam podlegel.
Vse druge nesreče, ki so se zgodile v tem i-asu, pa so se končale z manjšimi, vsaj ne življenjsko nevarnimi poškodbami.
Gorjanc Ivan, kretnik iz Logatca je doma padel in si zlomil nogo.
Jager Ciril je dočakal komaj štiri zime, pa je že moral v bolnišnico. Doma je skakal in se. podil. Ker pa je še majhen »medvedek«, so se mu zapletle noge in je moral iz Sadinje vasi v ljubljansko bolnišnico, kjer mu bodo zdravniki zopet poravnali zlomljeno nogo.
V	Šlajmerjev dom pa so reševatci pripeljali 32 letnega šoferja Franceta Puca iz Ljubljane. Ponoči so bili obveščeni, da se je tam pri Goričici blizu Preserij zgodila nesreča. Puc je padel z motorja ter se precej močno potolkel.
Izredni občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda
_____vy	■	■	■	■■	■
za nameščence v Ljubljani
Dalmatinski zavarovanci bodo prišli pod pristojnost zagrebškega zavoda
Dalmacije, ki doslej nikdar niso ugovarjali proti poslovanju uprave zavoda, je razumljivo, da je branje teh izjav med vsemi drugimi navzočimi
Blagoslovitev nove meščanske šole na Vču
Ljubljana, 26. novembra.
Danes dopoldne ie bila slovesna otvoritev nove meščanske šole na Viču, ki nosi ime našega velikega pisatelja Josipa Jurčiča. Že pred pričetkom se je pri šoli zbralo precej občinstva m čakalo, kdaj bodo prišli iz cerkve odličniki in šolska mladina. Po slovesni službi božji, ki jo je daroval viški župnik pater Teodor Tavčar, so odličniki in šolska mladina odšli v novo poslopje, kjer ja bila blagoslovitev in otvoritev
Bana dr Natlačena je zastopal prosvetni inšpektor dr Lovro Sušnik, ljubljanskega župana dr. Adle-šiča mestni svetnik inšp. We«ter. komandanta dravske divizijske oblasti brigadni general Janeš Ferdo, dalje je bil navzoč ljubljanski škof dr Gregorij Rožman, meščanskošohki inšpektor Wagner. inšpektorja prof. Bajuk in prot Kranjec, mestni svetniki in drugi.
Zastopnik mestnega župana je v pozdravnem nagovoru v imenu zadržanega župana najprej čestital šoli za današnji praznik, ki danes praznuje šele desetletnico, vendar pa ie zanimanje vsega bližnjega in daljnega prebivalstva za to šolo bilo tako veliko, da se je naglo tako razširila, da ji mestna občina prinaša za jubilej kot darilo novo poslopje. Mladina in prebivalstvo naj to darilo sprejme za nagrado svojih velikih prizadevanj za napredek srednjega stanu, učiteljstvo bo pa to darilo sprejelo kot zahvalo za svoj trud in uspehe v prid vsemu srednjemu stanu. Dalje je omenil delo mestne občine za napredek Ljubljane in končal z željo, da bi nova šola postala neusahljiv studenec vsega dobrega za ves slovenski narod in vso državo, ter prosil župnika, da prikliče božji blagoslov nad novo poslopje.
Po govoru je viški župnik blagoslovil poslopje, pevske zbor pa je pod vodstvom prof Cerarja med drugim odpel prekrasen psalm »Asperge me«. Po blagoslovitvi je zastopnik župana izročil ključe nove šole upravitelju Fakinu, za kar se mu je ta zahvalil.
Nato je pregovoril zastopnik bana in med dru-gkn omenil, da so se po svetovni vojni meščanske šole zelo razvile, kako« nobena druga vrsta šole. Šola, ki bo nameščena v tej zgradbi, ima obrtno-industrijsko smer, učni načrt je pa tukaj prikrojen v višjih razredih za obrtniške življenjske poklice, tako da si učenci v tej šoli pridobe tista praktična znanja, ki jih bodo usposabljala za prestop v ta de-, loma področja. Že v meščanski šoli naj se učenci privadijo delu, da ga bodo znali ceniti in da ga bodo vzljubili ter da bodo v poznejšem življenju dokazali, da se znajo meriti z veščaki od drugod. Zgradba novega poslopja je bila očividna, ker se je število uče#-* cev več kot potrojilo. Tako bodo šele sedaj kakor treba _ upoštevani pedagoški In didaktični momenti Saj si je težko zamisliti dober in uspešen pouk v šoli, ki naj bo tudi praktična, brez primernih delavnic, brez posebnih dvoran, risalnic in potrebnih kabinetov. Sola, ki naj razvije v učencih smisel za resno delo in voljo do njega, jim mora nuditi tudi za to privlačno in primerno urejeno okolje, ki ga oe odbija, temveč mu vzbuja veselje do učnega dela in poznejšega poklica.
Nato je stopil na prste mali Jože Pezdir in se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je šola zgrajena, in vsem, ki eO prišla na ta praznik, da skupno z Vičani proslave ta pomembni kulturni praznik. Mala Marija Kovač pa za svojim pogumnim tovarišem ni hotela prav nič zaostajati in je krepko povedala prigodnico.
S tem je bila otvoritev končana in odličniki kakor tudi ostali so «i z zanimanjem ogledali novo poslopje, ki je zares vzor moderne šole.
Ljubljana, 26. nov.
Danes dopoldne je bil ob 10 v veliki dvorani Delavske zbornice izredni zbor delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Na zborovanje je prišlo skoro 80 članov iz slovenskega ozemlja in 20 delegatov iz Dalmacije. Zborovanje je začel in mu predsedoval predsednik Pokojninskega zavoda g. dr. Anton Milavec. Udeležil se je zborovanja tudi zastopnik ministra socialnega skrbstva in ljudskega zdravja, načelnik tega ministrstva g. Dušan Jeremič in zastopnik bana g. dr. Karlin Predsednik je prebral vdanostno brzojavko Ni. Vel. kralju Petru II., ki so jo vsi navzoči poslušali stoje in sprejeli z navdušenim vzklikanjem kralju: Zatem so bili še prebrani pozdravni brzojavi socialnemu ministru g. dr. Budisavljeviču, banu g. dr. Natlačenu, banu Banovine Hrvatske g. dr. šubašiču in Pokojninskim zavodom v Belgradu, Zagrebu in Sarajevu, ki so bili vsi s pritrjevanjem sprejeti. Zastopnik
pozdravil navzoče delegate, nakar je poročal predsednik dr. Milavec, ki je omenil, da do v kratkem z bilanco dan obračun o gospodarstvu in o pre-
moženjskem stanju Pokojninskega zavoda. Ogromna večina članstva pa je za bodočo petletno dobo bila za to. da se nova uprava izbere po sporazumu brez volitev. Tudi skupine, ki niso v sporazumu udeležene, so bile vabljene k sodelovanju. Ker so odklonile skupno delo, sta bili za volitve vloženi dve listi delodajalcev m dve listi nameščencev. Volivna komisija, ki se je strogo držala volivnega reda. je dve listi zavrnila in je bila jjotrjena samo sporazumna lista. Ker pritožba na državni svet nima odložilne moči, je kot predsednik mogel in moral sklicati izredni občni zbor, ker so na dnevnem redu važni problemi, ki jih bo morala nova uprava rešiti.
Najvažnejše vprašanje je odcepitev dalmatinskega ozemlja. Od ministrstva socialnega skrbstva je ie prišel poziv, naj Pokojninski zavod pripravi' vse za odstop dalmatinskega ozemlja Pokojninskemu zavbdu v Zagrebu. Bili so tudi že razgovori
o	načelih likvidacije, ki naj bo objektivna in poštena na obeh straneh. Kar so Dalmatina zbrali, je njihovo in bo šlo k njim tako premoženje kakor tudi pridobljene pravice. Isto velja za slovenski deL Oba družabnika pa bosta morala vzeti na svoje rame sorazmerno tudi bremena, ki so kakorkoli nastala. Ce bo torej izšla naredba o parcelaciji dosedanjega teritorija ljubljanskega Pokojninskega zavoda, potem se danes poslavljamo od dalmatinskih tovarišev z željo, naj najdejo v Zagrebu nov dom, v katerem bodo zadovoljni.
Pokojninsko zavarovanje hudo tarejo gospodarske uredbe o naložbi 60% reazpoložljive imo-vine v državne papirje. Do leta 1938 je bilo treba naložiti le 20%. tako velik odstotek _enostranske naložbe imovine pa povzroča Pokojninskemu zavodu težave. Pred 35 leti, ko se je začelo pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, ie bil krog zavarovancev majhen. Danes je že velik. *Le trgovski pomočnik je ostal izven tega zavarovanja, čeprav po izobrazbi, zaposlitvi in kvalifikaciji spada kot nameščenec v zavarovanje Pokojninskega zvoda. Sedaj razni pokojninski zavodi še nimajo enotnega pogleda na to vprašanje, vendar je verjetno, da se bodo tudi v tem zedinili Razmere sedanjega časa bodo dale še vse polno nalog, zlasti bodo zahtevale prilagoditev dajatev za zavarovanje in prejemkom iz zavarovanja. Nova uprava bo imela rešiti mnogo vprašanj in upajmo, da bo v petletni dobi srečno rešila vse v korist in dvig Pokojninskega zavoda in dobrobit zavarovancev.
