MARIBORSKI Cena 1 Dir ^Uredništvo In oprava: Maribor, Gosposka ni. 11, toL 2440 In 2455 I Ljubljana, Knafljeva ni. 5, toL 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«. / Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ln stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po poStl 10 Din. / Oglasi po ceniku. I Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / PoSfcni čekovni račun St. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din. „ JUTRA" Mirovna ponudba Abeslnlfe Abesinija nudi Italiji del Ogadenske dežele, če dobi zato Izhod na morje in posojilo — Italija se še ni izjavila Pari z, 13. avgusta »r* V abesinskem vprašanju je nastal važen preokret, kd zopet daje nekaj nade, da se bo posre* &lo najti način za miimo poravnavo 6pora med Italijo in Abesinijo. Kakor znano, si Anglija najbolj prizadeva do* seči mirno poravnavo in je v to svr» ho izdelala že več predlogov, ki so se* daj predmet diplomatskih razgovorov med zainteresiranimi velesilama. Naj* važnejši je vsekakor predlog, ki gre za .tem, da bi dobila Italija nekatere važ* ne koncesije, zlasti na gospodarskem področju, ki bi ji omogočile primemo ekspanzijo in povečanje njene koloni* aflne posesti v vzhodni Afriki. Po dalj* Šem prigovarjanju se je Angliji posre* 'čilo pridobiti za te svoje predloge tu* di abesinskega cesarja. V svoji izjavi, kd jo je podal včeraj, je abesinski cesar naglasil, da ne bi nikdar pristal na okrnitev abesinske samostojnosti, da pa prav tako nima prav nikega interc* sa na tem, da bi škodoval Italiji. Abe* sinija želi mir z vsemi in hoče sode* lovati z dirugim narodi in državami na vseh poljih, da bi pospešila svoj lastni gospodarski in kulturni napredek. Zato S a je Abesiniji neobhodno potreben lz od na morje. Za to ceno je pripravi je na na dalekosežne koncesije. Ako do* bi finančno in gospodarsko podporo za svoj napredek, je pripravljena odstopi* ti del ogadenske dežele. O tem pred* logu bo govora tudi na konferenci Anglije, Franoije in Italije, ki se seta* ne te dni v Parizu. Osnova te konfeien* ce je pogodba iz leta 1906, ki jamči za neodvisnost Ahesrnije. Zato Abesdni* ja mirnega srca čaka na izid te konfe* renče vsak čas pripravljena braniti svo* jo neodvisnost tudi z orožjem, ako ostanejo vse miroljubne ponudbe za* man. Ta izjava abesinskega cesarja je na* pravila v Parizu in Londonu najboijšš vtis, ter povečala upanje na mimo po* ravnavo. Odstop defla Ogandske dežele predstavlja po mnenju pariških m Ion* donskih diplomatskih krogov tako ve* liko koncesijo, kakor je ni bilo priča* kovati. Dežela je sedaj sicer dokaj za* puščena vendar pa bi se dala v par le* tih obdelati in spremeniti v rodovitno pokrajino, zlasti ker je prilika za od* vodavanje in namakanje. Mnogo več preglavic pa povzroča koncesija, ki )o za to zahteva Abesinija, namreč izhod na morje in pristanišče. Tu nastaje vprašanje, kdo naj odstopi Abesiniji luko. Ogadensko deželo bi dobila Ita* lija, toda Italija nima nobene pripravne luke, ki bi jo mogla odstopiti Abesini* ji. S samo souporabo luke se abesinski cesar po pariških informacijah ne bi zadovoljil. Kar s tiče zahtevanega po* sojiifa, bi se dala zadeva lažje urediti. Kar se tiče Italije, še ni znano kak* šno stališče bo zavzela glede abesmn* ske ponudbe. Toda v londonskih krogih opozarjajo na to, da je slične pred* loge stavil že svoječasuo Eden, da pa jih je Mussolini odklonil. Malo je za* te verjetno, da bi jih sedaj sprejel, ko prihajajo od abesinskega cesarja. /aw» te kdo 8* odstopil, ker je jasno, da bi se Abesinija ne zadovoljila samo s tem, da bi smela souporabi!« ti pristanišče druge države. Prav tako težko rešiti bo tudi vprašanje posojila. »Pariš Soir< je mnenja,' da si je abesinski cesar prisvojil predlog, ki ga je svoje-časno predložil Mussoliniju angleški minister Eden. Zato ni čudno, da so v Londonu sprejeli to njegovo izjavo za skoraj brezpo- membno, ker Mussolini ne bo spredel tega, kar je prej odklonil. Naloga konference treh je ostala torej neizpremenjena. V Parizu so dobili že vesti iz Rima, da so tamkaj ponudbe abesinskega cesarja sprejeli z veliko rezervo in skoraj ni nobenega upanja, da bi se Italija zadovoljila z dodelitvijo’ ozemlja, nad katerim ne bi mogla izvajati niti politične niti vojaške kontrole. Italijanski manevri Velike vojaške vaje na Brennerju — Pri manevrih sode lujejo tudi oddelki avstrijske vojske in Heimwehra Dunaj, 13. avgusta »r* Ravnatelj za javno varnost na Tirolskem objavlja uradno: Prihodnje dni se prično na italijanski mejii ob Brennerju veliki ma* nevri italijanske vojske. Spričo tega se opozarjajo vsa turisti, da je prehod preko meje, zlasti pa vsako fotografi* ranje na meji v teh dneh najstrožje zabranjeno, ker imajo italijanske ob* mejne oblasti nalog postopati najstro* žje proti vsakomur, ki bi to prepoved kršil. 