181. stCTiltei. I i torek S. BfontB 19KL .lito. • e Izhaja mk dan ivacar, I—M —dali« te praznike. ftnsarati t Prostor 1 m. m X 54 mlm za navadne in male oglase 40 vio* za uradne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. -» Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upp/vništvo MSlor. Naroda1' In „Narodna TIskarna" Unmflow« ulica it 5, pritlično. — Telefon AL 00. MSlov enaki Narod1 v Jafoalavijti celoletno naprej plačan polletno .«.,«• 3 mesečno ♦ . . . . ¥el|a v Linblieni In po poottl V inoseoastfot K 84*— celoletno ...... K 95*- m 42— polletno....... w 50- „ 21*— 3 mesečno...... ..26-- 7-— 9 — Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno Ojanr* po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati Ifaroda1' Knaflors alta* H S, L nadstropje. Melon eter. S4. le podpisane ta zadostno frankov Rokopisov na vrata. fJO Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Zaveznik?, i in mM Pariz, 1. avgusta 1919- Politika zaveznikov tekom vojne, njihov sistem in njihovi pogreški se nadaljujejo v teh težkih mescih po zmagi- Vojaška zmaga je bila izvojevana, nikakor pa ne politična- Niti pred zmago, niti po zmagi ni bilo v antanti vodilnega moža, ki bi vso politično akcijo združil v svojih rokah- Loj d Džordž je bil vedno preveč inzularen, odvetnik iz Valesa, katerega znanje geografije je bilo od nekdaj precej nezadostno- Niti v letih vojne ni posebno napredovalo njegovo razumevanje kontinentalnih problemov- V vodilni vlogi tudi ni uspel Clemeneeau- Preveč je bil vročekrven Francoz, ki je imel pred očmi samo rensko mejo- Dasi bližji Anglosaksonom ko kak drug francoski državnik, se ni mogel polastiti vodstva. Tretji v kolu, Wilson je bil najbližji diktatorski vodilni vlogi- Pa bile so velike zapreke- Najprej je treba naglasiti, da je že prvič prišel oslabljen iz Amerike v Evropo, ni imel cele velike republike za seboj. Wilson je preveč Amerikanec, bolje rečeno Amerikanec skozi in skozi, kateremu je povsem tuj Iduh kontinentalnih političnih razmer-To ga je seve silno oviralo in mu ni dopuščalo, da bi se polastil vodstva- Prinesel je s seboj od onstran morja svoja načela, ki so pravi sad puritanske amerikanske politične filozofije- To je bil najdragocenejši zaklad, ki ga Je prinesel seboj- Ali celo evropsko kompromi-sarstvo Je začelo glodati na tem za-kladu- Ako se govori o neuspehu kongresa miru, ima pač to svoje globoke razloge- V dvojnem ozira je bil kongres povsem neploden- Bodoči zgodovinar, analizirajoč delovanje kongresa, bo prišel do sledečega zaključka: Jadranska politika kongresa je bila dokaz politične neplodnosti, kongres ni imel nobene slovanske politike. In vendar je pravična rešitev Jadranskega vprašanja prava centralna točka evropske politike- V nobenem vprašanju pa ni napravila antanta uso-oepornejših pogreškov ko v tem- Kako utemeljeni so bili naši nasveti, da je treba Italijanom ostro gledati na prste 1 Uspeh bo le tedaj, ako se bo energično postopalo z njimi. Zgodilo se je pa ravno nasprotno- Vse velike sile, izuzevši Ameriko, so gladili te ljube Italijančke in jih razvadi!!, da je bilo veselje Ni blk> potrebno, da Je storila to Francija, kajti njen položaj v Alzaciji-Lorenu ni ravno isti ko pa Italije v našem Primorju- V Alzaciji-Loreni ima Francija pravo, da nastopa proti nemštvu, ki je nevarnoct za vse protinemške elemente* Cisto druga je pa stvar pri nas, kajti mi «mo najzvestejši čuvarji proti nem-štvu, doclm Italija že danes služi nemškim interesom- Kar se tiče italijanske politike se je pustila Anglija zavesti od sirenskih glasov, ki so računali na britansko narodno psihologijo: Ugovori, ki so podpisani, se morajo držati-!Pa seve ti gospodje pozabljajo v kakih okornostih je bila pogodba zaključena- Zavezniki so morali ob samem začetku pričeti energično akcijo proti Italiji in jo prisiliti, da žrtvuje londonsko pogodbo. Predvsem Wilson je imel sijajno priliko, ko je Amerika vstopila v svetovno vojsko- Tekom konference in kongresa so se hoteli zavezniki znebiti težkega bremena jadranskega vprašanja, da so poverili Ameriki, da naj ona doseže, da Italija odveze zaveznike njihovega podpisa na londonski pogodbi. Ta mandat je bil dokaz strašljivosti in nepripravljenosti za uspešno diplomatsko akcijo- Amerika si je s tem nv prtila srd Italije, pa v svoji akciji do sedaj še nima vidnega uspeha- Pa če tudi ni mogla Amerika doslej še rešiti jadranskega vprašanja, vendar je ona naši stvari storila usluge, katere ne bodemo nikdar pozabili* Jugoslovanska politika Amerike bo ostala vedno najuspelejše poglavje v zgodovini State departmenta tekom sve- tovne vojske- Amerika je bila prva velika sila, ki je imela takoj jasno predstavo jugoslovanskega vprašanja v smislu in duhu Krfske deklaracije-Imeli smo v State departmentu toliko srčnih prijateljev, katerih se je treba hvaležno spominjati- Možje kakor Philips, Putrev so na-si stvari neizmerno koristili- Delo in zveze a Washington-skim State departmentom, to je velik realen uspeh za našo stvar. Lansing je odpotoval iz Pariza in njega bo sedaj zamenil Polk, ki je vedno sledil jugoslovanskemu vprašnju z največjim zanimanjem in ki bo morebiti trn v peti Italijanom- Naloga zaveznikov je bila, da storijo silne garancije proti Nemčiji- Sli so pa popolnoma krivo pot, ako so mislili, da bodo podvezali premoč Nemčije s tem, da vojaško zastražijo Ren-Na Renu se ne odločuje evropska politika- Oni so morali zastaviti vse svoje sile, da ojačijo in okrepijo one tri slovanske države, ki so posledica te vojne: Poljsko, Češko in Jugoslavijo- V tem oziru je bila njihova politika neplodna in neuspešna, pravzaprav ni bila nobena smotrena politika v tem oziru- Politični aksiom je, da je vojna izgubljena, ako te tri države niso v stanju vzdržati nemški naval* Silno se motimo, ako mislimo, da je nemška moč strta- Narod, ki je po strašni katastrofi prebolel bolševizem in takoj hitel skupljati svoje sile, bo skoraj na mednarodnem mej danu kot nevaren tekmec- Resnična kakor vselej je grška rečenica, da je prava sila vsake države v njenih državljanih- Ravno tako se lahko trdi, da prava moč zaveznikov ni v posadkah na Renu, ni v strateških' mejah, temveč v državljanih novih držav, ki so nastale na ruševinah Avstro-Ogrske. Kaj so storili zavezniki, da konso-Iidirajo Poljsko, Češko in Jugoslavijo? Prav malo, na vsak način ne toliko, kolikor bi bilo v njihovem lastnem interesu- Ako bi šlo po njihovi želji ne bi imela Poljska nikdar vojske, da se bori proti boljševikom- Historija Hallerjeve vojske je bila prava komedija zmot. Tudi za češko zavezniki niso to napravili, kar bi bila njihova dolžnost- Zavezniki so dali Lahom nekak mandat za njihovo češko politiko, tako da sigurno pade ves odij na zaveznike- In Lahi s svojo manijo machiavelističnih >combi-nazionic so imeli res velik uspeh- Pošiljajoči Madžarom municijo in vojni materijal in pomoči strategičnega ženi-ja raznih Piccionijev so imeli Italijani res ta veliki uspeh, da so bili Čehi poraženi- Zavezniki gotovo niso konsolidirali Češke in vse je prepuščeno zdravemu političnemu smislu češkega naroda- (Konec prihodnjič.) B* SlOV. (Mt lifiiliOf. Recimo, da se je povprečno podražilo vse le sedemkrat- 2e v mirnem času je bilo gmotno stanje zlasti državnega uradništva neugodno. Kdor ni imel lastnega premoženja ali bogatih sorodnikov - dobrotnikov, se je moral zadolžiti- Uradniški dolg je bil tako narasel, da so državniki že resno mislili na primerno saniran ječe že torej v predvojnem Času uradniki niso mogli izhajati s svojimi prejemki, kako naj žive danes, ko je razmerje med dohodki in izdatki skoraj štirikrat neugodneje ?! Sedemkratnim višjim cenam stoje namreč podvojeni dohodki nasproti- Jasno je, da mora materijelni izpadek nadomestiti ali pomanjkanje ali zadolženje ali beračenje-Da ne dela ne eno ne drugo ne tretje niti časti niti koristi — delodajalcu, uvidi vsakdo, ld ima odprle oca in zdravo glavo- Bes je sicer, da imamo pri nas zdaj vsega obilno. To poudarjajo radi S krepkim naglasom posebno tisti, ki so v srečnem položaju, da morejo postati deležni dobrot vsake vrste. Toda resnica, da je le za drag denar, ki ga siromak nima, živežnih sredstev dovolj, je za uradnika grenkejsa. kakor da bi mu ne bila dana prilika gledati z vsakovrstnim blagom natrpanih proda-jalen in z okusno mesnino obloženih mesnic in stojnic- Od tega ima uradnik le potoke slin, ki pa vkljub svoji obilici ne potolažijo praznega želodca- Ne očitajte mi nevošeljivosti! Privoščim vsem vse dobrote, toda za veliko krivico smatram, če pri takih razmerah državni vodja — hladnokrvno zatrjuje, da >činovniškega pitanja nema«. Kako naj prestopi uradnik prag trgovino, kjer stane ena obleka več kakor znašajo njegovi mesečni dohodki, par čevljev morda polovico teh? Kakšno pomanjkanje trpe nižje in srednji uradniki — če nima slučajno kopice malih otrok, dokazuje svetu vsa njegova zunanjost: upadel život, obleka iz predvojne dobe, okrašena z različnimi obeski, če jih je pozabil v jutro siromak s škarjami od-striči, čevlji zakrpani, skoraj brez pet, ki jih diči vrsta debelih žebljev, z neveščo roko s pomočjo uteži in polenca v razjedeni podplat zabitih- V pretekli dobi je bilo uradnika sram, če se je moral kedaj pokazati javnosti v >stanu neprimerni« obliki in opremi- Sedaj sramota ne zadene več njega- Ni sam kriv, da je največji revež med vsemi stanovi- Vkljub temu se še obotavlja, še ne mara omadeževati čistosti slovesa