Zatem so bile volitve 12 članov upravnega odbora in njihovih namestnikov, nadalje volitve 4 prisednikov za razsodišče in njihovih namestnikov ter preglednikov Po končanih volitvah sta dva delegata jz Dalmacije prebrala izjavo, ki izraža nezadovoljstvo nad delom dosedanje uprave in ki zahteva, naj se tisti del finančnih sredstev, ki pripada področju Dalmacije, kar najhitreje prenese brez vsake obremenitve na Pokojninski zavod v Zagrebu.
Dalmatinci se otepajo bremen
Ker so bili v vseh dosedanjih upravah Pokojninskega zavoda v Ljubljani tudi delegati iz
PRESELILI SE BOMO
?
Vsem cenjenim odjemalcem vljudno soorožamo. da se b' mo s t. deoemorom preselili v lastne pros'ore
v Podmltščakovo ulico 18
ter se priporočamo za nadaljno naklonjeno«1
BartOl AntOn. I|ubl,t»na- Kobariška ulica
t r jo 5 i n i « kurivom in e -• n m
Kako se bo Maribor branil požarov, os odpovesta
vodovod in elektrika
Maribor, 26. oovembra.
Mariborska gasilska četa uživa upravičen slove«
po vsej našd domovini kot najbolje oborožena in zelo diocilplinšraiia, požrtvovalna » uckana. Mariborski
gasilci 60 to že neštetokrat v resni praksi pokazali, prav tako pa pridejo te njihove dobre lastnosti do izraza ob vsakoletnih velikih vajah, ki jih priredijo
v mestu in ki vsakokrat predstavljajo veliko atrakcijo ne samo za številno občinstvo, ki se ob taki priliki znajde v veliki množici ca mestu vaje, temveč tudi za gasilske strokovnjake Takšna vežba je bila tudi danes dopoldne med 9 in 10, toda v marsičem ce razlikovala od prejšnjih, j tako da je t« razlika bi očitna tudi za nestrokovnjake
Mariborski gasilci so izvršili današnjo vajo pod posebno težavnimi okoliščinami- Po načrtu te vaje je rastel požar ca dveh različnih prostorih v mestu. Pri tem pa je zaradi naravne katastrofe ali sovražnega dejanja odpovedal mestni vodovod in električna napeljavo. Zaradi pomanjkanja elektrike ni bilo mogoče spraviti v pogon električnih alarmnih naprav zvoncev, telefona itd. ter so se morah gasilci obvestiti s pomočjo kurirjev. Ker pa so predvidevali sovražni napad, so bila orodia razmeščena na raznih delih mesta Ker pa ni funkcioniral vodovod, so morali mestni in gasilski tanki dovažati gasilskim orodjem vodo iz Drave.
Pozami alarm je bil podan ob 9 ter so se v hipu razletele kurirske patrulje po mestu a vse strani na kolesih, motorjih in avtomobilih. Alarmirali so v raznih delih mesta stacionirane gasilske edinice, ki so takoj pohitele s svojimi orodji na požarna mesta Gorelo je na dveh krajih. V plamsnih je bilo poslopje okrajnega glavaretva v Ciril-Metodovi ulici in j>a staro vojaško skladišče v Einspielerjevi ulici
poleg tovornega kolodvora. Ni treba posebej poudarjati, da je pri tej vaji, ki se je vršila pod vodstvom četnega predsednika ravnatelja Pogačnika in pod poveljstvom poveljnika Franceta Krambergerja, mariborska gasilska četa zopet pokazala, da je ko* tudi najtežjim tozadevnim nalogam. Vaja, ki je bila prva te vrste pri nas, je vzbudila umevno pozornost v krogih ga4'ii6xnh strokovnjakov, ki 90 ji v velikem število prisostvovali
delegati vzbudilo veliko nevoljo. V imenu vseh navzočih delegatov iz Slovenije je na te izjave odgovoril z dnrgo izjavo g. in£ Vinko Košir. Iz-
JjT	i	re*o!ucii«. ki so jo podali
delegati Pokojninskega zavoda iz Dalmaciji ki ,e po sedanjem ustroju ljubljanskega Pokojninskega zavoda v okviru zavoda, ki im danes svoj občni zbor, izjavljamo: Odobravamo želio in zahtevo delegatov n Dalmacije, da se ozemlja pokojninskih zavodov nanovo razdelijo in da se Dalmacija priključi novo ustanovljenemu Pokojninskemu zavodu v Zagrebu. Želimo pa. da se istočasno z delitvijo Pokojninskega zavoda med Ljubljano in Zagrebom brezpogojno decentralizirajo vse ostale socialne institucije, predvsem Osrednji urad za zavarovanje delavcev, trgovske bolniške blagajne itd. V interesu vseh naših socialnih institucij in vseh slovenskih zavarovancev želimo, da se ta decentralizacija takoj izpelje.« Izjava je bila sprejeta z odobravanjem vseh slovenskih delegatov, nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Filmi
»Johann Strauss - kralj valčka« (Union). .J®* .	^a. v	vrsti	filmov po motivih
iz življenja in godbe Johanna Straussa in Straussov sploh. Skrivnost uspeha in umetniškega prepričevanja leži pri tej vrsti filmov v tem, če je režiser znal zunanje življenje tega ali onega muzika zvezati z njegovim ustvarjanjem tako, da to zvezo čutimo kot bistveno, ne pa da je godba zgodbi 6arao dodajana, bolj ali manj posrečeno in logično. Pričujočemu filmu o bratih Straussih te skrivnosti manjka, zato nas z ničemer ne osvaja. Tudi življenjska zgodba Johanna Straussa, utemeljitelja valčkovske dinastije, ter njegovih sinov, je v resnici dosti obsežnejša in globlja. V njej je bilo več sile kakor pa za eno samo komedijo, iz katere spoznamo Strausse kot muzikantarje, povrlneže in ženskarje. Za take filme imajo Nemci — kar je bilo tu že pred nedavnim zapisano — samo enega mojstra: Willija Forsta, ki je to filmsko zvrst začel z nepozabljivo in neprekosljivo Schubertovo »Nedokončano simfonijo«.
»Johann Strauss« v najnovejši izdaji vpliva prijetno po lepi glasbeni reprodukciji ter idilično s slikami iz starega, tako oboževanega operetnega cesarskega Dunaja. Toda to je za dober film premalo, zlasti še če nihče od vidnih igralcev kaj posebe ne izstopa izmed svojih kolegov.
»Povratek« (Kino Matica). Pričujoči film Je že druga obdelava znanega Cl. Farrerejevega romana. Prva je bila nemška, pred časom — in ni nikogar navdušila. Tokrat pa so delo vzeli v roke sposobni ljudje. Režiser Farkaš jo pokazal v obdelavi človeške drame ter tragične razsežnosti in grozote, ki jo skriva v sebi bitka jeklenih velika-Judi’ ®°?n,° kapaciteto spretnega iri iz-ustvarjalen, ki zna v enaki Seri podčrtati konflikte src in razumov, dveh ljubezni in zunanjo veličino strastnih vojaških obračunavanj med narodi, ne da bi se vnemal zanjo, ampak ji samo z mogočno kretnjo odmerja obseg. Tri sijajne pomočnike ima: Charlesa Boyerja, ki se počasi prrvaja v igri pozabljati na to, da govori v tujem jeziku (sprva je tod kazal kar nekakšno deklaatorsko hiperkultiviranost) in s svojim kapitanom Jorisako postavlja v tem filmu figuro klasične veličine, čudovito, neverjetno fino niansira-no komorno igro Merle Oberonove, ter čvrsto, jasno igro Johna Loderja. Inkišimov je v tem filmu prav epizodna oseba, ki se le malo javlja na prizorišču. Film je močno, tudi pa zunanjih učinkih dobro postavljeno delo, ki bo gotovo privabilo dovolj gledalcev.
Mariborski drobiž
Maribor, 26. novembra.
Občinski tajnik — vlomilec V pretekli noS je bil izvršen v občinsko pisarno občine Topolščica drzen vlom. Vlomilec je s silo odstranil železni križ ter na ta način prišel v notranjost Tam je iz zaklenjene omare, ki jo je s silo odprl, vzel ves občinski denar v znesku 4500 din. Vrli orožniki iz Šoštanja so takoj pričeli z energičnimi poizvedbami ter ugotovili, da je vlom morala izvršiti oseba, kateri so razmere dobro znane. Poklican je bil tudi mariborski daktiloskop, ki je tudi posnel nekaj prstnih odtisov. Od vsega začetka so pa orožniki sumili tega vloma občinskega tajnika iste občine Josipa Berločnika iz Šoštanja, ki je pod težo dokazov priznal, da je vlom izvršil sam. Pri njem so našli še 2900 din. Pravi, da se je nekaj zadolžil, ker pa ni imel drugega izhoda, da bi se rešil dolgov, je pač fingiral vlom. Oddan je bil sodišču.