svoje korektnosti in nepodkupnosti, vsaj drž- uradnik na slov- ozemlju ne, še vedno upa, da bo Beograd vendar hotel spoznati njegove dejanske razmere in ublažiti neznosno njegovo gmotno bedo v interesu države. Napačno bi sodil, kdor bi mislil, da država nima škode, če so njeni uslužbenci lačni in razcapani- Prej je namreč človek lahko upravljal najnapor nejšo službo, če je bilo treba, tudi do 6 ur nepretrgoma- Sedaj je uradnik pri napornem delu izčrpan v 2—3 urah, kar sledi, je pasivnost, delo brez živahne agilnosti in navdušenosti za vzvišeni cilj, ki rodi sicer tako lepe sadove- V pisarnah delo zaostaja, treba je več uradnikov, v šoli je pa ura brez učiteljeve aktivnosti sploh izgubljena Če pa hoče državni uradnik živeti življenje drugih stanov, mora kakor, sem zgoraj omenil ali zadolžiti se ali pa beračiti- Toda prvo je zelo nevarno-Je-li upanjo, da bo mogel kedaj vračati, ne da bi pri tem trpela kontinuiteta njegove redne preskrbe? Drugo je takisto nevarno z ozirom na veliko škodo, ki jo utrpi urodnikov ugled pri občinstvu v trenutku, ko postane pomanjkanje očito- >Hm, lačenberger« je prepogosto slišana laskavost, ki tvori zanesljiv kriterij osebnosti siromašnega uradnika- — Beračenja seveda ne razumem v navadnem smislu, ampak nadlegovanje zlasti selskih sorodnikov in znancev za živila- Toda tudi to je sedaj otežkočeno. odkar so se vkljub zasedanju brez parlamenta cene za osebni promet kar potrojile- Ta povišek pomeni za >malega< uradnika celo šestkratno prejšnjo ceno, če pomislimo, da so nižji drž. uradniki bili prej deležni >polovične vožnje« III- razreda- Pa za vse to se Beograd ni pobrigal ali pa so ga za mnenje vprašani >strokovnjaki« informirali z — molkom- Svoje narodne predstavnike bi pri tej priliki nujno prosili, da bi vsaj v tem oziru pri centrali izsilili restitutio in integriun. Kdo naj dandanes potuje k oddaljenemu dobrotniku po živež, ko tega železnica bolj podraži, kakor da bi ga človek kupil v svojem bivališču! Da je povišana voznina na železnicah vrgla cene živilom na trgu vsaj za H' kvišku, naj mimogrede omenim- Jajca, ki si jih bil že dobil po 50 v so naenkrat poskočila na 80 v in več, če Jiti sploh dobis-(Konec prihodnjič.) Izb preli Hrajittr Pisec teh vrst le bil že dvakrat v veliki nevarnsti trčenja vlakov, enkrat pa pri tem neznatno ranjen. Marsikdo čttateijev je HI tudi že kdaj v veliki nevarnosti trčenja — morda ne vedeč — ali pa celo v vlaku, ki je trčil . Večkrat sem že čul vprašanje: kje se vozi varnejše v slučaju trčenja: začetkom vlaka, sredi ali na kon- cu? Vse to je jasen dokaz, da smo bili izročeni doslei na milost in nemilost — nevarnosti trčenja vlakov. In ta nevarnost bo tem pogostejša in tem večja, Čim bolj bo v bližnji bodočnosti po splošnem miru, odprtju mej in oŽiv-Ljenju dela naraščal dan za dnem tovorni in osebni promet na železnicah in čim več osebnih in brzih vlakov bo vozilo I Prezreti ne smemo dejstva, da se je na železnicah z večjim prometom storilo vse, da se kolikor mogoče omeji trčenje vltkov. Upeli ali so napravo blokovnega sistema, vlakozna-nilnice, vožnjo vlakov v nnstajni raz- j dalji itd. in s tem trčenja le deloma ! omejili — toda ni je bile naprave, ki bi mogla trčenja vlakov popolnoma preprečiti! In zato so se pojavljala zdaj tu zdaj tam večja in manjša trčenja, vmes strahovita in katastrof, z ogromnimi škodami in številnimi človeškimi žrtvami . . . Vzroki trčenja vlakov. Po upeljavi blokovnega sistema, ki onemogoči postaji električnim potom, da bi mogla postaviti izvozno oziroma uvozno progovno znamenje na »prosto«, dokler ni prejšnji vlak dospel v sosedno postajo, oziroma dokler stoji v isti postaji vlak na istem tiru, po katerem bi imel voziti sledeči vlak, je ostal edini in vedni vzrok trčenj — neopažena prevozitev na »stoj!« stoječih progovnih znamenj pri izvozu iz postaje, sredi proge pri via-koznanilnicah in pred uvozom v postajo ter vsled tega tudi nadaljevanje vožnje z nezmanjšano hitrostjo. Iz katerih vzrokov lahko strojevodja progovno znamenje — Id morda stoji na »stoj!« — sploh ne opazi? Taki vzroki so: megla, temačno deževno in viharno vreme, snežni meteži, če sapa vali dim pred strojem, Če bi vsled opravka na stroju, vsled utrujenosti ali nenadnega obolenja na progovno znamenje pozabil, če bi bil proge nevešč, itd. Kako naporno je včasih stroje-vodjevo opazovanje progovnih znamenj v slabih okoliščinah iz hitrejše vozečih vlakov že po dnevi, a še na-pornejše je po noči! Včasih ugasne tudi luč na kakem progovnem znamenju. Proge vešč strojevodja pozna v nerazgledni temni noči le po času in po ovinldh, v katerih se nagne stroj zdaj na to, zdaj na ono stran, kje da je in kdaj se ima bližati kakemu pro-govnemu znamenju katero mora opazovati. Če je nerazsvetljeno ter mina ne bele, ne rdeče luči. mora vlak ustaviti ,da se prepriča, ali stoji progovno znamenje na »prosto« ali na »stoj!« In če bi ne opazil progovnega znamenja, ki ni razsvetljeno ter zato vozil dalje — kako lahko bi trči!, morda že v nekaj minutah, z vso silo na na istem tiru stoječ ali voz£Č vlak! Slovenski izum. Poskusna vožnja. V tem oziru se je posrečil Železniškemu asistentu g. Zvonimiru Ma-sletu velik izum naprave, ki vedno čuva nad varnostjo vožnje ter začne v trenutku preteče nevarnosti — ko strojevodja na »stoje stoječe znamenje ni opazil — sama zavirati stroj, oziroma pri osebnih in brzih vlakih tudi vozove, in dajati s številrilmi kratkimi žvižgi znamenje ,da se mora stroj oziroma vlak hitro ustaviti. Naše novo železniško ravnateljstvo v Ljubljani je naroČilo izumitelju, da izdela tako napravo in jo udela na stroj, na kar je odredilo poskusno vožnjo na 31. m al. srpana t l. na progi Ljubljana - Brezovica. Kljub nevihti, ki je malo poprej pridrvela čez Ljubljano, je prihitelo na Vič — kjer je bil začetek nevarnega dela proge — vendar obilo občinstva iz Ljubljane. Poskusni vlak je privozil točno. Na njem smo opazili predstavnike ravnateljstva južne železnice, centralnega nadzornika Vrečkota in prometnega referenta g. Preglja, ki sta Izstopila. Na stroju je stal predstavnik ravnateljstva višji nadzornik jf. inž. Schneller kojemu ie Izumitelj. svoj čas predložil svoj izum in pa izumitelj g. Masle. Stroj se je poniaJnul 'do progovnega znamenja, ki Je stalo tudi pozneje med vožnjo v obe smeri na »stoj!« Na progovnem znamenju ie bila prav neznatna prožilna naprava. Na strojevi strehi pa je bila Klavna naprava. Na robu strehe ie bil prožilni vod, ki je bil v zvezi z mehanizmom, ki je pozneje pri vožnji zavrl stroj in priklopi jeni voz ter dajal žvižge s parno piščaljo. Naprava proti trčenju vlakov je duhovito zamišljena, mojstrsko delo in vendar tako enostavna! Stroj je odhitel nazaj proti LJubljani m se skoro vraČaL S hitEpstlo 40 km na uro se je bližal, da uide mimo na »stoj!« svoječega progovnega znamenja na Brezovico, odnosno na nevaren del proge. Gledalci so z napeto nestrpnostjo pričakovali . . . Nastala je tišina, katero je motil le brum bližaj očeg se stroja . . . Naprava se je dotaknila progovnega znamenja in oživela . . . Prvi žvižg — drugi — tretji L t. d., vsi rezki in kratki! Med gledalci je nastal smeh in veselo razpoloženje . . . Sledilo si je z matematiČnof natančnostjo blizo 30 kratkih žvižgov in nato žvižganje na dolgo. Gledalci so hiteli gledat za vlakom, ki je med tem obstal. Nato je vozil stroj v nasprotno smer proti LJubljani — za katero progovno znamerie oe velja — in zato ni naprava pri tej vožnji tudi nič delovala. S lifrostjo brzovlaka — z 70 km na uro — je pridrvel stroj vnovič mimo. Uspeh je bil isti kot prej. 2 največjo dopustno brzmo brzovlaka na tej progi — z 80 km na uro — ie pridrvel stroj v tretje mimo progovnega znamenja. Naprava ie zopet delovala. Med gledalci je nastala živahna govorica. Napravo ie vse hvalilo .. . S tem je bil dosežen rekord v varnostnih napravah na Železnicah. Uveljavil se je slovenski trum v korist domovini fn tujini .. •! Popoln ifsncJL Poskusna vožnja je s tem popolnoma uspela in dokazala, da trčenje vlakov po upeljavi te napravje v zvezi z blokovnim sistemom ne bodo več mogoča ne na progah, ne na postajah. Dokazala je pa tudi, da se naprava z istim uspehom lahko uporablja na enotirnih železnicah, ker pri vožnji v nasprotni smeri, za katero progovno znamenje ne velja, nič ne deluje. Alarm parne piščali, ko je naprava sama ustavljala stroj, je bil vsakikrat naravnost presenetljiv, velikanski: blizu 30 rezkih, kratkih žvižgov si je sledilo po kratkih prenehlja-jih — nato pa je žvižgala piščal brez prenehanja, dokler niso postavili iz-proženo napravo zopet v prejšnjo stanje. Zavoro pa zamore zavreti naprava istotako hitro _kot strojevodja. Skoda, da ie ravnateljstvo poskušalo vožnjo Ie s strojem in enim vozom, dočim M bilo imelo, če bi bOo poskušalo vožnjo s celim vlakom — še drag učinek: vsled splošnega var cuum - zaviranja vozov bi viak tudi takrat, ko je vozil z brzino 80 km obstal že na zelo kratko razdaljo! Naloga našega ministrstva saobraćaja je sedaj, da takoj uporabi ta Izborni izum ki se mora ne fe v izogib ogromnih materij alnih Škod trčenj, ampak tudi v izogib človeških Žrtev — torej le v nepreračunljrvo korist države, železnic, potnikov in davkoplačevalcev nemudoma troetjatl po vseh železnicah, zlasti ker naprava tudi malo stane m ni potrebna predelava strojev. Vsako zavlačevanje ima lahko težke posledice^ da, jjrehiti dvomljivo varnost naših železnjc no odprtju mej in splošnem oživljenjn dela dan za dnem vedno večji promet in ž njim že nekaj prav katastrofalnih trčenj vlakov. Nadejamo se, da imamo v novem železniČnomu ravnateljstvu predstavnike, ki bodo znali datJ izumu — najkrajšo smer . . .! Polit line vesti. — Zbor zaupnikov mariborskega okrožja JD8- Maribor, 3. avgusta-Danes se je tu vršil zbor mariborske okrožne organizacije JDS- Udeležba je bila izredno velika* Vse krajevne organizacije brez izjeme so bile zastopane po svojih o&poslandti- Predsedoval je posestnik Liovro Petovar, glavna referenta sta bila narodni poslanec Vo-glar in podpredsednik deželne vlade dr- 2erjav- Obširno se je obravnavalo vprašanje severnih mej, pri čemur se je najostreje, obsn^ peaj^^ ytS »SLOVENSKI NAROD** one 5. avgusta 191*. 