Brezsrčna mati. Grobokop Franc Kurnik iz Sv. Ruperta je našel na pokopališču v bližini mrtvašnice lesen zabojček, v kaerem se je nahajal mrtev otrok. Orožniki so vzeli stvar takoj v roke in pojasnili zadevo. Predčasno si je odpravila svoj plod 27 letna posestniška hči Marija H. iz Rogoznice, ki je priznala, da je bila že v 8. mesecu nosečnosti er si je z nekimi rastlinami, ki si jih je kuhala, pospešila splavljanje plodu. Izgovarja se, da je to izvršila iz strahu pred starši, ker jim ni hotela prinesti na dom nezakonskega otroka.
^klicna posvetovalnica in obrtniški vajenci
Ljubljana, 26. nov.
dyorar» Pri »Sokolu« je bil sestanek vseh ljubljanskih obrtniških združenj, ki ga je vodil predsednik g. Breskvar. Na dnevnem redu je bilo vprašanje šolske izobrazbe obrtniških vajencev. Je perece vprašanje, ki so ga vsi stvarno obravnavali brez razlike strokovnih panog. Na sestanek sta bila povabljena tudi šef poklicne f»osve-lovalnice dr. Vi. Schmidt in g. prof. Brenk. Po otvoritvenih in lepib besedah predsednika se je razvija mirna in prav poučna debata o vprašanju duševne in telesne vzgoje obrtniških vajencev. Kot prvi so kratko poročali o vajencih upokojeni učitelj g. Potočnik, dalje učitelj g. Deržaj in mojster g. Nachtigal, ki so razvijali svoje načrte, kako usmeriti vzgojitev obrtniškega naraščaja Šef banovinske j>oklicne posvetovalnice dr. Schmidt je nato podal prav zanimiv referat o nalogah te nove banovinske institucije Doslej kljub skromnim sredstvom so bili doseženi ie lepi uspehi. Ze sedaj ima zavod letno do 2000 prošenj staršev, da
posvetovalnica psinotehnično in medičinsko pre-iskusi kandidata, za kateri poklic je najsposobnejši. Med obrtniškimi mojstri in j>oevetovalnico naj bi vladalo harmonično razmerje. Mojstri naj bi sprejemali samo one vajence, ki jih poprej preizkus, posvetovalnica. Potrebno je vzajemno sodelovanje K njegovim stvarnim izvajanjem je podal kratke pripombe še prof. g. Brenk, član poklicne^ posvetovalnice. Razvila se je prav živahna debata o vzgoji obrtniškega naraščaja, v katero so jiosegli mnogi mojstri, ki so prav mirno poročali o svojih dosedanjih izkušnjah z vajenci v praksi. Vsi so si bili edini, da je treba postaviti načelo: V naše delavnice — nobeden vajc-n*f- ki ne bi šel poprej preko poklicne posvetovalnice.	.
Mnogi so prij>oročali večjo strokovno izobrazbo, da tako lahko jioteir obrtnik uspešno konkurira veliki industrij. Lepo uspela konferenca je trajala dobre 3 ure in je bila končana z dobrimi nasveti, ki so jib odobravali zastopniki vseh obrtniških strok.
»K' mav čez izaro«
Zanimivosti o novih nemških nakaznicah za obleko
Dotlej *o se dobile za obleko, perilo in usnjene izdelke posebne nakaznice, ki 6o jih na deželi dajali občinski uradi, v mestih pa nalašč za to določene pisarne Za vsako 6tvar posebej je bilo treba dobiti tako nakaznico, ki so jo uradi izdajali samo v slučaju nujne potrebe. Če 6i je dekle želelo kupiti par nogavic, je moralo dokazati nujnost talto kupovine. Če ie imelo doma vsaj že dva para nogavic, njeni želji navadno ni bilo ustrežno Seveda pa so se tudi pri teh nakaznicah dogajale zlo-rabe. Tako je na pr. v Velikovcu žena tamolnjega zobotehnika prosila za nakaznico za par Čevljev. Oblasti se ije zdelo sumljivo, da bi bila Uka dama v tako hudi zadregi, da nima doma niti para Čevljev več. Med tem ko je pisarna izstijvljala^ izkaznico, je tajna policija v hiSi dotične dame izvrgla hižno preiskavo Ko se je prkmehljala gospa domov z novim parom Čevljev, v dobri veri, da je zopet enkrat prepetnaijetila oblasti, so ji povedali, da je med tem tajna policija obrnila nieno stanovanje in odnesla 25 parov veC ali manj dobrih čev-Kev Tako je skrbna gospa za par novih Čeveljčkov irguKla vso svoio bogato zalogo in se bo v bodoče najbrže hudo premislila, preden bo Sla prosit za nakaznico za kateri koli drug predmet v svojem
gospodinjstvu.
Nova nakaznica za obleko je duhovito sestavljena. Veliavna je za eno leto, to je do 31. oktobra prihodnjega leta. Obsega sto odrezkov ali sto točk. Nakaznice so različne barve za može, žene, dečke in deklic ter za otroke od 2. do 3. leta. Malčki v prvem letu karte ne dobijo, ker je naijbrže ne rabijo. — V naslednjem naj navedemo samo nekaj primerov, kako se bo nakaznica za oblačila lahko uporabljala.
Za može se bo štelo na ta-le način: 1 robec Šteje dva odrezka karte, nogavice 5, rokavice 7, spodnje hlače, dolge 20, kratke 12, srajca 20, ovratnik 3, kravata 3, nočna srajca 25, zimska jopica 40, hlače 20, kompletna obleka 60 odrezkov ali točk. Če torej fant ali mož nujno rabi novo obleko, mu bo ostalo vsega samo še 40 odrezkov za
ostale potrebe. S temi točkami si bo lahko kupil So srajco, dva para nogavic m kravato.
Za dekleta in žene šteje robec 1 odrezek, nogavice 4, rokavico 5, volnena jopica 25, predpasnik 25, volnena obleka 40, bluza 25, jopič 20, kostum 45, 1 m volnenega blaga 14—18, drugega blaga 8 do 11 odrezkov.
Za dečke do 14 leta šteje robec 2, nogavice 2 spodnje hlačke 5, srajca 15, deSka obleka 12, hlače 6. plašč 30 odrezkov. — Za deklice do H. leta; robec 1, dolge nogavice 5, kratke 3, predpasnik 6, volnena obleka 20, navadna obleka 15, navaden plašč 18 odrezkov itd.
Vseh sto odrezkov mora zadostovati za celo leto. Do 1. decembra sme ena oseba porabiti največ 30 odrezkov, žene in dečki da 1. jan. nadaljnjih 10 odrezkov, moSki in deklice pa do 1. februarja 1940 nadaljnjih 10 odrezkov itd.
Vsakemu je prepuščeno, kaj kupi in kje kupuje. Vsak 6am preudari, kaj mu je pri obleki najbolj potrebno Pri nabavi ;,e bo moral seveda držati predpisanih točk in termina njihove uporabo. Preprosti ljudje se tolažijo s tem, da tudi bogatini ne dobijo več kot samo eno karto za oblačila. Psihološko je to vsekakor zelo izdatna tolažba.
Novo uvedena karta ne velja za moSke letne in zimske plašče, za posteljno in hišno perilo ter za delovne in poklicne obleice. Kdor si hoče kupiti nov plaSč mora v dokaz prinesti svojega starega. Če ima večjo družino, lahko plašč nato sam obdrži, ostali pa ga morajo oddati. Posteljno in Wfc>o perilo pa sc trenutno sploh ne bo prodajalo.
* ...
V	Skocijanu v Podjuni gradi firma Leitgeb
novo tovarno za izdelovanje deščic Iz rasnih lesnih odpadkov. Deščice se bodo lahko uporabljale za izdelovanje pohištva.
Ob Zablatniškem jezeru so postavili nekaj novih 6tavb za strankino športno igrišče.
Gradnja mostu pri Velikovcu, ki bo_ premostil celo dolino, se bliža koncu. Kakor sedaj kaže, bo nova cesta stekla prihodnjo pomlad.
Ob Baškem jezeru so preteklo nedeljo odprli ! novo planinsko zavet&če »Šanrplalzhaua*. Prihod-
i	njo pomlad 6e bi v njega vselila mladina Iz raznih ' delov NemCije. Zavetišče vodi stranka.