181 štev. V tej zadevi- Glavno pa je bilo vprašanje organizacije in zlasti oela vrsta važnih gospodarskih zadev. Končno so župniki sprejeli ob navdušenem odo-■bravnju zaupnico prof- Vogalrju is vsem -poslancem JDS ter podpredsedniku deželne vlade dr- žerjavu, — Tabor na Koroškem- Dne 15- av : gosta se vrši v Sinči vasi manifestacij-aki tabor, kjer bo slovenski Korotan ob navzočnosti bratov iz Štajerske in Kranjske veličastno proglasil svojo neupogljivo voljo po združitvi z Jugoslavijo- Narodni 6vet za Koroško poživlja zato vse, ki čutijo narodno, da pridejo ta dan v Sinčo vas- Vsa društva naj se pripravljajo, da svečano nastopijo na taboru, kakoršnega še ni bilo na Koroškem- Zastave telovadnih in drugih društev naj ponosno vihrajo in družijo rodne brate- Slovenska pesem naj mogočno doni po naših tleh. ki so prepojena z žulji in krvjo naših najboljših mož- Vse pa naj takrat prešinja vse-objemajoča ljubezen, posebno do naših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj usoda najbolj nemila. Na svidenje torej dne 15- avgusta v Sinčivasi. —Demokratski ministri proti Pro-tiru- Beograd, 3- avgusta- Ministri, ki pripadajo Demokratski zajednici, so podpisali izjavo, v kateri ostro nastopajo proti Protićevemu demisijskemu pismu ter točko za točko zavračajo argumente, 6 katerimi je ministrski predsednik utemeljeval demisijo- Iz izjave demokratskih ministrov izhaja, da je g-Protič izzval krizo, ne iz državnih in načelnih vzrokov, temveč zgolj iz pohlepnosti in osebne samoljubnosti- Izjava, ki bo jutri publicirana, prereže |prt med g- Proričem in zastopniki demokratske zajednice v kabinetn- — Razširjevalci neverjetnih kombinacij. Beograd, 3. avgusta- Iz [Ljubljane in Zagreba so dospele vesti t> raznih kombinacijah glede sestave inovega kabineta, ki jih razširja iz Beograda neki jugoslovanski dopisni urad<- Predvsem treba konstatirati, da so te kombinacije prave izmišljotine-Interesantno je? da so ravno klerikalni krogi ki zlorabljajo naslov nekdanjega »Jugoslovansekga dopisnega urada< ter dajejo svojim izmišljotinam na ta način nekak oficijelni karakter- V stvari ni ta >Jugoslovanski dopisni urad« ničesar drugega, nego znani g-;5lmrak in njegov pomagač, ki se poslužujeta sedaj klerikalnega, sedaj separatističnega časopisja- da spravita v svet svoje hujskarije- — Predsednik parlamenta pri regenta- Beograd, 3- avgusta- Situacija ije neizpremenjena- Včeraj dopoldne je 'bil sprejet predsednik parlamenta od .prestolonaslednika v avdijenci, da ^predloži načrte, kako bi se dala rešiti Skriza. Predsednik Pavlovič ni stavil v ;tej avdijenci, kakor se zatrjuje, nobenega konkretnega predloga, temveč je izjavil, da se mora najpreje posvetovati s poedinimi strankami. Ta posvetovanja so že v polnem teku- V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo sestava novega kabineta poverjena Demokratski zajednici, ki je danes največja ^rrupa v kabinetu- — Posvetovanja demokratskih ministrov- Beograd, 8. avgusta. Demokratski ministri so imeli tekom današnjega dne ponovna posvetovanja* Jutri :ob 10- uri dopoldne se vrši v parlamen-jtu seja kluba zajednice, v kateri se bo •vršila razprava o političnem položaju- — »Narodna Politika« o kulturni liorbi- Včerajšnja >Narodna Politika* ■plse v članku >Demokrati hočejo po-•pstriti svoj kulturkampf< z ozirom na fvest >PrtmosTkih Novin< o organizaciji društva »Informator« za podpira-jnje stradajočih katoliških duhovnikov fv državi SHS s sedežem na Reki in Su-Ižakn: »Oni (demokrati) seveda pravi-'jo, da ne delajo na uničenje katoliške ieerkve, ali to je samo neroden izgovor-Naj bodo gospodje iskreni in naj točno jpovedo, da žele uničiti našo zvezo z [ostalimi katoličani na svetu. Oni to z imalo drugačnimi besedami tudi prizna-io.naglasajo-č, da žele osnovati separatistično cerkev, a za nas je to isto, kar hrmičenje katolicizma- Kot Člani katoliške verske zajednice hočemo ostati v [zvezi z rimskim papežem in smo pritrjeni, da se za to pravico borimo >ti vsakemu nasilju in vsaki propagandi- Kdor nam hoče to pravico oporekati, naj to samo pove in izzval bode [proti sebi tako burjo, da bo tudi sam [videl, da je precenjeval svojo moč- Pri ?tem mu ne bodo pomagale niti fantastične številke o pristaših >Informator-§a<, da stoji za njim baje 1500 članov irižjega katoliškega klera- — Dr- Krans položil mandat- »Sla-jvonisehe Presse« javlja, da je narodni poslanec dr- Ivan Rikard Kraus (D. |Ž-) spisraom na predsednika Narodnega predstavništva v Beogradu položil svo| mandat- Bil je zastopnik za Oeijek-Dolnji grad, a pred kratkim se je stalno nomiciliral v Zagrebu- — Kaj delajo ital- oficirji na Bledu-% Bleda nam pišejo. Dne 2- t- m. opol-ane pripeljal je laški avtomobil več višjih laških častnikov na Bled- Avto Se je v bližini vile Belle ustavil in izstopili so častniki ter ogledavali naše Kore- JLakor sem videl, so z rokami ka-aa-a\ ima' Rfthinm in nrnti ^^nifiMtt" Imeli so tudi neko karto in delali zapiske- Ko so si tako vse lepo ogledali so se zopet vsedli v avto, kateri jih je brzo odpeljal- Popoldne pa vidim isti avto stati pred zdraviliškim domom, častniki so si ogledovali okolico in tudi fotografirali- Tujci, katerih je vse polno sedaj na Bledu so se »pogledavali in niso vedeli kaj pomeni — ta očitna Špijonaža! Nekateri so bili v strahu pred Lahi, ki bi znali lepega dne še naš krasni Bled zasesti- — Pa take obiske imamo večkrat na Bledu. Pred kakim mesecem so bili tudi laški avtomobili tu in s njimi več laških častnikov« Dobro so se zabavali v družbi ljubljanskih nemškutarjev, katerih je sedaj več na Bledu- Posebno živahno je bilo v vili Svobode, katero ima v najemu znani avstrijski konfident iz Trsta Aidinjan. Tam so z laškimi oficirji popivali pozno v noč, razgrajali in pope-vali laške pesmi, da se je daleč na okoli čulo- Ljudstvo je bilo že v strahu, ker je menilo, da je že Lah zasedel Bled-Čudno, čudno, da se smejo v Jugoslaviji ti naši najhujši sovražniki tako prosto gibati ? Ali je naši vladi kaj znano o teh posetih? Ali se ne da zabraniti, da bi ta laška svojat ne hodila na Gorenjsko špijonirat?! Zahtevamo več odločnosti od naše vlade, drugače bo ljudstvo menilo, da imajo Lahi v Jugoslaviji prvo besedo! Krsljsvlna Srbov, Hrvatov in Slovencev. SPREJETA DEMISIJA. LDU. Beograd, 2. avgusta, Presbi-ro javlja: Njegovo kraljevsko Visočan-stvo prestolonasled Aleksander je izvolil sprejeti ostavko, ki mu jo je včeraj predložil g. ministrski predsednik, katerega ?e overil, da vod] nadalje vladne posle do sestave nove vlade, K MINISTRSKI KRIZI. LDU. Beograd, 3. avgusta. Današnja »Pravda« piše o ministrski krizi med drugim: Včeraj popoldne le pozval g. Protič g. Davidoviča in ga obvestil, da je predal demisijo vlade. Zahteval je, da se seje ministrskega sveta nadaljujejo, ker je mnogo nujnih neodložljivih stvari na dnevnem redu. Minister Davidovič je o tem obvestil svoje tovariše. Ministrska seja je trajala od 11. do 13. ure. Kabinet bo imel redne seje ter opravljal tekoče posle, dokler se ne sestavi nova vlada. — Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je priče? konsultirati vse parlamentarne skupine, da izve njihovo mišljenje. Kadar bo dobil od vseh skupin odgovor, bo regentu podal poročilo. G. Pavlovič bo tekom današnjega in jutrišnjega dne imel sestanke z raznimi strankami. Sklenilo se je, da tudi parlament nadaljuje s svojimi sejami. — Napetost med demokrati in radikal-ci Je na vrhuncu. Konstatira se, da Je .g Protič v besedilu ostavke poteptal rudi tudi to, ker je osebno podpisal: odredbe o agrarni reformi. LDU. Beograd, 2. avgusta. O ministrski krizi piše današnja »Pravda« med drugim: Pričakovati je, da dobi Srbija večjo odškodnino. Radikalci to vedo. Tudi bi sedaj hoteli, da bi bila vsa! v delu bivše kraljevine Srbije njihova oblast čim večja in čim manj omejena. Tako bi oni še pred volitvami za konstituanto brez večje kontrole izvršili delitev te odškodnine, S tem bi po stari metodi korumpirali tudi nove volitve in pa na ta način skušali sebi zavarovati večino. Odškodnina je edino pravi vzrok krize, ki so jo izzvali radikalci. RAZMERJE MED PAŠlCEM IN TRUMBIČEM. LDU. Beograd, 2. avgusta. Presbi-ro javlja: Zagrebška »RijeČ Srba, Hrvata in Slovenaca« ter ljubljanski »Slovenski Narod«, a po njima so tudi nekateri beograjski listi prinesli vest o poostritvi odnošajem med g. PašiČem in g. Trumbičem, ker so kakor se govori nastale med njima velike diference v nazorih, odnosno zunanji politiki. Kakor smo poučeni iz merodajnega vira, so te vesti netočne. lteotfreieno domovino. ODLOČITEV KOMISIJE NA REKI. — ITALIJA IZGUBI POVELJSTVO NA REKI. LDU. Berlin, 3. avgusta. (CTU). »Lokalanzeiger« poroča, iz Lugana po »Popolo