Iz Gorice, s Krasa in iz Trsta
Ukinjeni vojaški depirell
V	jeseni, ko je bilo mnogo dela po polju, eo italijanske vojaSke oblasti dovoljevale vojaSkim obveznikom, ki bo bili svoj čas poklicani pod zastavo, tudi daljše dopuste, da bi lahko doma pomagali pri delu. Tedaj, ko je bilo na kmetijah največ dela, so italijanske vojaSke oblasti upoštevale izredno težaven položaj kmetskega ljudstva in so ljudem po deželi skušale vsaj v neki meri pomagati na ta način, da so poslale številne rezerviste spet za nekaj časa domov, dokler delo na kmetijai ni bilo v glavnem končano. Seveda to ni bila oprostitev od vojaSke službe, pač pa samo dopust. Ker že v mesecu oktobru po polju navadno ni več toliko posla, so vojaSke oblasti 18. oktobra izdale odlok, po katerem 6e te vrste dopusti ukinjajo. Odlok utemeljujejo s tem, čeS da .za .takšne dopuste ni več stvarne potrebe.
Navijalcem cen zapirajo trgovine
Po vsej Italiji in tako tudi v Julijski Krajini s6 tmkfli- stroge kazni za‘ tiste, ki bi se pregrešili z navijanjem cen in z brezvestno špekulacijo. Dan za dnem sliSimo o obsodbah takšnih »greS-nikovc. Trgovcu, ki svojo robo prodaja po previsoki ceni, dostikrat za nekaj časa celo zapro trgovino. Tako poročajo med drugim iz Sušice pri Trstu, da so oblasti po odloku tržaškega prefekta zaprle za tri dni trgovino Antona Beničarja, ker je predrago prodajal milo in ker je imel baje skritega 86 kg sladkorja. Prav enaka kazen je zadela tudi nekaj trgovcev iz Trsta, da v bodoče ne bi več skrivali sladkorja, ko ga že tako in tako zelo primanjkuje.
Podražitev drv in premoga
Zaradi velikega pomanjkanja lesa, so se v zadnjem času po vsej Italiji dvignile tudi cene lesnim izdelkom. Pa ne samo rezan in tesan les, tudi navadna drva so se podražila. Tako poročajo iz Pulja, da se Je les za kurivo podražil približno za 3 lire pri vsakem metrskem stotu. Hrastova drva so zdaj po 13 lir za 100 kg, kar bi bilo v oaSem denarju približno 80 din. Če upoštevamo, nf na lesu	država, moramo pri-
znati, da drva na vse zadnje le le ntso tako draga. — v zadnjem času so poskočile tudi cene premoga. Najslabši premog se je podražil za 5 lir (ca. 1“ “m) pri vsakem metrskem stotu.
Morda so med njimi
Se vedno se pripeti, da tu in tara kdo naleti na Človeške okostnjake na krajih, kjer se je odigravala pred vet kol 20 leti krvava svetovna Žaloigra. To so kosti v bojih padlih vojakov. Iz njihovih kosti zdaj pat ni več mogoče ugotoviti, za katero domovino so se borili. Padli so na bojnem polju, ker je tako veleval ukaz. Te dni so našli na goriški Kalvariji spet pet novih člove-
ških okostnjakov. Kdo v«, Se niso to morda zemeljski ostanki koga od tistih, katerih imena ge bleste na vojaških spomenikih po naSi slovenski zemlji. O najdbi teh okostnjakov io bili obveščeni takoj italijanski karabinieri, ki so odredili prevoz posmrtnih oetankov padlih vojakov v koet-nico v Oslavju.
10 odstotkov vseh jam na svetu je na Primorskem
Zadnja številka »Istre« ponaša zaninrtw ,
ročilo s Primorskega o raziskovanju kraSkib tal in o novih odkritjih k račkih jam. V njem pravi: »2e nekaj let sem stalno proučujejo jame na Primorskem. To znanstveno delo opravlja Jamsko društvo jz Trsta, ki dobiva od oblasti Izdatne denarne podpore. Letos je bilo delovanje osredotočeno na Banjščieo, kjer je brezštevila jam. Naj-
$
250
& iioČe$koim kaj pokbniti,
pMotd Sta Ha n,
^ cw~S£4i&'
'ia£Umo p, eno!
večjo jamo so našli pri L«*!Sn, H Je 200 metrov
globoka. Raziskovali so tudi okolico Podgrada v Istri. Tu so raziskovali požiralnik pri Novi Kra-čini, ki je dolg 841 m. Preiskali so dalje Mrtvo jezero v Skocijanski jami. Vseh jam, ki so jih do zdaj preiskali, je 3703. Računajo, da je na vsem svetu 20 do 30.000 jam. Iz tega sledi, da Je samo na Primorskem več kakor 10 odstotkov vseh jam na svetu.«	-
Od tu in tam
1tVJ
V Škofji Loki bodo povečali prosvetni dem
Škofja Loka, 26. oov.
Po zadnjem Občnem zboru društva, n* katerem so se na p»v radikalen način razčistile razne stvari, je škofjeloško prosvetno društvo kar oživela Dela se s polno paro prav v vseh odsekih. Mnogi naši ljudje, ki so preje stali iz raznih vzrokov ob strani, so začeli zopet vstopati kot Q*ni v društvo in lahko zabeležimo, da e članstvo y zadnjih dveh mesecih poraslo za celih 70. ze ,z se v*di poživljena delavnost društva.
Moramo pa zlasti poudariti silno agilno de-gospodarskega odseka, katerega najvidnejši član je župan Ziherl Matevž. Ta odsek si je nadel težko pa nujno nalogo, da bo v svoji poslovni dobi z vsemi razpoložljivimi sredstvi skušali zvesti gradnjo preddvorane in preurediti ves društveni dom. Na širšem sestanku vsega članstva se je doseglo toliko, da je vse članstvo pripravljeno složno sodelovati pri uresničitvi tega nad vse polrebnega načrta.
Med čalnstvom se je že začela nabiralna akcija in sicer na ta nacm, da se bo vsak član obvezal, da bo dal vsak mesec v teku 1 leta določeno vsoto za ta namen. 1 oleti bo velika tombola in nekaj drugih prireditev. To bi čisto gotovo vrglo toliko, da bi iz našega sedaj zastarelega dom? naredili dom, ki bi odgovarjal vsem svojim nalogam. — Poudarjamo zlasti, da bi to bilo zlasti vaihio za FO in DK, ki morata ob teh žalostnih razmerah telovaditi v šolski telovadnici. Važno pa bi bilo tudi za mladino sploh kakor tudi v?e članstvo in našo stvar pri nas.
Ban banovine Hrvatsk«, dr. SubaSif, potuje po Dalmaciji in je najprej obiskal kraje v Dalmatinski Zagori. Povsod ga je kmečko ljudstvo navdušeno sprejelo in obenem izražalo veselje nad sporazumom. Zastopniki občin in HSS stranke so mu predložili tudi številne prošnje, »lasti zaradi javnih del v Dalmaciji. Ban je odobril do sedaj okrog 15 milijonov din raznih podpor in denar takoj tudi izplačal Potem ie krenii proti južni Dalmaciji.
Tudi socialnodemokratska stranka se Jo začela oživljati, vendar ni nikjer videti kakih večjih organizacijskih poskusov voditeljev te stranke. Prvi odbor stranke je bil ustanovljen v Srbiji. Glavna pobornika sta upokojeni profesor Divac Nedeljko in Vitomir Korac. Delovni odbor stranke je izdal tudi proglas, v katerem pravi, da se bo boril za socialno zaščito socialno šibkih slojev ter za svobodno izražanje misli in hotenj.
V	sklada s zadnjimi političnimi spremembami se je preosnoval tudi jugoslovanski Areoklub. Sklenjeno jo bilo, da bo imelo društvo tri glavne Aeroklube, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Bel-gradu. Ti odbori bodo v svojem poslovanju bolj avtonomni, v osrednjem društvu pa bodo imeli »voje zastopnike po sledečem ključu: Ljubljana 2, Zagreb 3 in Belgrad 5 zastopnikov.
Danes se	bodo	v Belgradn	začela trgovinska
pogajanja med	našo	državo in	Francijo.	Trgovinska izmenjava	med	nami in Francozi je	bila zadnja leta zelo	slaba	in je bila	Francija	med na-
šimi kupci na trinajstem mestu, med našimi dobavitelji pa na osmem mestu. Ko pa 6e je vojna začela, se je imenjava še bolj skrčila. Z novimi pogajanji naj bi se dosegla obsežnejša izmenjava. Mi bi od Francozov kupovali volno, bomba* in kavčuk, od nas pa bi tranoozi kujnjvali les, Sivino, iito in rudnine, zlasti baker. Saj je znano, da ima naša država bogate rudnike bakra zlasti v Boru, katerega lastnica je francoska družba.