Romano«: Medzavezniška vo-jaška preiskovalna komisija Je končala svoje delo, ki se nanaša na krvave dogodke na Reki. Po VVilsonovih pariških organih (Chikako Tribune, New York Herald) Je komisija sprejela tale predlog: Število italijanskega vojaštva se zniža na neznatno mero, I talil se odvzame vojaško poveljstvo na Reki. Itoli« janski narodni svet na Reki se odstrani. — Po Nittijevem naročilu italijanski listi o tem poročilu ne prinašajo nobene kritike. ITALIJA IN ZAVEZNIKI. Ker je medzavezniška komfsija spoznala znane dogodke v Reki za zločinsko delo reških itatijanašev, zahteva A. Gauvaia, da Izluo časopisje čirabo!] rta t ar le* tj vfirflnimH narftdn dfiianskl n*w I ntonih ložaj in da zadoščenje francoskim častnikom kot prostakom. Vest svet naj izve, da reški Consigiio Nationale, ki si je izvolil geslo »Italla ali smrt,« ni nič drugega kot skupina obsedencev brez pooblastila: ti ljudje so nedavno še klečeplazili pred madjarsko gospodo jn so v julija 1915. izročili v imenu laškega občinskega odbora avstrijskemu letalcu G. Klaisingu plaketo za spomin, ker je ta pilot uničil italijanski zrakoplov »Cit-tk di Ferrara«. Sedanji župan v Reki, Antonio Vio, je imel ob tej priliki goreč govor na počast Avstrije. Taki so možje, ki kriče že 6 mesecev: Italia o mor-te! in so pred popustljivim generalom Graziolijem napravili lov na franc. vojake. Transalpinskl listi previdno molče o reških izgredih, zraven pa nami-gavajo, da delajo tako iz obzirnosti do Pariza, ki naj v zahvalo podpira Con-sultine zahteve. Toda Francija ni zagrešila ničesar zoper Italijo. Ako pa Lahi tarnajo nad veliko krvno izgubo, je temu kriva ital. vlada. De]ala je na lastno pest in osredotočila svoj napor na Krasu ter ob Adriji, namesto da bi bili prijeli Avstrijo od vseh strani. Iz nezaupanja do Srbov. Grkov in Albancev (Esad paša) so zabranili njihovim enotam nastopiti v južnih jadranskih pokrajinah in zagrabiti podonavsko monarhijo cd zadaj. Ne da bi bili zbirali južne Slovane, Še divje so jih preganjali ter ovirali tvoritev čeških, slovaških in jugoslov. legij. Ugo Ogetti, predstojnik ital. pro-pag. pisarne v sovražnih deželah, je to priznal v Secohi: Jugoslovani so mnogo pripomogli laški stvari, žalibog jim je Sonnino onemogočil storiti Še več in ustvariti ital.-jugoslov. zbližanje. Francija je Italijo vselej in vsestransko podpirala, dasi se je nje zaveznica čudno vedla: že po londonski pogodbi je sklenil Sonnino s princem pl. Biilowom ital.-remški traktat v zaščito imetja in oseb obeh dežel, tik predno je vstopila Italija v vojno. Francija ni protestirala proti neverjetnemu zavlačevanju vojne napovedi proti Nemčiji. Krila je onega Sonnina, ki je v avgustu 1914. zastopal misel laške vojne ob boku osrednjih velesil. Pozneje se je premislil, ker je zaman poskušal dobiti koncesij od Habs-burgije. Francija je bila torej več ko dostojna napram Italiji. Ce pa danes zasede Reko medzavezniško vojaštvo, bo to v prid mestu, ker se bodo preprečile krivičnosti na rovaš Jugoslovanom: dosti njih je trpelo v avstro - ogrskih temnicah: prišli so domov z upom na svobodo, a Lahi so jih odvedli v hujše suženstvo. P. P. NASILSTVO ZADARSKEGA ŽUPANA. Dr. Ziliotto je pred svojim odhodom v Pariz ukazal vsem občinskim glavarjem, da izdajo pismene izjave v imenu prebivalcev za združitev z Ita-Djo. Kdor tega ni hotel storiti, je bil takoj odstavljen in nadomeščen z drugim glavarjem. Te izjave naj bi bile novi plebiscit okupiranega pasa in so mistifikacija narodnega mišljenja, ki so izzvale ogorčenje v vseh slojih prebivalstva. LDU. Mirovno Konferenco. NEKAJ NENAVADNEGA. LDU. St. Germain, 3. avgusta. (CTU) Saint Bryce piše v »Journalu«: Vrhovni svet je mogel včeraj zabeležiti dejtvo, kf skoro nima para, namreč da Je neka država sledila povelju konference; Jugoslovani so izpraznili Celovec Ko je došlo poročilo o izpraznenju, je vrhovni svet izrazil svoje zadovoljstvo s tem, da je takoj začel razpravljati o vprašanjih, ki so jih postavili Jugoslovani. Gre predvsem za to, da se končajo pustošenja Madžarov v onih pokrajinah , ki jih morak) Madžari odstopiti svojim sosedom. Obenem je vrhovni svet proučaval nekatere podrobnosti mejnih vprašanj na Štajerskem, Hrvatskem in Ogrskem ter v Baranji. Z MIROVNE KONFERENCE. LDU. Lyon, 2. avgusta. (Brezžično). Bolgarska delegacija, ki se nahaja v Neuillv, je predložila predsedniku mirovne onference novo spomenico, ki se nanaša na Tracijo. LDU. Lvon, 3. avgusta. (Brezžično). V vrhovnem svetu zaveznikov, ki se je sestal včeraj, je sporočila medzavezniška vojaška komisija, da so jugoslovanske čete glasom odločitve mirovne konference evakuirale celovški okraj. Mirovna konferenca je tudi sprejela gotove odredbe glede mej med Jugoslavijo in Ogrsko. Avstrijska delegacija pripravlja svoj odgovor na načrt mirovne pogodbe. Avstrijski odgovor bo bržkone mogel biti izročen v ponedeljek. Glavni pooblaščenec ameriške delegacije Polk je sprejel včeraj več zastopnikov pariških časopisov, a se ni hotel izjaviti o raznih vprašanjih, tičb-čih se mirovne podobe, ki je sedaj predložena amerikanskemu senatu. Vendar pa Je Polk izjavil, da ie po njegovem mnenju sprejetje mandata zjedinjenih držav glede Carigrada zelo dvomliivo, ker bi ta možnost obsegala popolni prevrat amerianske politike. Kar se tiče ratifikacije mirovne pogodbe v Zjedi- lista »Petit Journal«, da se lahko pričakuje glasovanje senata za 1. september. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. PADEC BOLJŠEVIČKE VLADE. LDU.Dunaj, 3. avgusta. (CTU). »N. Frde Presse« poroča \z Budimpešte, da je že v prihodnjih dneh pričakovati rekonstrukcije kabineta, ki se bo izpopolnil z zastopniki meščanskih slojev in malih poljedelcev. NEMCI O PADCU BELE KUNA. LDU. Nauen, 3. avgusta. (Brezžično.) »Vorwarts« piše k padcu vlade Bele Kuna. da je bila njegova vlada lahko-mišHen in zelo drag eksperiment za Ogrsko. Mogoče si bo nova madžarska konstituanta izvolila hrabrejše vodstvo kakor je bilo grofa Karolliva, ki je brez potrebe prepustil državo komunistom. Itolllo. ALBANSKA VSTAJA PROTI ITALIJANOM. LDU. Skader, 3. avgusta. Iz Albasa-na v Albaniji poročajo, da se je v Kroji uprl kapitan laške vojske s 300 vojaki tamošnji italijanski posadki ter da vodi četaško borbo z Italijani. Pridružili so se mu tudi laški voiar/a uporniki iz Tirane in okolice. Vse te laške čete se zbirajo okrog Albasana in so zaprle vse dohode. LDU. Skader, 3. avgusta. Med Italijani in Arnavti so se vršili boji v Albaniji proti Vastasu. Skaderske strojnice so obsipavale z ognjem našo vojsko v Burgpassu, vsled česar je komandant vložil protest, na kojega so Italijani odgovorili, da se je to zgodilo slučajno. Borba Italijanov in Arnavtov je trajala 45 minut. Italijanski agitatorji so razvili živahno agitacijo ter iščejo podpise za arnavtsko drŽavo pod Italijo. Arnavtski Hrvati se tej italijanski agitaciji odločno protivijo. Velika napetost vlada med Italijani v Draču. Kroji in Tnranu. Neki Arnavt, ki je bil v službi Italijanov v Albaniji, je ubil enega italijanskega častnika in štiri vojake. Vrlemu moža u spominu. (f Mag. phar. Hugon M uži na.) Polagoma se zbiramo od vseh vetrov, kamor nas je raz gnala naša nemila usoda, preštevamo se in iščemo. Redke so postale naše vrste, ker so padali, izginjali in ugašali povsod, kamorkoli jih je veter razgnal, tako. da nam srce še pri najhujših poročilih ni več vztrepeta-valo. Izgubili smo domovino, izgubili vse, kar nam je drago in milo in vendar še ni konca udarcev. V mraku neštevilnih križev ugaša svetlo solnce naše Goriške. Tudi srca je napolnil ta črni mrak do vrha in v njih je umrlo polagoma vsako Čustvo razen edinega občutka neizmerne in nedzlečljive bolečine. Zato se iščemo in se zbiramo v strahu, da zopet ne zraste nov križ in ne potemni še bolj noči, ki vlada v nas. Preveč je bilo boli in trpljenja, boina srca ugašajo k počitku! Tako je šel tudi Hugo od nas, eden najboljših, zlata duša. Celo življenje mu je bila ena edina dolga vrsta razočaranj. Mlad idealist, v katerem se je dramila duša učenjaka, je kot magister pharmaciae položil maturo, da ie mogel študirati kemijo. Eden najboljših učencev prof. Brunnerja je vstopil ob izbruhu vojne kot asistent na kemičnem inštitutu praške univerze, končal svojo dizertacijo ter obenem začel študirati medicino. Po svojem značaju nesposoben dati svojemu življenju realno podli'go, je živel svojim visokim načrtom. V svojem laboratoriju je sedel in raz-iskaval ter študiral, kjerkoli in v katerikoli družbi je bil, je odkrival svoje načrte, katere je hotel uresničiti njegov smeli duh, medtem ko mu je telo slabelo in ugašalo. Vojna ga je izgnala iz doma, oropala niega in družino vsega, vzela mu očeta in brata in sam s svojo sestro in materjo je živel v Pragi v pomanjkanju, v vednih denarnih stiskah in stokrat hujšem položaju kot najbednejši slovenski dijak. Od nikoder podpore, je živel od pomoči svojih prijateljev in znancev. V svojih denarnih stiskah fe imel sto prilik za dobre službe, toda ni jih iskal, ampak ustrajal na svojem mestu z voljo genija, iskal, delal in ustvarjal ter trpel z materjo m sestro najhujše pomanjkanje, v prsih pa nosil kali smrti. Čutil je, da je bolan, povsod to priznaval in pravil, in vendar je bil v družbi vesel In poln humorja, le tupatam in kadar je bil sam, poln resignacUe in obupa Oslepel na eno oko vsled bolezni in drugo v nevarnosti, je trepetal pred tuberkulozo. Že kot mlad farmacevt kakor