Tndl »Jugoslovansko jeklo d. d.<, ki ima svoj sedež v Sarajevu, se ne bo moglo izogniti temeljitim spremembam Minister za gozdove in rudnike je pripravil reoi ganizacijski načrt, po katerem se bo poslovanje poenostavilo, obenem pa »e bodo izvršile v vodstvu večje oeebne spremembe, faradi tega je vsa uprava družbe podala ostanko, nakar bo v sredo nova seja, na kateri bo izvoljena no?a uprava.
Do težje železniške nesrečo je prišlo blim tuprije. Med premikanjem na postaji je privozil tovorni vlak, toda prav tedaj je na isto krt-nico zavozila tudi lokomotiva, ki je premikala vagone po postaji. Obe lokomotivi sta trčili, nakar
J,e PTRm'kalna lokomotiva prekucnila v bližnji jarek. Strojevodja in kurjač sta se težje ranili-Udu pa ie kurjač lokomotive tovornega vlaka-ha:'li so ga v zeio čudnem položaju in mislijo, da se je hotel nesreči izogniti s tem, da je skočil * lokomotive. Toda prav pri tem je nesrečno padel med lokomotivo in vagon in ga je stisnilo.
daljen, sta padla dva strela, od katerih ga Je eden zadel v hrbet. Tedaj je neznanec pognal avtomobil, ranjeni pa je imel še toliko moči, da je prispel do Vrbasa in dogodek prijavil policiji. Bržkone bo težko najti morilca, ker avtomobil ni imel evidenčne številko.
V	belerajski sekciji Učiteljskega združenja se borbe nadaljujejo. Borba se vodi že več let med osrednjim združenjem, ki ga vodi Ivan Dimnik, in med opozicijo. Večkrat so že bile volitve v bel-grajsko 6ekcjjo in vselej je zmagala opozicija. Glavni odbor osrednjega združenja pa je znal vselej Izvrtati kako malenkost in je volitve povrsti razveljavil. Ko pa 60 belgrajski učitelji imeli novo zliorovanje, so z volitvami pokazali, da ne marajo Dimnikove komande Z veliko večino glasov je zmagala oj>ozicija proti Dimnikovemu kandidatu.
V	novih političnih razmerah pa se Dimnik najbrž ne bo upal nastopiti s starimi recepti in skušati onemogočiti delo opozicije.
Posebna družba, ki se b*vila * gojenjem bombaža, je bila ustanovljena pred dnevi v Bel-
Sradu. Imenuje se »Jugo-bombaž« ter ima en mi-jon 100.000 din delniškega kapitala. V družbi so v večini Nemci, ki skušajo z vsemi _ sredstvi pospešiti gojitev bombaža v naši državi, da bi imeli potem Nemci stalnega dobavitelja v svoji neposredni bližini Družba ima načrt, da bi zagotovila sadilcem stalno visoke cene in jih s tem obvarovala pred fkodo, ki jo povzroča padanje cen. Obenem pa so Nemci postavili pogoj, da 6me potem oditi v Nemčijo svobodna količina novo pridobljenega bombaža.
Človeka s piiaoo preteklostjo je zaprla bel-grajska policija. To je 60-ietai Nikola Božič iz Vržca, ki je neštetokrat romal v Ameriko in spet nazaj. Mož je šel v mladin lotih v Ameriko in se tem izučil strokovnega dela. S kakšnimi posli se je tam prav zi prav bavil, ni ugotovljeno, ker Božič noče dati nobenih Jasnih izjav o svojem življenju. Ko je zadnjikrat priromal v našo državo, je zagrešil več prevar in je bil zato obsojen na tri leta robije. Ker se je pa v zaporu dobro vedel, mu je bil del kazni oproščen. Pa jo je spet mahnil v Ameriko in se tam na skrivnosten način preživljal. Ko so ga eedaj v Belgradu prijeli, je pri preiskavi med drugim povedal, da se je poznal celo z znanim razbojnikom Al Caponejem. Do katere mere pa je se njuno poznanstvo raz-
Obvestila
vilo morebiti v razbojniško sodelovanje, pa policija ne more dognati. Zato ga je pridržala v zaporu in bo počakala, če se ne bo morda oglasila
 _____ _ 1 * .	ahaI«	AfRA	,	X11 —_
Iz osebnega avtomobila, ki ni imel številke, je streljal podnevi neki neznanec na kmeta Petra šrelberja iz Sombora. Šrelber Je vozil na vozu moko proti Vrbasu. Na ovinku pa mu ie privozi! nfsproti o°ebni avtomobil. Ko sta bila z vozom vStrie, je Iz avtomobila izstopi' neznanec tn začel Šrelberja psovati. Srelber se ni hotel prepirati, pa je voz pognal. Ko pa je bil nekaj metrov ©d-
ameriika policija in zahtevala njegovo izročitev. Tajinstvenost, ki pokriva vse Božičevo življenje in njegova neštovilna potovanja v Ameriko in nazaj, dela Božiča sumljivega Zlasti zato, ker je nastopal rad pod drugimi imeni-
Zobe zna ruvati brez bolečin brivee v Leskovcu Jovan Cvetkovič. Mož se je v tem poslu izuril in si pridobil med ljudstvom že dobre »paciente«. Opustil je svojo pravo obrt in sedaj potuje iz vasi v vas in si služi na lažji način kruh. Ljudje, ki jim je ruval zobe, pravijo, da je poteklo v&e brez bolečin. Cvetkovič potegne namreč zob s prsti. Ima pa neko tekočino, v katero namoči robec, katerega potem ovije okrog zoba. Sam pravi, da s to tekočino omehča dlesen in zato zob lahko s prsti brez bolečin za »pacienta« potegne Bržkone zobozdravniki in dentisti ne jrlodajo ravno veselo tako konkurenco, da o morebitnih posledicah preziranja higienskih predpisov od strani brivca niti ne govorimo.
»Sedejeva družina« rabi svoje člane k »v. nwš z*duinici po blagopokojnem knezu in nadškofu 4r. F B. Sedeju, ki bo v torek, dne 28. novembra 193“} ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri glav. oltarju
Sprejemanje čestitk in poklonitev L decembra pri g. banu. Na državni praznik Zedinjenja 1. decembra bo »prejemal ban dr. Natlačen od poi 12 dalje v banski palači poklonitve in čestitke. Kakor v preteklem letu, je g. ban tudi leto« z ozirom na sedanje težke socialne razmere odredil, de se zakuska, ki te je običajne priredila za od«, Id «e priSli čestitat, opusti, in je mesto tega razdelil med razna karitativna društva znesek 25.000 din z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiromatnej. sib na praznik Zedinjenja.
Mlakarjeve izbrane planinske spise, in sicer prvi, drugi in tretji del. je izdalo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani. Za Miklavže in za božič so naveden« knjige najlepS« darilo, s katerim morete presenetiti planinca Hitite z naročil ker je naklada omejena, planinci že pridno sc'-’ po priljubljenem čtivu,
MutsHansko gledallš&e
Drama — Začetek ob 20:
Ponedeljek, 27. novembra; zaprte.
Torek, 28 novembra: zaprto.
Sreda, 29 nov. »Kozarec vode«. Red Sredr
Četrtek, 30. novembra: »George Dano in« Red Četrtek.
Opera — Začetek eb 90:
Ponedeljek, 27. novembra; zaprte.
Torek, 28- nov.: »Sabeka kraljica«. Red B-
Sreda, 29. novembre: zaprto (generalka).
Program R&dlo Ljubljana
Ponedeljek 27. nov.: 7 Jutranji pozdrav — IM 1'». rotila, napovedi — 7.1S Pisan venček veselih ivoko. (ploMo) — ja Veseli bolsrarski napevi (ploUe) — 12.3* Poročil*, objave — U Napovedi — U.Og Radijski tra mol — 14 Poročila — 18 Zdravstvo mladostne dobe:
Poklicna priprava »a fivljenje (g. dr. Anton Brenclji
—	18.30 Drobne stvari *a vesele Ijndl (ploSftel — U.if Primorska v času prosvetiJenege absolutizma («. dr-Lovrenčič) — 19 Napovedi, iiorofila — 10.20 Nac. era: lftOlotnioa rojstva dr. Radiča (Koata Popovič) Bel-jrrad — 13 40 Objave — 18.50 Ve* manire — bres ra mere («r. Fr. Govekw) — 30 ljubljanski godalni kvar tet — 30.45 Koncert RadijKkega orkestra — n Napo vedi — Pi»ana Sara (ploSSe)
Torek, M. nov.; T Jutranji noedrav — 7.68 Pero Sila — 7.15 PUan venfok vo*elih »vokov (ptofie) — U Šolska nra: Nagim izseljencev, akademija. Izvaja
r (PtoMe) olja. I*vi kočnice (p
I.	dekl. mešč. fola v Ljubljani — 12 PoskoČniee (p]o SSe) — 12.30 PoroMla. objave — 18 Napovedi — J8.0 Opoldanski koncert Radlihkega orkestra — 14 Poročile
— 18 Obisk pri nevernih Slovanih (ploMe) — UM' Z (rodovina — boijl načrt (g Fr. Terseglav) — u N« IM>vedi, porofMla — 19-20 Na«, nra: Kordun. geogrif skl in etnografski nrepled (Pti&an Samareija) ZasrcV
— 19.40 Objave — 19.50 Deset minut sabave — 30 Grieg-Sonata v O dnru op. 18 sa violino in klavir (plolfe'
— 20.30 »Fantovsko.« Pesmi ljnbesnl in zvestobe. So deluje Radijski molki oktet ln Radijski otkester -22 Napovedi, poročila — 23.15 Citrarki trio 'Vesna..
Ponedeljek, 27. novembra: Bclgreds 20.10 Nar pesmi — 20 30 Igra »Hajduk Stanka« — 21.50 Vle-lina — Zagreb: 20 Konc. Hrv. glaebeflega združenja — Bratislava: 19.40 Sal. ork. — 20 Ijre
21.40 Straussove pesmi — Sofije: 20 Simf. konc
— Ankara: 19.20 Ork. konc. — 20 Jazz — Bero mfinsfer: 1950 Ork. konc — 21 Izaeljeneka oddaja — Budimpeita: 20.15 Operni ork. — 22 Cig ork. — 22 40 Ork. konc. — Bukareitai 20 Schumannove skladbe — 22 Stravinskega skladbe — Stocibohn-H5rby: 20.45 Schumannove »Radijska rapsodija« — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Opera — Rim-Bari: 21 Zgodovina dramstekeg? gledališča — 22.15 Kom. konc. — Florenca: 21 Peemi in plesi — London: 19.40 Kom. konc. — 2! Ponedeljkova noč (pisan sporedi — 22.30 BBC konc. — 2345 Kabaret — Oslo: 19.30 Harmonik«
— 20 40 Pianino — 22.15 Kabaret — Reykjetrik:
21.40 Vok konc — Sottens: 20 Narodni večer.
Orehova fedrca
nova, sortiran cvetlični med in medico dobite naj-ceneje v M e d a r e i, Ljubljana, Zidovska uliea 6.
Visok, presneto visok poraz Ljubljane v Zagrebu:
Hašk : Ljubljana 8:2 (2:1)
Zagreb, 26. nov.
Danes je bil na igrišču Gradjanskega v Zagrebu odigran dvojni program v Slov.-hrvaški ligi. Bil je lep jesenski dan. Na igrišču se je nabralo okrog 3000 gledalcev, ki so prišli na svoj račun zaradi izredno velikega števila golov, čeprav igra sama ni bila nič posebnega. Hašk že davno ni igral tako slabo kot danes, pa je kljub temu zmagal s tako visokim izidom. Zanj se mora zahvaliti predvsem sreči, ki jo je imel zvrhan koš. Ponovila se je danes igra s tekme med Gradjan-skim in Haškom, ko je bil Hašk gotovo enako moče'n nasprotnikov, pa je vendar izgubil. Isto se je zgodilo danes Ljubljani, ki je začela z lepo in v prvem polčasu nevarnejšo in boljšo igro, kakor pa jo je pokazal nasprotnik. V drugem polčasu pa je bila Ljubljana enakovreden nasprotnik, a jo začuda izgubila z 8:2. Izid tekme prav gotovo ne odgovarja poteku igre in sposobnosti, ki so jo pokazali posebno nekateri ljubljanski igralci.
V	začetku se ie zaelo, da danes mora zmagati Ljubljana. Ce bi bil napad Ljubljane vsaj malo bolj okreten, bi lahko že v prvih 20 minutah zabit Zagrebčanom vsaj tri, če ne štiri gole. Po tretjem golu pa je Ljubijana nenadoma popustila. Naredila je mnogo napak in , proti sami sebi ustvarjala nasprotnikom najlepše prilike. Tako je tudi sama sebi pomagala iti v smrt. Odogovarja-mči izid tekmi bi bil nekako 3:2, ali vsaj 4:2 za Zagreb. Kdor tekme ni videl, bi to težko verjel. Hašk je igral brez Pajeviča in Golca, Ljubljana na brez svojega najboljšega igralca Pupa, brez Sertonclja in brez vratarja Lindtnerja.
Prva je začela z napadi Ljubljana. 2e v 6. minuti je Grintal iz čistega položaja streljal previsoko in zamudil lepo priložnost. V 11. minuti je Ljubljana zabila prvi gol. Zabil ga je Haesl po lepi kombinaciji ostalega napada. V 13. minuti so imeli Ljubljančani še eno priložnost, a jo je Jež zamudil Ljubljana je igrala s tremi branilci in je v tem času imela igro v svojih rokah. Hašk igra slabo, njegove vrste so neurejene in raztrgane. Posebno slaba je bila krilska vrsta. Vukovič je delal naravnost začetniške napake. V 23. nvnuti ie sledil nenaden napad Haškovcev. Hitrec
S
je v neposredni bližini nasprotnikovih vrat spretno podal Finku, ta pa je žogo poslal v mrežo in izenačil na 1:1. Sodnik Mrdjen ni imel igre v rokah. Poudariti p treba da je naredil več škode Ljubljani kot pa Hašku. Občinstvo je tudi ostro protestiraio proti njegovim odločitvam. Erber se je izkaza! kot zelo nevaren in na današnji tekmi najboljši igralec svojega moštva Tudi mali Smolej na krilu je bil izvrsten. V 14. minuti je Hitrec s sredine igrišča nenadoma pobegnil, prehitel nasprotne branilce in zabil neubranljiv gol. 2:1 za Haška.
V	drugem polčasu je Ljubljana zamudila že v prvi minuti izredno lepo priložnost. Cindrič je k sreči rešil Haška, da ni Ljubljana izenačila. Sledil je napad Zagrebčanov, pri katerem pa je Ceglar usoešno posredoval, nato pa naredil napako, ki je bila najbrž odločilna za tako velik jx>raz Ljubljane. Izbil je namreč lastnemu vratarju žogo iz rok, nakar jo je Haškov igralec brez posebne umetnosti lahko poslal v mrežo. 3:1 za Hašk. Ta gol, vsaj tako se je videlo, je porazno vplival na ljubljanske igralce, ki so začeli drug za drugim popuščati Sledili so nato še ostali goli, in sicer ga je zabil Hitrec v 17. minuti, kmalu nato Duh, v 27 minuti Fink, v 31. minuti Vukovič in v 40 minuti končni gol spet Vukovič. V zadnjih minutah je Ljubljana sicer spet na vso moč pritisnila, vendar je bilo že prepozno. Erber je imel še enkrat lepo priložnost, in je znižal razmerje golov na 8:2
Kakor rečeno, Hašk danes ni igral dobro. Bil je slabški kot navadno. Pri Ljubljani je treba pohvaliti predvsem Erberja in Smoleta ter zelo požrtvovalnega starega Hassla. Grintal je deloma zadovoljil. Ljubljana je v Zagrebu danes kljub visokemu porazu zapustila izredno dober vtis. Na igrišču je bilo tudi precej Ljuhljani naklonjenih ljudi, ki so jo z vso močio vzpodbujali, morali pa so oditi z igrišča razo~»rani. Sodnik Mrdjen je danes sodil zelo slabo Delal je velike napake V prvem polčasu je Ljubljano zelo oškodoval, ko je Haškov branilec naredil faul v kazenskem prostoru, a je sodnik odredil namesto enajstmetrovke samo prosti strel.
Drugi zaporedni poraz Italijanskeganogometa:
Remeija : Italija 5:2
Berlin, 26 novembra, h. Olimpijski stadion je bil danes pozorišče velike in zanimive mednarodne nogometne tekme med Nemčijo in Italijo. Bil je to hud boj za zmago in ugled. Tekmo je gledalo okoli 90.000 ljudi ob 3 stopinjah mraza. Zdi sc, da je hudi mraz pomagal domačim. Posebno v drugem polčasu so Nemci pokazali odlično kondicijo. Moštvo Nemčije je zmagalo 6 5:2 (2:2).
Obe moštvi sta nastopili v spremenjenih postavah. Italija je zamenjala svoje odlične igralce Piolo, Andreola in oba branilca. Nastopila je v sledeči postavi:
Olivieri, Machisi, Sardelli, Genta, Battistoni, Pe-razollo, Ncri, Šansone, Bossi, De Maria, Colaussi.
Tudi v nemškem napadu so bile spremembe: Nemško moštvo je nastopilo v naslednji postavi:
Klodt, Janes, Billmann, Kupler, Sold. Kitzinger, Lehner, Hahncmann, Cohnen, Binder in Pesser.
Današnja tekma je bila osm: spopad med italijanskim in nemškim nogometnim zastopstvom, če upoštevamo vse dosedanje tekme, ima Italija še vedno precejšnjo prednost, ker je petkrat zmagala, dvakrat izgubila, ena tekma pa se je končala z neodločnim izidom. Končni dosedanji izid tega italijansko-nemškega nogometnega tekmovanja je izražen v razmerju
40 : 21 za Italijo.