tudi vedno- pozneje, je raziskava! svojo kri in iskal v njej smrtne kali. Ni jih našel, toda kljub temu, s trmo raziskovalca, študiral sam na sebi, dokler jih ni v njem neisprosna usoda v resnici zaplodila. Sest mesecev je bolehal in polegal in vendar upat do konca, dokler ni rgasnil v vinohra^ski 1 umiti nvrl rrmri nrf" _ um&*^ Občutljiv m naravnost ženske narave, zlata duša, ki bi vse dal, vsem pomagal, človek, ki ni imel sovražnika, katerega je moral vsakdo ljubiti, povsod sprejet s prijateljstvom in hubez-nijo, v družbi in pri delu. Nepozabni ostanejo trenutki, ko Je zvečer v družbi aH doma v svoji sobi odkrival svoje načrte mirno in veselo, tupatam z nervoznim. Jeznim povdarkom. Skozi vsako njegovo besedo Je blestela njegova ljubezen do domovine, do sotčne Oo-t riške, v koji je ustvarjal v duhu kemično industrijo, velik laratorij, velike Inštitute, zlasti v zadnjem času je sanjaril o ogromnem biološkem institutu z velikim aquarijem. Do zadnjega trenutka je razvijal te svoje načrte, polne otroške vere se je opajaf ob svojih besedah in ni mogel verjeti v svojo usodo, kf jo je sam bral v celicah svoje krvi. Ti njegovi načrti, tako čudovito bistri in logični so kulmunirani v njegovi, v prvih utripih hotenja raziskovalca poTOdejeni ideji, ki mu je postala življenski cilj, naUi bacil jetike. Neizprosen sovražnik vseh mladih slovenskih študentov - idealistov, je zmagal tudi v tem boju s sanjavim nasprotnikom in mu uničil življenje. Ugasnil je in izginil iz nase srede eden najboljših v svojem značaju in v svoji kruti neusmiljeni usodi, tip goriškega begunca-dijaka. Za njim žalujejo vsf, ki so ga poznali, najbolj pa. z njegovo usodo itak tesno spojena in do konca mu zvesta mati Jn sestra, sta mu vse žrtvovali in stojita danes sami in zapuščeni, nesrečni in ubogi ter brez sredstev na svetu. Ali bo slovenska domovina na teh dveh nesrečnlcah popravita vsaj deloma to, kar je zagrešila na Hugonu? Domovina, ti ponosna In ljubezniva mati svojih otrok, danes svobodna in srečna, ali res še nisi spoznala svojega greha, aH ne čuti? očitka mrtvih ust, ki se ogTaša Iz raztresenih grobov teh najboljših po Dunaju.Pragi in drugod po vseh krajih, kjer so zbirali zlatih zakladov z edino mislijo, da z njimi Teb( osrečijo in Te poveličajo! Slavka V prvi polovici meeeca oktobra, kakor se je že javilo, bo v Zagrebu kongres celokupne jugoslovanske omladine. Ker svoječasni poziv ni nažel dobrega sprejema v vsem časopisju in ker so nekateri listi netočno tolmačili njegov namen, zato prirediteljski odbor K- J- O- razpošilja naslednja pojasnila: Inicijativo za omladinski kongres je dal Osrednji odbor Jugoslovanske ujedinjene omladine b svojim proglasom, ki bo ga naši listi deloma objavili* Na poziv Osrednjega odbora J- TJ- O- so se odzvale mladinske organizacije zagrebškega vseučilišča, na drugih vseučiliščih in omladinskih centrih, da kongres dobi na ta način značaj kongresa celokupne jugoslovanske omladine* Prirediteljski odbor ima zveze z omladino iz vseh naših krajev in pričakuje na podlagi dosedanjih odzivov, da se bo kongresa udeležilo nad tritisoč tovarišev. — Prvi dan kongresa bo na dnevnem redu likvidacija predvojnega delovanja Jugoslovanske Omladine, pri čemer bodo Člani drugih skupin prisostvovali kakor gostje- — Drugi dan je skupna manifestacija jugoslovanstva, pri kateri bodo sodelovale vse skupine* — Tretji dan se bo razpravljalo o današnjem položaju v domovini in o programu sporazumnega omiadinvke^a delovanja v bodočnosti- Pri tej razpravi sodelujejo izbrani govorniki vseh skupin- S tem bo vsej omladini dana možnost, da dobi vpogled v razne politične in kulturne struje, in da se vse omladinske skupine poprimejo dela za preporod našega naroda in obnovo naše zemlje- — Kakor razvidno, je kongres celokupne jugoslovanske omladine v tako težkih časih za ves naš narod in na vse stranke srbsko - hrvatsko-slovenske brez razlike izredne važnosti- Za Osrednji Odbor JUO-: Dr- Ljubo Leontič in dr. Mirko Kosič; za Socialisti čko Omladinsko udruženje: Božidar Zulechner in Gojko Berberovič; za Jugoslovensko Demokratsko Omladinsko Ligo: Zvonimir Stilinovič in Milan VukeliČ; za Jugoslovansko Ra-dalno Demokratsko Omladino: Branko Peleš, Mirko Došen in Milan Fabjan-čič; za zvezo jugoslovanskih prostovoljcev: Dragutin Moderčin; za Jugo-slov- Podporno Društvo: Svetislav Maric._ Dnevne vesti. Nagrada kar lovskemu pehotnemu pehotnemu polko. Mestni sosvet v Mariboru je votiral 10.000 K kot nekako nagrado kariovškemu pehotnemu polku za njegovo hrabro in vzorno ponašanje povodom zadnjih izgredov. Poveljnik karlovškega polka podpolkovnik Uzo-rinac ie poslal vladnemu komisarju dr. Pfeiferjn pismo, v katerem pravi med drugim: »Uvjeravam Vas, da će ovaj pnk i u buduće znati vršiti svoju dužnost na bolja k mile nam otaćblne i mladog nam kraljestva Srba, prhata i Slo- 337565 štev. 181 .SLOVENSKI NX#OD', đne 5*. avgusta vr&. Stran a. Maistrova in Koroščeva ulica v Mariboru. Mestni sosvet mariborski Je v svoji seji z dne 1. t. m. sklenil, da se prekrstite cesti »Bismarkstrasse« in sam Stadparke« v Maistrovo ulico in cesti »Erzherzog Eugensrasse« ln ^Volksgartenstrasse« v Koroščevo ulico. Izselil se Je Iz Celja Ferdinand Porsche, učitelj in voditelj celjskega Thurnvereina. Dobil je nadučitelisko mesto na dekliški ljudski šoli v Kapfen-bergu. Premeščeni nemški železniški uradniki Uradniki južne železnice revident Toplak, adjunkt Roisl m revident Ko-benz so iz Maribora premeščeni v Avstrijo in sicer Toplak v Mazleisdorf, Roisl v Pfaffstatten. Kobenz pa v Pot-tendort Toplak ie denunciral leta 1914. svojega slovenskega tovariša Lukeži-ča, kf je bil nastavljen na koroškem kolodvoru, da je nevaren srbo-m. Vsled denuncijacije so ga poklicali k vojakom ter ga poslali na rusko fronto, kjer je padel. Poročevalci višjega Šolskega sveta sprejemajo zaradi preobilice uradnih poslov v dobi počitnic stranke samo vsak petek od 9. do 12. ure. V Lučanah aretirana nadkomisaria Voh in Canjko iz Maribora je policijska oblast v Gradcu izpustila in ju dala na stroške »Kmetskega poveljništva« v Gradcu prepeljati v Maribor, češ da sta imenovana finančna uradnika nadzorovala mejo v interesu jugoslovanske, kakor tudi nemško-avstrijske države Sestanek zaradi zatvormc Dne 30. julija t 1. je bil v Ljubljano sklican sestanek, na katerem je bilo zastopanih po svojih odposlancih 20 občin ljubljanske okolice, katerih posestniki imajo svet na barju aH bližini tega. Po podanem poročilu in oistri debati se je soglasno sklenilo: 1.) Vsled poplave napravljene, škode naj se takoj od deželne vlade za Slovenijo precenijo in oškodovancem povrnejo. 2.) Vlado se naprosi, naj se nemudoma zatvornice odpro in ostanejo odnrte, dokler močvirni odbor zaprtje teh ne odredi. 3.) Nadzorstvo nad zapornicami se naj podeji močvirnem odboru. 4.) Močvirni odbor naj Čim pfej ko mojroče dokonča snaženje vseh potrebnih jarkov in dotokov, kateri se stekajo v Ljubljanica 5.) Potom naredbe naj se določi da ko bodo glavni jarki iztrebljenj, da morajo posestniki ob svojih delih jarke vrezati. 6.) Mestni magistrat ljubljanski naj prične tak^j ;arke ob potih vrezavati, ker ta tudi pobira najemnino od trave med poti in jarki 7.) Na barju v mestni šoti naj se takoj otvori na državne stroške javna telefonska govorilnica, od katere bi se obveščal od časa do časa močvirni odbor o stanju vode, dale bi lahko služil ta telefon v nujnih slučajih n. pr. nesrečah, požarih itd. S.) Kar je pa do sedaj napravljene škode, si pridržujemo pravico zahtevati polno odškodnino. Resolucija se odpošlje takoj viadi in takojšnja od-pomoč naprosi. Zaplenjeno zlato v Špiflu. O zaplenjenem zlatu na avstrijski meji v Špilju smo že 7oročali. Dodatno k temu poročilu nam javljajo iz Špilja, da je finančna straža že 28. julija zaplenila nekemu tihotapcu 299 cekinov po 20 frankov in dva cekina po 10 frankov. Zaplenjeni cekini so bili vredni nad 6000 frankov. Dne 30. julija ponoči pa je hotel židovski trgovec Memiševič iz Sarajeva vtihotapiti v Avstrijo za več milijonov zlata in tujega denarja. Vreče, v katerih je imel spravljene cekine, je imel skrite deloma v medu, deloma pa v surovem maslu. Eno vrečo cekinov je imel zavito kot klobaso v posodi za vodo na stranišču. V eni vreči je bilo 1700 cekinov po 2fl frankov, 152 cekinov po 10 frankov in 299 turških zlatnikov. Razen tega je bilo v vreči se 46 romunskih bankovcev po 500 lejev in 2 bankovca po 1000 le-jev. V vreči, ki ?*e bila zvita kot klobasa, so našli 287 cekinov po 20 frankov in 26 cekinov po 10 frankov. Ves zaplenjen denar so prepeljali v Maribor in ga shranili v blagajni davčnega urada. Ker je kurzna vrednost 20frankovskega cekina sedaj 156 K, se lahko izračuna, Kakšno milijonsko vrednost reprezentira v Špilju zaplenjeno zlato. Trgovski in obrtni shod. Kakor smo že pretekli teden poročali, bo velike važnosti za vsakeea posamnega trgovca in obrtnika. To bo prvi in največji strokovni shod cele Jugoslavije, zato se ga naj vsak posamezen trgovec ali obrtnik tudi zanesljivo udeleži. Shod se vrši v nedeljo dne 10. avgusta, točno ob 15. uri v veliki Gotzovi dvorani v Mariboru. Vseučilišča. Nemško vseučilišče v Černovicah se zatvori s 1. septembrom. V Poznanju je otvorjeiio poljsko vseučilišče. Nemško vseučilišče v Pragi se bo bržkone preselijo v Lfberec. LDU. Zavetišče za matere. Pod upravo Ženske zadruge se je otvorilo v Dubrovniku zavetišče za matere. Siromašne matere bodo pošiljale bolno deco na brezplačen zdravniški pregled, v slučaju velike potrebe se bo dajal-* tudi podpora v naravi Invalidi kostanjeviškega, krškega in novomeškega sodnega okraja se vabijo tem potom, da se po možnosti v Čim večjem številu udeleže sestanka, kateri se vrši dne 10. avsrusta t. L ob rol 4. uri poo. v prostorih gostilne g. Bučarja v Kc**a^ievicL Pojnen zboro- vanja je, čim preje organizirati vojne invalide teh okrajev. Zato, prizadeti na krov, ker samopomoč nam olajša bodočnost Pisec notice »Se nekaj o M. Go-ropii« v D. se prosi, naj se zglasi v trgovini Ciuha Slovencu« kot zagovorniki narodnosti uradnika! Nov pojav v naši demokratični dobi- Ali tu ne gre niti za demokratičnost, niti za domače ljudi, nego za zakonitost, pravilnost uradovanja ter za napredek in ugled Ljubljane. Na našo notico pod gorenjim naslovom (Št- 150) se je oglasila šele sedaj Zadruga zidarskih mojstrov Slovenije- Oglasila pa se je nerodno in prezgodaj- Očividno ji je sestavil tisto >Poslano< nekdo, ki razmer, zakonov in uradne prakse ne pozna. Vsaj dovolj ne- Deželna vlada res podeljuje koncesije, a le takrat, če prosilec ustreza pogojem- Le eden teh pogojev je izpit- Naravno je, da se od mestnega stavbnika mora zahtevati vse kaj več, kakor od zidarja na kmetih- V Ljubljani je I- instanca mestni magistrat, ki ga deželna vlada vselej vpraša., je li prosilec kvalificiran in je 15 ustregel vsem pogojem- Da more odgovoriti, uvaja mestni magistrat v vsakem slučaju takozvano mstrukcijsko postopanje, t. j- pozvedbe glede prosilčeve strokovne, moralne in gmotne sposobnosti za izvrševanje obrti v glavnem mestu Slovenije- Vsak laik bo razumel, da se mora od stavbnika v Ljubljani v vsakem oziru zahtevati dosti več kot od zidarskega mojstra na selu, kjer vladajo glede estetskih, zdravstvenih in drugih zahtev, ki so v Ljubljani bistvene, še prav idilične razmere- človek je lahko mojster na kmetfli, s v mestu ga nazivljajo mojstra skazo-Mestni stavbni urad ni tu, da bi stavb-nike učil, jih opozarjal na stotero predpisov, jim presnavljal osnutke, popravljal nacrte itd.; tudi ne more trpeti, da delajo arhitekturskim Simplicf-jem načrte, statične račune i- dr« za dober honorar akademiki, ki se za izvršitev dalje ne brigajo« Zato je treba, da ima Ljubljana izvrstno usposobljene stavbnike, domačine ali Slovane, ki bodo mestu na čast in korist, ne pa \ mestnemu stavbnemu uradu yt obun in * tujcem 2 okusom v posmeh- Koncesije so vezane na prvotno obrtnikovo bivališče in je samolastna izprememba izključena- Celo če se obrtnik preseli v isti občini, je treba oblastvenega odobrenja sa novo stajalisee; ee pa se obrtnik preseli v drugo občino, je treba popolnoma nove koncesije, nove prošnje, novega instrukcijskeg* postopanja itd- O kakem prenosa koncesije govore le ljudje, ki ne poznajo obrtnega reda, in značilno je, da podpisuje tako Poslano Zadruga zidarskih mojstrov. To je pač le nov dokaz, da naše zahteve glede kvalifikacije ljubljanskih graditeljev niso pretirane- Kaj hoče reči Poslano s stavkom: Za družbo pa se itd-, sploh ni razumljivo- Najlepše pa je dejstvo, da ondi podpisana Zadruga zidarskih mojstrov v Sloveniji doslej ne obstoja* nego se šele snuje. Zatorej nima še nobene pravice | nastopati javno, predno ni odobrena* Njen predčasni nastop, kakor vidimo, ni bil srečen, v njeno čast pa se nadejamo, da osvoji naše stališče: da brani zakon ter stavi do svojih članov najvišje zahteve- S tem dvigne svoj ugled j in zagotovi stavbarstvu v Ljubljani procvit, ki ga vsi želimo- —a— Kristalna soda. Kr. ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je odseku za prahrano Slovenije nakazalo v tovarni Lukovica v Bosni večjo množino kristalne sode. Reflektanti naj javijo svojo potrebo direktno tvrdki Ant. Krisper Kol. v Ljubljani, ki bo blago razdelila in razposlala po navodilih odseka za prehrano. Tobak. Iz Sarajeva nam poročajo: >Ker je v Hercegovini toča uničila v nekaterih krajih duhan in druge poljske plodove, nameravajo posestniki duhanskih plantaž predložiti deželni vladi prošnjo, da se poviša cena duhanu. l&iflmrojš? poročila. (Naša izvirna voroČUal) ODGOVOR PROTIĆU- Beograd, 3- avgusta. Današnja iDe-mokratija< prinaša pod naslovom >Proričeva ostakac uvodnik, v katerem izvaja: >G. Protič je obelodanil v novinah tekst ostavke, ki jo je predal Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu regentu in priobčil predsedniku Narodne Skupščine- Obelodanil je vest te ostavke prej, nego je z njo seznanil svoje drugove v kabinetu, prej nego je obvestil o njej predsedstvo Narodne Skupščine, ki se sestane v ponedeljek, a kar je najlepše, on je to ostavko sestavil kot običajen pamflet, tako da bi mogla konkurirati dostojno s Članki kake > Tribune«, ni pa dostojna za visoka mesta, ki jim je namenjena, t- j- za krono in Narodno Predstavništvo- G-Protič je obrazložil svojo ostavko z razlogi, ki se niso bili nikdar navajali v ministrskih sejah-< V stavki navaja g. Protič diference glede notranje politike- No, te diference niso obstajale, dokler je g. Protič mislil, da more brezpogojno računati z g- Pribičevićem- Še le od atkrat, ko se je demokratska stranka spojila s strankami Zveze srbske opozicije v Demokratsko zajednico, datirajo nekatere diference med g- Pro-tičem in Pribičevićem- — G- Protič se pritožuje v ostavki tudi na železniške razmere, ne omenja pa, da ne funkcijo-nirajo sedaj v nobeni deželi železnice brez prikora; posebno na ne navaja koliko je finančni minister kriv, da železniške razmere niso urejene tako, kakor bi železniški minister to želel- G-Protič ne zameta niti deruta v naših financah- On se ne pritožuje v ostavki niti, da vojska in orožništvo ne prejemata mesečne plače, da izgubljamo milijarde vsled neurejenega valutnega vprašanja, ne omenja v svoji ostavki niti tega, koliko je delal, oziroma bolje: koliko ni delal minister za javna dela. Popolnoma razumljivo je, da se sklicuje na svoje nespretno in nevešče vodeno zunanjo politiko, kar je doved-lo do tega, da smo danes najslabše zastopana dežela v inostranstvu- Razumljivo je, da se g- Protič v svoji ostavki ne pritožuje glede obsega in načina izvršitve aeTaroe reforme« On se je vezal z begi. grofi in baroni, v obče s predstavniki velike posesti, pa mu ne more konvenirati agrarna reforma, ki ima v prvi vrsti pred očmi interes našega kmečkega ljudstva in brigo za njegovo bodočnost- Dobro je, da je razliko med demokrati in radikalci v razumevanju agrarnega vprašanja jasno podčrtal- »Gospod Protič se sklicuje na novinarske članke, da upraviči svoje postopanje v momentu, ko se skušajo narodne vrste strniti in napeti vse svoie moči; on se ne vpraša, komu je služil s svojo ostavko: našemu narodu ali komu drugemu. Jasno se vidi tendenca njegove ostavke: strankarski interes naše države zahteva še nekoliko članov radikalne stranke v kabinetu. To znači od g. Protiča napovedana »rekonstrukcija«. Gospod Protič bi hotel, da »rekonstruira« kabinet. Po njegovem obnašanju v ministrskih sejah ln po njegovi ostavki ki znači unikurn v parlamentarni historiline mora on več rekonstruirati kabineta, niti ne more priti v položaj, da razpravlja o tem z Demokratsko zajednico. G. Protič je 5 najtežjih časih najega narodnega^ življenja razbil koalicijo strank. U Ie bila pozvana, da osigura narodu pogoje za njegovo bodočnost G. Protič Je element destrukcije in uničevanja, ne pa dela in stvari anja. Radi tega Je on nesposoben, da nosi današnjo situacija Najboljši dokaz temu za celi avet je obrazloženje ostavke. RADIKALCI SOLIDARNI S PROTIĆEM. Beograd. 4. avgusta. Včeraj popoldne ob 17. je imel klub starih radikal-cev sejo, na kateri se je izjavi) solidarnim z gosp. Proričem. NOV GUVERNER JULIJSKE BENEČIJE IN TRENTINA. MIlan, 3. avgusta. Iz Rima poročajo: Novoimenovani civilni guverner Julijske Benečije Ciuffelli je odpotoval v Trst 2 njim so odpotovali njegov osebni tajnik Cerquiglini in državna svetnika Berio in Barone. Z istim vlakom se je odpeljal tudi nanovo imenovani civilni guverner za Trentino Cre-daro. ITALIJANSKE LAŽI. MIlan, 2. avgusta. Italijanski listi priobčujejo iz Zadra z dne 31. julija to - le očividno izmišljeno vest: Sirijo se govorice, da je prišlo v Splitu do težkih spopadov med Srbi in Hrvati Baje je bilo okrog 100 mrtvih. Angleški admiral, ki se nahaja v Splitu, je baje prosil za pomoč italijanske vojaške oblasti KDAJ BO PODPISANA MIROVNA POGODBA Z AVSTRO - OGRSKO. Pariz, 2. avgusta. Francoski lisfi pišejo, da bo mirovna pogodba z Avstrijo podpisana v roku od 20. do 25. avgusta* FRANCIJA ZAHTEVA DEL AVSTRO - OGRSKEGA BRODOVJA. Pariz, 2. avgusta. »New York Herald« piše: Francija zahteva z vso odločnostjo, da se ji priznajo vsi nemški pamiki, ki jih ima v svoji oblasti in del bivšega avstro - ogrskega bro-dovja. Vesti LDU. ITALIJANI ZA MADŽARSKO- LDU- Budimpešta, 1- avgusta- (D. kor. urad-) OKU- poroča: Načelnik v Budimpešti poslujoče italijanske misije podpolkovnik Romanelli je izdal oklic, kjer pozivlje prebivalstvo glavnega mesta in vse dežele, naj vzdrži mir in red, ter izjavlja, da hoče storiti vse, kar je v njegovih močeh, da izposluje pri ententi če ne popolno, pa vsaj delno odpravo blokade in olajša na ta način položaj Madžarske- DELO MED PARLAMENTARNIM ODMOROM-LDU- Beograd, 1. avgusta- Za parlamentarnega odmora so odseki pregledali in pripravili zakonske predloge- NARODNI POSLANCI V BEOGRADU- LDLT- Beograd. 