Začetni udarci današnje igre niso kazali, da bo Nemčija zmagala tako prepričevalno. Italijani so začeli igrati zelo živahno in so v 4. minuti iz očitnega offsideja dosegli prvi gol V 20. minuti se je Nemčiji posrečilo izenačiti Pet minut pozneje je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Nemčiji. Italijan jo je poslal neubranljivo v vrata in postavil razmerje 2:1 za Italijo. Sledilo pa je v 35 minuti spet izenačenje: 2:2.
V	drugem polčasu se je slika precej izpremenila. Igro so začeli narekovati Nemci Vrstil se je napad za napadom. Napadalna vrsta je naravnost naskakovala na nasprotnikovega vratarja Olivierija. Ta je odlično branil in žel tudi obilo zasluženega priznanja med številnim občinstvom. V 22 in 24. minuti pa se je kljub temu moral vdati pred izvrstno razpoloženim Binderjem. Tudi Italijani so napadali zelo nevarno, a	je izborni	Janes	vse počistil V 40. min.
je branilec	Machisi z	roko	udaril	nemškega igralca
Cohnena. Sodnik prisodi enajstmetrovko, Id jo je nemški strelec spremenil v gol. Z njo eo Nemci dosegli končno razmerje 5:2. Za Nemčijo je 3 gole zabil sam Binder, po enega pa Lehner in Cohnen, za Italijo pa Neri in	De Maria.	. . _
Tekmo	je odlično	sodil španski	sodnik F.«quartin.
Nizka temperatura, pa vroča »klima« na Kolezijh
V Trnovem so se »dajali" štirje in za lepa darila
za čast
Ostale tekme v hrvaško - slovenski ligi
Hajduk : Slavila 4:2
Gradjanski (Zagreb) : Concordia 7:1 (4:0)
Po tekmi med Ljubljano in HAŠK-om sta nastopili moštvi Gradjanskega in Concordie. Concordia ni igrala tako slabo, kakor bi utegnil kdo sklepati po izidu tekme. V prvem polčasu je bik enaka nasprotniku, njeni napadalci pa pred golom niso bili odločni. Igralci Gradjanskega so streljali iz vsake prilike ter so zato tudi nasuli kar sedem golov Tekmo je sodil sodnik Višnjič.
Split : SAŠK 5 :3
Današnja tukajšnja tekma med Splitom in sarajevskim Saškom je bila zelo zanimiva. Split je izne-nadil s svojo igro Sarajevčane. V drugem polčasu je Split podcenjeval nasprotnika im mu dovolil, da je zabil tri gole in tako popravil sramotno ničlo prvega polčasa. Igro je gledalo okoli 1000 ljudi. Tekmo je sodil Matančič iz Zagreba.
V	prvem polčasu je bala igra med Hajdukom in Slavijo zelo živahna in tudi lepa. Slavija je že v 20. minuti zabila dva gola. Pozneje pa se je toliko popravila, da bi bil neodločen izid tekme ?e nrjbolj pravičen.
Tabek v hrvaško-slovenski ligi:
1.	Gradjanski	11	10	1	0	54:4	21
2.	HAŠK	11	7	2	2	31:20	16
3.	SAŠK	11	6	2	3	21:19	14
4.	Hajduk	11	6	1	4	27:21	13
5.	Concordia	11	4	1	6	22:28	9
6.	Slavija (O )	10	3	3	4	19:27	9
7.	Split	10	3	2	5	13:22	8
8.	Ljubljana	11	2	3	6	22:40	7
|	9.	Bačka	11	3	1-7	15:29 7
10. Slavija (V.)	11	1	2	8	9:20 4
Jesenski del srbskega ligaškega prvenstva končan
Z današnjimi tekmami v srbski ligi je bil zaključen prvi del — jesenski del — srbskega ligaškega prvenstva. Kakor je bilo pričakovati, je prvak v jesenskem delu prvenstva ostal BSK, ki je od devetih tekm izgubil samo eno, sicer pa vse ostale dobil. Danes je v Zemunu premagal tamkajšnji Zemun z 2 :1. Rezultat malo preseneča, . ker je vsakdo pričakoval, da bo BSK zmagal z I
Položaj o številkah v srbskem ligaškem prvenstvu bo do prihodnje spomladi takle (v točkah):
večjo razliko v golu,
Malo presenečnje pomeni neodločena igra Jugoslavije in sarajevske Slavije v Belgradu. Rezultat je bil 0 :0. Jugoslavija in belgrajsko športno občinstvo ima včeraj in danes še svojo posebno senzacijo 8 srednjim napadalcem Jugoslavije Aco Petrovičem, ki je meni nič tebi nič odšel v Bukarešto in vodi sedaj tam razgovore za prestop v bukareštanski nogometni klub Venus. Gre za lepe denarje. Po nekaterih vesteh ponujajo Romuni Petroviču celo 100.000 din za prestop. Zdi se, da je odsotnost najboljšega igralca Jugoslavije v napadu vplivala danes tudi na ostale igralce Jugoslavije, kajti sicer si ne moremo prav razlagati že četrtega neodločenega rezultata, ki ga je Jugoslavija dosegla v dosedanjih tekmah. Jugoslavija je zaradi tega ostala dve točki za BSKom in je kaj malo verjetno, da bi ob koncu prvenstva mogla prehiteti BSK.
Zelo ogorčena borba je za tretje mesto v tablici. Za to mesto se borijo štirje klubi, in sicer Sarajevčani, Skopljanci, Vojvodina in Bata. Prva dva kluba imata po 11 točk, druga dva pa po 10. Razlika je torej malenkostna in do konca prvenstva se bo vrstni red vseh štirih klubov nedvomno še močno izpreminjal. Zaenkrat je na tretjem mestu Slavija, ki je z neodločenim rezultatom proti Jugoslaviji dosegla lep uspeh.
Na četrtem mestu so Skopljanci. Gradjanski je danes igral v Novem Sadu z Vojvodino. Tudi tod sta se oba kluba sporazumela za remi. Prav gotovo je to večji uspeh za Gradjanski kot za Vojvodino. Vojvodina je na petem mestu eno točko za Skopljanci. Za Vojvodino in Bato, ki sta oba novinca, je to prav gotovo zelo lep uspeh.
Isto število točk — 10 — ima tudi novinec Bata. Današnja zmaga Bate v Belgradu nad Jedin-stvom je nepričakovana. Bata se je kljub zelo hudem porazu, ki ga je doživel od BSKa (11.: 0) dobro plasiral v gornji polovici tabele. Tudi razlika v golih za Bato ni tako zelo neugodna. Na sedmem mestu je zaradi današnjega poraza Jedinstvo, ki ima samo 8 točk.
Žak iz Subotice je danes zapisal v svoje dobro drugo zmago v devetih tekmah. Zmagal je BASKa z rezultatom 1 :0. V celoti ima torej 4 točke, vendar malo boljšo razliko v golih kakor BASK, kar mu je dalo v prvenstveni tabeli tudi prednost pred njim. BASK je na devetem mestu. V vseh devetih tekmah BASK ni dobil niti ene igre. Le štiri igre je igral neodločeno. BASK, ki je bil svoje dni eden najboljših belgrajskih klubov, jo sedaj močno padel v lormi in je nepričakovano nizko v prvenstveni tabeli.
Zemun je ostal tako kakor lani na zadnjem mestu. Tudi Zemun ni dobil nobene igre. Svoji dve točki, ki jih ima, si je pridobil z dvema neodločenima igrama. Eden njegovih najlepših uspehov v ietošnjem prvenstvu pa je prav gotovo današnji tesni rezultat, ki ga je dosegel proti BSKu.