1- avgusia. Zaradi ministrske krize je dospelo semkaj mnogo poslancev iz vse dežele- MORNARIŠKE SEKCIJE V OBMORSKIH MESTIH- LDU- Beograd. 1. avgusta- Vojni minister je na predlog mornariške sekcije izdal odredbo, po kateri se ustanove nekatere sekcije v obmorskih mestih- KOMISIJA ZA RAZDELITEV VELE-POSESTEV V BOSNI IN HERCEGOVINI. LDU- Beograd, 1. avgusta- V ministrstvu za agrarno reformo se je imenovala strokovna komisija nalogo, da izvede zakonito razdelitev velepo-sestev v Bosni in Hercegovini ter v delih Dalmacije- USTANOVE ZA REVNE DUAKE. LDU- Beograd, 1- avgusta- V ministrstvu za prosveto se razmotriva vprašanje glede ustanov za revne dijake in način kako se bodo letos podelile* V to svrho bo ministrstvo za prosveto zahtevalo potrebne kredite od finančnega ministrstva- Za to se bo imenovala posebna komisija- NAPISI NA ŽELEZNIŠKIH VOZOVIH. LDU- Jieograd, 1. avgusta. Minister za promet je odredil, da bodo poslej vse železniške lokomotive in vagoni imeli za napis nastopne črke: D 2 SHS (Državna železnica SHS-) POTOVANJE RUSKIH DELEGATOV- LDU- Beograd, 1' avgusta- Ruski delegati v Beogradu bodo te dni odpotovali v Sarajevo, Mostar, Dubrovnik in na Cetinje, da stopijo v osje stike z osvobojenimi brati* LDU. Beograd, 1. avgusta- V ministrstvu za prehrano se dela sa dobavo večje množine blaga iz inozemstva- Do^ slej je došlo mnogo ponudb od zasebnikov, in sicer neposredno ali pa preko našo agenture v inozemstvu* Te ponudbe se preučujejo in v najkrajšem čase se določijo dobave- Dokler ne dobi država velike množine blaga* ne bo konec draginje- IZVOZ SLADKORJA IZ AMERIKE PREPOVEDAN-UDU* Beograd, 1- avgusta- Iz New Torka javljajo trgovinski zbornici, da je ameriška Unija za kratko dobo dveh do treh mesecev prepovedala izvoz sladkorja« Vsrok te odredbe tiči g tem, da se je poslednji čas izvozilo toliko sladkorje, da ga je bilo ie premalo sa domače potrebe. AMERIKA HOČE SFR MIROVNE POGODBE? w 1 1. 1 LDU* 8t Gerra&in, &. avgusta- fj> kor- urad) >Petit Parlsien« poroča le Washjngtona, da je nekaj izvedencev mednarodnega prava preložilo predsedniku Wilsonu število predlogov, kise tičejo izpremembe mirovne pogodbe-Te izpremembe so sestavijo z dovoljenjem VVilsona, ki baje zahteva, da te sprejmejo, preden Amerika ratificira mirovno pogodbo- ROMUNI PRED BUDIMPEŠTO. LDU- Budimpešta, S- avgusta- (T> kor. urad.) Romunske čete so dospele do mesta Budimpešte- Vojni minister Haubrich in župan Harrer sta jim šla naproti in sta se začela pogajati s poveljnikom generalom Rurescom- General je izjavil, da ima povelje nadaljevati pohod do meje mesta, nima pa pooblastila zasesti mesto- V zadevo vzdrževanja miru se ne bo vtikal, ker je to stvar ogrske vlade- Glede nastanitve do mesta dospelih romunskih čet so se domenili, da jim da vlada na razpolago dve konjeniški vojašnici ob robu mesta, in sicer ne na podlagi zasedbe, temveč na temelju gostoljubnosti- NAPETOST MED AMERIKO IN JAPONSKO. LDU Berolra, 2. avgusta. (DKU) >Lokalanzeiger€ javila iz Haaga: Kakor doznavajo »Dail News< iz New Vorka, narašča napetost med Zedinje-nimi državami m Japonsko čimdalje bolj. Japonska noče niti malo odnehati od svojih teženj. Medtem ko se Zedi-njene države pripravljajo na ratifikacijo mirovne pogodbe in izkušajo priti čim prej glede tega na jasno, se drži Japonska zelo rezervirano. Kot vzrok tega zavlačevanja od strani Japonske navajajo, da mora mikado najprej povprašati svet starešin in svet starešin se sestane šele čez kake Štiri tedne. Napetost med Zedinjenimi državami tn Japonsko ima pomen tudi za Angleško, ker japonska vlada iziavlja, da ima pravico v primeru oboroženega spopada z Zedinjenimi državami zahtevati od Anglije vojaško in mornariško pomoč. MESTO ZVEZE NARODOV, ZVEZA VELESIL. LDU Derolin, 2. avgusti (DKU) »Deutsche AUgemeine Zeitungc poroča1 iz Amsterdama: Glasom vest! tiskovnega urada »Radio« poroča »NewyorW Tribune«, da se je pojavilo gibanje, ki stremi za tem, da se misel o zvezi narodov sploh opusti in da se zajamči svetovni mir s pomočjo tesne zveze med Zedinjenimi državami in Francijo na eni strani in med Zedinjenjmi državami ter Anglijo na drugi stranj. Zveza nai ostane v veljavi kot trajen sporazum med omenjenimi tremi velesi-' lami ki so izšle iz svetovne volne ko? emagovalke. VVILSONOVA TURNEJA LDU Pariz, 1. avgusta. (DKU) It New Yorka se poroča: Predsednik VVilson bo sredi ajrusta nastopil svojo turnejo križem Zedinjenih držav. Trajala bo približno mesec dni. Predsednik namerava tekom svojejra potovanja imeti 25 predavanj. (Spomladi bo-rj do volitve!) DruStvene vesti in prireditve.; Vodnikova s ravnost v Studenicah pri Poljčanah se vrši v nedeljo dne 10. avgusta ob 3. uri popoldne. Vodnikova, slavnost s petjem, godbo in vprizoritvtVJ jo igre »Zupanova Micikac. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sv. Juriju ob lož. žeL priredi v nedeljo dne 10. avgusta 1919-j ob 15. uri Gregorčičevo slavnost na Goriškem travniku pri Osetu Za zabavo* želodec in grlo skrbe zavedne Šenrnnv; čanke. Ob sfabem vremenu se vrši slavj nost v telovadnici. Na obilno udeležbo vabi odbor. . Poizvedbe. Gospod, ki je pred kratkim notorni »Slov. Naroda« iskal stanovanje 2 do ■ sobe ali ene vile, naj se izvoli oglasiti j£ Novem Vodmatu št. 9. ■i Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Objava.0 1 Kakor čujem, opravlja neka gotov«' oseba mene in mojo hišo in trosi po mestu neresnične vesti Prosim torej vsakogar, posebno pa svoje prijatelje, naj mi blagovolijo vsako tako sumljivo vest nemudoma poročati, da utegnem potem na konkretni podlagi proti tej nežna-! čajni osebi sodnijsko postopati. Obenem naznanjam tudi, da gospa Štefanija Ce* lenowsfcy ni več v moli hiši Fanv fleger, hotelirka. Hotel »Tivoii«-Ljubljana, 2. avgusta 1919. * Za vsebino tesra spisa je uredni* stro odgovorno, kolikor doloda sakoaj Strna 4. »SLOVENSKI NAROD**, dne 5. avguste I9ip. 181 štev. Revne franco - Slovane (Ho 110 En vente dans toutes les librairiea. 7477 lljani. cele vagone in tudi na ms od daja Gospodarska zveza v Ljub pmfiki pikcio \t%T^!l»r s,Ka?arm) slon' 7461 Koniorisiinjs, v^ekonaneniš^ korespondentinja se sprejme proti dobremu plačilu ln hrani v hiši. Ponudbe na Pavel Plrfch, tvornica usnja, Ptuj. Piiaraiške mize 53» ?£V*£ Itvrdki Brata Sever, zaloga pohištva in 'tapetniška deiavnica, Ljubljana, Koli-zej. 7533 Mm iti Bifeju fesiss, ,*STJ tone s priklopnim vozom znamke Franc. — Florjančič, Selenbcrgova nI. 6. 7447 toofo malino se ku^° v vseh mn°- liir'.B illdSlHC žinah. Pcnudbe na Ds-stl?»-:i'a esenc in Izdelovanje sokov Potnik Srećko, Ljubljana, Slomškova uI. štev. 27 7251 iia in l]3 03 [iUl niua M 01 oboje dobro ohranjeno se proda. Več pove vratar »Hotela Slon'. 7452 C?a pisalna stroja HSn. Meuselles se ceno prcdasta. Florjančič. Eclenbnrgova nI. 6. 7557 im ozir. nmm ? najem trgovino z mešanim blagom, naira:e na deželi. Ponudbe pod šifro .A. R. 697514' ra uprav. Slcv. Nar. 7514 hriwY* fcnfol od *? ~ 100J"rov L". JJiJ&i aUlCl, vsebine, ze rabljen, se kupi. Ponudbe s ceno na J. Novak GUnce 20 pri Ijubljani. 7523 za Sloveniju traži prvo-UJ3U1I10 razredna pecara šljivovice, dcrtilerija konjaka i tvornica Hkera. Ponude i reference na uprav. Slovenskega Naroda pod .Pecara 505 7526". M0 za eksport kupuje .Balkan', trgovska špedicij-ska In komisijska del. družba Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prcsi se natančne pismene ponudbe. 7151 šiSiV rSaSS^ Če mogoče s klavirjem. Plača se deloma v živilih. Ponudbe pod »Klavir 7582' na upr. Slov. Naroda. 7-82 por.dence išče za takojšnji vstop tovarna cementa Zidaamost. Ponudbe na ruvaateljstvo tovarne. 7535 r?Tr,r?nni ^ *et star* absolvent grotten-LtonUlD, hofske kmetijske šole, priden 5n energičen išče tem potom primerne klužbe na kakem ve'epcsestvu ali ka-k^m podiet-r Ponudbe pod šifro: „Ekonom/7544'' na upr. SI. Nar. 7544 li Hazarje nali Mm- teti! jo množino ostankov, kakor tudi celih kosov, vseh vrst belega in domaČega platna za rjuhe, srajce, podlaga 2a čevlje itd. Samo prvovrstno blago po' zelo znižani ceni na drobno in de belo, AloizI5 Rerslc 7513 Ke se prodajalka"trg9Yino Divjak, Ribnica. šanim blagom JeeJp 7548 DrnlVa ta radi selitve več železnih peri UUfl K či in gašperčkov ter ptičje kletke Tržaška cesta it 11. 7598 naprodaj radi selitve. Vpraša se .Hotel VVilson* Ljubljana, sobarica. 7608 »(kabinet) tudi brez postelje v , mestu iščem za takoj ali pa do 10. avgusta proti dobri nagradi. Ponudbe pod ..Kabinet 7597". 7597 Mlada mm ossjA *e'L;s znanja z zdravim značajnim gospodom Poklic višji uradnik ali boljši trgovec. Samo resne ponudbe če mogoče s sliko pod „2 nt čaj 7000" na Uprav. Slovenskega Naroda. 6600 Ploda se pritlična lita z 250 sež-vC UHiULlid IU3!IQ njev dobro obdelanega vrta za zelenjavo v Trnovskem predmestju, posebno pripravno za izvoščlra. Pojasnila daie gostilna Novak v Eonju3ni ulici 12. 7602 Sodo z električno razsvetllan iife s prvim septembrom mlad akad-m. nabražer. di°tingniran gospod pri primerni obitelji. Ponudbe pod šifro: MSia:ec.'7608t4 na upravništvo »Slovenskega Nurodac. 7605 GO OtfirPI aBljIaiJ Cdruxh\hambre°sU meublecs indepsndantes a Ljubljana, si possible au centre de la ville. La tftission anglalse, Hotel Union, Mublf&ub. 7601 ieii nii! m »v ™; zamenjani lepo hišo v večjem trgu na Gorenjskem s primerno hišo v Ljubljani. Eventualno zamenjam tudi samo stanovanje. Cenjene ponudbe pod: .,fotograf 7591*' na upravništvo Slov. Naroda. 7591 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je včeraj ob 18. uri popoldne naša ljubljena, nepozabna teta in stara teta, gospodična zasebnlca po dolgi, mukepolni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 86. letu svoje starosti, preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, 5. t. m. ob 16. un popoldne, iz hiše št. 5. v Židovski ulici na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. Draga rajnica bodi priporočena v blag spomin in molitev! Ljubljana, 4. avgusta 1919. Žalujoči ostali. IME Pr&aćiška Fon roj. Kronar naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov srce pretresujočo vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. sin, brat, svak, zet, bratranec in stric, gospod Lsep&ld pon trgovec .danes dne 4. avgusta 1.1. ob pol 6. uri zjutraj nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 5. avgusta 11. ob pola 6. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta štev-23. na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1919. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga ozir. dobrega očeta, gospoda Matko Inkreta posestnika in gostilničarja izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnega cvetja, da*je preČ. g. trnovskemu župniku F, S. Finigarj« za to-lažilne obiske, gg. zdravnikoma dr. Jenko-tu in dr. Slechti za požrtvovalen trud, ter si. pevskemu zboru za krakoysko - trnovski okraj za krasni žalostinki in vsem, ki šo spremili dragega pokojnika tako mnogoštevilno na njega zadnji poti. Vsem še enkrat najprisrčnejša zahvala I V LJUBLJANI, dne 2. avgusta 1019, Žalujoči ostali. Ifoiinf >e takoj sprejme v trgovtoo i UUUtl žeieznino. Prase OitrJa Metlika. 7592 DftftflM IflHi * dc2e,c **" službe kot nlHcOU MIC gospodinja pri samskem gospodu ali vžupnBCu. Ponudbe pod ^Qospedinjsy7W«". 7596 na račun ali v zakup, v Ljub-bljani išče spretna kuharica in natakarica. Cenjene ponudbe pod ..Dobra odstrel bi 7590" na upravništvo Slovenskega Naroda. 7590 nrnilsi* industrija za cement -Ud prOUOJ • ne izdelke, lepa hiša za stanovanje, stroji, motor, skladišče in drugo. — Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". . 7614 kf i Izprašan, 40 let star, sa- iMIlJaC« mec, l*ee alnlbe. Ponudbe pod ,,Kttr|ać'4 na poštni predal štev. 46, Celje. 7609 7a?nlnir9 ^ ic izbila 3 mešč. LdtCinitd, razrede. L letnik učiteljišča ln trgovski tečaj, išče pisarniško službo. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". 7618 7M9vtrAua za skupno gospodarstvo &ndl15lYd išče srednje starosti upokojen državni uslužbenec, s samico ali vdovo z malim otrokom, katera ima trgovino ali majhno posestvo. Možitev ni izključena. Dopisi pod „Dobra bodočnost'1, na poštni predal 46, Celje^_____7610 Žična mreža, počinjena, raznih debelosti, se ceno proda. Srebotojak, Kolodvorska ulica 31. 7405 HebhHnmo sabo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo iščem s 15. avgustom. Ponudbe pod .Jnrist/7573" na upravništvo .Slovenskega Naroda". 7573 Sprejme se takoj mlajši slugo v Kine Ideal. Strešnik, fino glaziran, iz Ia materijala, prodajam dokler traja zaloga. Cevi sa kanale, plošče za tlak, podboji (ban-gerji) vedno v zalogi. Sprejemajo se naroČila na vse druge betonske izdelke in popravila. Betonska tvornica Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c Na prodaj je lep, eleganten otroški ojtrski un7 (brek) z lepim okroglim sedežem in ostruženimi cveki. Voz je na peresih ln lepo lakiran. Delo prvovrstno. Več v Rožni dolini št. 163, vsaki dan od 17. do 20. ure. 7605 Slovo! Ker mi pri odhodu z Bleda na moje novo službovanje ni bilo mogoče osebno se posloviti od vseh svojih prijateljev in znancev, kličem vsem skupaj krepki Zdravo! Št. Pavel pri Prebolda. 7593 Davorin VrinSek. TnmM fhU m1*JSi' za "»anufak-llffflU Mpi turno trgovino,'se iSče Ponudbe na upr. Slovenskega Naroda pod .Vettes/78S5*. 7595 Odda se po n godni ceni dobroohranjen pisalni stroj sistem .Yoat". Stroj se lahko ogleda vsak dan v pisarni tvrdke Kmet & Komp. na Marija Terezije cesti št 8. 7587 In kosnlallafca tri dka M. Dimif Zagreb, JarUltova al. 24. Tel. 19-16. nudi 7594 moko, pšenico, koruzo, ječmen, na debelo po dnev. cenah. Trstike :: za Stnkatnpo kupuje .Zadruga gradjevnih poduzetnika za nabavu i proizvodnju gradiva Zagreb, SUtrcevlčev trg 7 ter prosi za brzojavne ponudbe. Brzojavni naslov: Material, Zagreb, Telefon IS — St. 7589 Proda aa lokomobih, sistem Wolf, Mag-deburg-Buckau, "vročeparni stroj z visokim pritiskom, z 20 m visokim dimnikom iz pločevine in parnim kotlom 17*85 m2 kurilne (oz. vodne) površine, 12 atmosfer nadpritiska, maksim. moči 75 PS in 240 tur na min. Parni kotel, sistem Bouilleur, 23*5 m2 kurilne površine, 6 atmosfer pritiska, obstoječ iz zgornjega in spodnjega kotla delan iz Ia Martino vega jekla. Oboje se lahko ogleda na licu mesta v tovarni za usnje Earl Pollak, Vrhnika, pismene ponudbe pa naj se pošljejo na naslov Kari Pollak, Ljubljana. 7603 „CR0ATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu uatanovllena od mostno občine Zagreba lota 1884. sprejema v elementarnem in ilv-kjenskem oddelki vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Jlouenilo = Ljubljana, = Stari trg štev. 1L Sprolemamo sposobne potnike In zastopnike, torlm se nndl prilika .ikoga zaslužka. tvoritev hotela Ufilson v Beogradu. Ravnateljstvo noro otvor {enega ho tala Wllaon r Beogradu, F.aragiorgjeva ulica it. 88, nasproti kolodvora, naznanfa potnikom, bi prlhalajo v Beograd, da Ima na razpolago 30 elegantnih novo opremljenih sob. Pootreba točna In solidna. Jovanović & Finca, Naznanilo. Cenj. gg. naročnikom kakor tudi si. občinstvu sploh naznanjam, da sem svojo brivnico Pod Trančo 1. (zraven čevljarskega mosta) s 1. t. m. opustil. Izrekam tem potom vsem posebno pa stalnim naročnikom za njih cenj. zaapanje oz. trajno naklonjenost prisrčno zahvalo. Obenem naznanjam, da bom obstoječo trgovino lasničarskih izdelkov in toaletnih potrebščin istotam vodil še tudi za v naprej in se tudi za v naprej najtoplejše priporočam. Mm Strmolf Ljubljana, Pod Trančo 1- || štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji a 47t kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica mila in sode, Kranj. o o navjojij lil ■ osauizisiz uvvviiv o o mostna stavbenika ln sodno sapr. cenilca, Ljubljena, Trnovski pristan 14. prevzemata in izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tudi vsakovrstna projektiranja in napravo načrtov ln visoke stavbe, cerkve, javne šole, nadalje cenitve, tehnična mnenja i. t. d. —Ob jednem Imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico zu nakup in prodajo posestev, kakor hiš, zemljišč, gozdov i. i d. 930 Gledališki konzorcij razpisuje službo šta v Ljubljani. Nastop dne 15. avgusta t. 1. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je reflektantom z dokazil o svoji izobrazbi in dosedanjem službovanju vlagati na gledališko pisarno (operno gledališče do 10. t. m.) 7599 Zamaške iz plutovine I o nove zo steklenice 'k lin1/.! dodava MIROSLAV POLAK tovarna na korkeve zatky Praha II.SHmsntska 20. 7613 A 1 685/19-6 75^8 Vsled sklepa z dne 30. julija 1919 opr. št. A I. 685/19-6 se bodo prodajale dne 6. avgusta 1919 pričenši ob 9. uri dopoldne in event. prihodnjega dne v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 15. v zapuščino po dne 12. julija 1919 umrli Mariji Jeraj spadajoče stvari in sicer: rzna sobna oprava, posebno postelie, ten-iensko perilo ta obleka ln različno kramarsko blago. Okr. sodišče 7 LJubljani L odd. dne 30. julija 1919. Zaradi opustitve svoje veletrgovine na drobno, priredim dne 0. avgusta 1919 ob 9. url dopoldne javno prostovoljno dražbo moje kompletne, nove prav dobro ohianjene kupčijske oprave obitoječe Iz; Oprave za damski konfekcijski oddelek, za oddelek za črevlje, za erri modni, manufakturni oddelek in za oddelek drobne robe iz hrastovega in javorove-ga lesa, stelaže dolgost v 50 m. 20 elegantnih samostojećih prodajalnih pol-tov s steklenimi ploščami, mize, predali, ena nacionalna regtetrfna blagajna (devet prodajalcev,) 12 kompletnih izložbenih oprav iz mesinga in nlkeljna z steklenimi ploščami, oprava pisarne, voščene figure ln prsa. Ogled vsak čas mogoč. Zunanjim trgovcem se pošljejo kupljeni predmeti po Železnici, Veletrgovina modnega blaga J. Krojačnica iz Priporočam se 75S6 OZOR1 Važno za vse moške ž Kdor želi imeti lepe in elegantno napravljene obleke po vsakovrstnih vzorcih, ki so v krojačnicl na razpolago, naj obišče diplomirano jugoslovansko IcrojaČnico FRANA MALIS Ljubljana, v Rebri št. 11 (Stari trg); Trsta in nje podružnica v Nabrezini sta premeščeni v Ljubljano, vsem svojim starim klijentom in vsem Jugoslovanom s spoštovanjem FRAN MALIS diplomiran krojač. Pfannhauser & Co mehanična kultura zemlje Družba z o. z. Doaai (Wieo) IX. ScbvrampaniersiTasse lir. 15. Brzojavi: Pflagmascnlne. Dobavlja: parne In motorne pluge = za vse kraje porabe točno ali na kratek dobavilni rok. Novo! MOTOI „ C Y K L O N " mlin za čiščenje žita s propelerjem prekosi vse znane konstrukcije, velikanski prihranek teže in moči. Morili s prakso, popolnoma zmožna stenografije, strojepisja ter vešča dvojnega knjigovodstva, se sprejme s 1. septembrom. Ponudba naj vsebuje podatke trgovske izobrazbe in dosedanjega službovanja ter plačilne zahtevke. Pavel Hoyrv elektrarna v Kranju. 7615 Business with firma wishing to buy British GoorJs send Your orders to: STEINNANN • BEZENCENET Street (O. F. 14370 Z.) London E. 3 G. mmnmmmmmmm 38