1.	BSK	9	8	0	1	38:8	16
2.	Jugoslavija	9	6	4	0	25:11	14
8.	Slavija	9	5	1	3	20:14	11
4.	Gradjanski	(Skoplje) 9	5	1	3	19:18	11
5.	Vojvodina	9	3	4	2	18:20	10
6.	Bata	9	4	2	3	19:22	10
7.	Jedinstvo	9	3	2	4	16:18	8
8.	Žak	9	2	0	7	13:20	4
9.	Bask	9	0	4	5	8:16	4
10.	Zemun	9	0	2	7	10:33	2
	Jugoslavija : Slavija			(S)		0:0	
	Bata :	Jedinstvo 2	■ ■	1	d	:t)	
Leto se nagiba h kraju, kmalu bodo kakor vse kaže, opustela naša nogometna igrišča in njih junaki bodo do pomladi legli na medvedje kože z lovorjem ali pa s ponvijo ozaljšani — kakor so se že vedli to leto. Nemara bo prav kmalu, morda že do prihodnje nedelje, zeleno trato pokril »beli«
—	in potem »adijo, pa zdrava ostani, žoga in glorija do prihodnje pomladil«
Za nekakšno poznojesensko slovo so Rečani priredili v Koleziji turnir štirih klubov. Prišli so sami, dalje Jadran, Mars in Svoboda. Za slovo od sezone se je vreme vedlo prav spodobno: davi so bila tla pomrzla, popoldne pa blatna — in nebo so pokrivali težki oblaki. Mraz je bil prav pošten in tudi megla je svoje prispevala, da bi bil občutek slovesa ganljivejši, lepši in popolnejši. »Navadnih« gledalcev — razen najidealnejših in naj-vnetjših, ki se jih je nabralo pičlih 200 — ni bilo moč sešteti na prstih ene same roke, ampak si je bilo za štetje treba izposoditi še drugo. Nogometno znanje se vse dopoldne ni hotelo otajati, bil je to nogomet, ki je spadal k slovesu le v toliko, v kolikor je bil počasen in slovesno trd. Popoldne je bilo že skraja nekaj boljše, prav dobro je postalo v finalni tekmi, v kateri sta se pomerila Reka kot dopoldanski zmagovalec nad Svobodo ter Mars kot zmagovalec nad Jadranom.
Mars : Jadran 2 :0
Kdor je gledal dopoldansko srečanje med Marsom in Jadranom, bi skoraj res težko verjel, da bi mogel Mars to tekmo odločiti v svojo korist. Jadran je bil prav za prav ves čas boljši, nevarno e napadal in spravljal Marsovo ožjo obrambo v tude škripce. Toda kaj ko Jadranovci pred golom bolehajo na isti bolezni, na kateri večina slovenskih klubov: na nesmotrnem in nepremišljenem podajanju ter »poskušanju« pred nasprotnim golom. S preveč preprostimi potezami nasprotnika ni mogoče ukaniti. Mars je to pravilo potrdil v tekmi z Jadranom še enkrat. Z nekaj premišljenimi akcijami je poskusil — in dvakrat se mu je poskus tudi obnesel.
Reka : Svoboda 3 :0
Tudi Reka dopoldne ni pokazala bogve kako kvalitetnega nogometa. Svoboda se je Rečanom krepko upirala in po igri, ki jo je pokazala« na vsak način ni zaslužila tako visokega porazu Nnj-lepši gol je dal v tej tekmi Urbančič,
Popoldne so brali »Nogometni slovar divjega moža«
moža«. Čudno, da so se kaj takega spomnili, pa še v tako hudem mrazu, kajne? Pa so se! »Nogometni slovar divjega moža« so brali na glas vsemu
2AK : BASK I : 0 Vojvodina : Gradjanski (S) 2: BSK : Zemun 2:1 (0:1) Izredni občni zbor Mariborske kolesarske podzveze
V	prostorih Kinokavame je bil danes izredni občni zbor kolesarske podzveze. Zaradi nesoglasij, ki so se pojavila v podzvezi ob priliki dirke na stadionu SK Železničarja dne 3. septembra t. L, ko je nastopil dirkač Štefan Rozman, bivši član SK Železničarja in sedanji član kluba »EdeJweiss«. Rozman je startal z dovoljenjem predsednika MKP g. Mihaela Lešnika kljub temu, da ni imel licence. Tako je prišlo do nesoglasij v MKP ter eo vsi odborniki, razen predsednika, podali ostavko na svoje funkcije. Danes pa se je ta zadeva razpravljala na izrednem občnem zboru v navzočnosti zveznega delegata g. Horvata, iz Zagreba. Razni govorniki eo povedali svoje mnenje, med njimi tudi delegat g. Horvat iz Zagreba. Na koncu debate so se odborniki sporazumeli ter so »le-dile nove volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika znani propagator kolesarskega športa g. Ant. Hlebš, za podpredsednika Faje Mirko (Celje), tajnik in blagajnik je Jenko Jože od SK Železničarja, tehnični referent g. Glavič Vinko od SK Zel., namestnik Franc Kebrič (SK Maraton). Ostale odbornike bodo pa klubi sami nominirali naknadno.
Hrvaška težkoatletska zveza ustanovljena
Zagreb, 26 nov Zadnje čase ao nekateri za Čeli delati na to, da bi se sedež težkoatletske zveze prenesel iz Zagreba v Belgrad. Danes je bila v Zagrebu zakonita skupščina Jugoslovanske težkoatletske zveze, na kateri je bila ustanovljena Hrvaška težkoatletska zveza. Na zagrebško zborovanje so prišli tudi zastopniki iz Belgrada, ki so bili pooblaščeni od SK Jugoslavije in nekaterih vojvodinskih klubov. Na zborovanju so bila sprejeta tudi že pravila nove zveze.
občinstvu. Kakšne cvetke in »paberki« so bili razglašeni urbi et orbil Nekaj najbolj nedolžnih je bilo takihle: »bik, v zvezo!«, ali »tepec, zakaj mi nisi podal«, ali »idiot, kaj pa daješ v sredo, če ni centrhalfa«. Tudi sivi dolgoušec je bil Častno zastopan med drugimi domačimi živalmi, ki so postale krilatice na naših igriščih. Menda ni v vsej abecedi nobene črke, ki ne bi v tem slovarju predstavljala dolgega odstavka. Cas bi že bil, da bi odgovorni tem našim igralcem slovar dokončno zaplenili! Na našem jugu ga seveda ne pandur ne žandar ne bosta več mogla, tam je že preveč razširjen in preveč že tudi v vsakdanji rabil
Jadran : Svoboda I: I
Skraja je Jadran mnogo obetal, kar dobrih deset minut je bil močno boljši. Pozneje pa se je Svoboda popravila in je zabila nepričakovano celo vodilni gol. Jadran je naglo izenačil, potem pa je spet prevzel iniciativo in dolgo časa,, a brez uspeha
—	njegov napad ni neroden, pred golom pa nima nobenega pregleda nad situacijo — oblegal gol Svobode. Svoboda se je žilavo branila in tudi po svoje pripomogla, da Jadranovcem sreča ni hotela pomagati. Do kraja sta se obe moštvi — Jadran je bil nekoliko agilnejši in boljši — pošteno trudili, da bi rezultat povečali in zmagali. Pa ni šlo. Žreb je bil na kraju potreben. In takrat se je zgodilo nekaj prav zares neverjetnega: Jadran je dobil žrebl Taka reč se ne zgodi vsako stoletje, pravijo Trnovčani. — Sodil je dobro g. Vrhovnik.
Mars : Reka 3 :0
Jadran je vzel en pokal, Marsu pa fč'1 ti H‘prihranjen drugi. Marsovci so v popoldanski tekmi pokazali izredno lep, nagel in požrtvovalen nogomet, posebno še, ker so naleteli na ambiciozno razpoloženo Reko. Mars ima solidno obrambo, prav dobro in požrtvovalno halflinijo ter napad, ki zna po dolgem času v Ljubljani spet enotno misliti. Napadalne poteze izpričujejo lepo premišljenost, hitre so, strme in gredo le za enim ciljem: da bi pred nasprotni gol čimprej prinesle nevarnost in zmedle obrambo. Napadalci so v nasprotnikovem kazenskem prostoru izredno energični, imajo dober pregled za spreminjanje situacije in za izkoriščanje pravega trenutka. Gonilna sila v napadu je res odlični srednji napadalec Žigon, ki svojo igro razodeva vse odlike dobrega napadalnega vodje. Akcije vodi sam, zbira v kazenskem prostoru kot osrednja točka poteze ter jih skuša sam energično realizirati. Obe mladi krili, ki ju zvezi lepo vežeta s centerhalfom, sta nadarjeni mladi sili, ki obetata najboljše. — Reka je igrala ambiciozno, je pa v drugem polčasu opešala. Mars bi bil zmagal celo še z večjim rezultatom, če ne bi bil »ugonobil« enajstmetrovke. Dva gola je zabil Žigon, enega pa Pivkar. — 'i
+
Umrl nam je danes po dolgi in mučni bolezni naš nad vse ljubljeni mož in dobri oče, brat, svak, zet in stric, gospod
neman Goli
poštar v pokoju, veleposestnik in lesni industrijalec
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 28. novembra 193' ob 3 popoldne iz hiše žalosti.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 29. novembi. ob 8 zjutraj v Velenju.
Velenje, Dobrna, Celovec, dne 26. novembra 1939.
Zofija Goli, soproga; Herman, Hans, Rudolf, si Irma Komposch roj. Goli, sestra:
Dr. Rudolf Goli, brat.
novi:
Za Jugoslovansko tiskam* * Ljuhljani: J«i* RmmurtA - Ldafotel}: Ink Mb Sodja. - llrednlk: Mirk*li*’	aIiM g
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ek 12. Mesečna naročnina 12 din, aa laosemstve 25 din. Uredniitvo; Kopitarjeva nliea G/IU. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ni ca 6.