1. V zvezi z manevri italijanske vojske se zatrjuje v dunajskih krogih, da ima* jo ti manevri v neki meri demonstrati* ven značaj. Dokažejo naj, da Italija vojaško zaradi ekspedicije proti Abe* siniji v Evropi ni prav nič oslabljena ter da bi mogla v primeru potrebe po* staviti na severno mejo dovoljno šte* vilo vojaštva. Značilne so tudi vesti, da bodo ori teh manevrih sodelovali tudi oddelki avstrijske vojske, zlasti pa Heimwehra V to svrho je bilo zadnje dni transpor* tiranih v tirolske planine nad 6.000 mož, ki bodo pod vodstvom italijan* skih oficirjev sodelovali pri vojaških vajah. Uradno te vesti demantirajo, vendar pa se uporno vzdržujejo, češ da se hoče na ta način zasigurati so* delovanje med avstrijsko in italijansko vojsko in enotno izvežbanje avstrijske vojske. Na razvalinah zakonske zvestobe Kazenska razprava proti posestniku Jungeru z Rodnega vrha, ki je letos v maju zaklal svojo ljubico Rodni vrh, ki leži ob vznožju Haloz, je prijazen kraj. Letoe v maju pa je doživel krvavo tragedijo, ki je spravila na zatožno klop 371etnega posestnika janeza JtingeUa, ker je iz sovraštva in po zrelem prtjvdarku zakla svojo sosedo Ližo Hosttoikovo. Obtoženi Junger ee je dans ddpoldne zagovarjal pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Srečno družinsko življenje Iz precej obširne obtožnice, ki jo je zastopal šef državnega tožilstva v Mariboru g. dr. Zorjan, posnemamo naslednje žalostne okolščine, ki so pripravile nekdaj pridnega in uglednega posestnika Jungerja, da je postal morilec. Junger se je kmalu po končani vojni priženil na Rodni vrh. Za svojo življensko družico si je izbral vdovo Marijo, ki je izgubila moža v svetovni vojni. Posestvo je bilo sicer majhno, toda z ženo sta ga obdelovala pridnih rok. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, od katerih pa so trije umrli. Junger je živel v zelo dobrih odnošajih tudi s svojimi soaedi, zlasti pa s sosedom Hostnikom. Preokret: prvi krst Ko je leta 1929 pobrala Hostnika nenadna smrt, je Junger pomagal pri delu in kakor že koli je bilo ubogi vdovi. To pa ni ostalo brez posedic. Osvojil si je popolnoma sosedo Lizo in ljudje so pričeli govoriti marsikaj. Da so bile te govorice upravičene, je potrdil prvi krst v Hoetnikovi hiši. Vsi so vedeli, da ni oče Lizinemu otroku nikdo drugi kakor Junger. To je dobro vedela tudi Jungerjeva zakonska žena, ki se je zaradi tega silno žalostila, vendar pa je potrpežljivo prenašala vso težo svojega zakonskega življenja. Razmerje med Jungerjem in sosedo Lizo se ni tako kmalu ohladilo. Ko je iz njunega nedovoljenega ljubezenskega razmerja prišel na svet še drugi otrok, je priče- lo Jungerjevo ženo silno skrbeti, kaj bo z nezvestim možem, ki je popolnoma zanemarjal njo in svoje posestvo in se sploh ni več brigal za razna plačila. Zena Mariia pa ni obupala in tudi ni izvajala nobenih posledic. Kakor le redko katero tako nedovoljeno ljubezensko razmerj,e je imelo tudi Jungerjevo s sosedo Lizo žalosten konec. Po letih se je Junger naveličal tudi Lize. Nič ni več zahaial k njej in tildi za svoja nezakonska otroka ni hotel prav nič skrbeti Za to je bila Liza primorana iskati nasvete« pri sodišču v Ptuju. Prokletstvo alimentov Liza je tožila Jungerja za alimente in ptujsko sodišče ga je obsodilo, da mora plačati za vsakega otroka po 30 Din na mesec. Obljubil je sicer Lizi, toda svoje obljube ni držal. Zato je Liza ponovno tožila Jungerja in je naknadno zahtevala še 600 dinarjev za porodne stroške. Pri razpravi je nezakonski oče dveh otrok pod prisego izpovedal, da se je Hostnikova odrekla stroškov za porod, ponovno pa je bil obsojen na plačilo zaostankov alimentov. Ker ni Junger Lizi ničesar plačal, so pričeli trkati na njegova vrata sodni ekseku-torji. To je Jungerja tako razkačilo, da se je večkrat izjavil, da bo nostni-kovo ubil, če ne bo prenehala tožariti. Po ljubezni sovraštvo Proti koncu letošnjega maja je Junger zopet dobil pismo od sodišča, ki ga je silno pogrelo. V svoji duši je skoval peklenski načrt in na mestu nekdanje ljubezni se je vselilo vanjo silno sovraštvo do Lize. Sklenil je, da jo ho spravil s sveta. Bilo je v torek 28. maja, ko je v Jungerjevi duši dozorel sklep. Liza je delala na polju in tam jo je opazil, ko se je opoldne vrnil domov. Poiskal je dolg kuhinjski nož, ga skril v žep in se podal na polje, kjer je čakal na svojo žrtev. Ko se je Liza vračala proti svojemu domu po občinski cesti, jo je napadel brez besed. V trebuh ji je zasadil nož, Liza je omahnila in se zgrudila na tla v mlako krvi. Mrtvo je našla na cesti njena sestra. Vest o njeni tragični smrti pa je presunila vse domačine. Po groznem dejanju se je Junger podal domov, poklical svojo ženo in ji dal 40 Din rekoč: »Tu imaš za galico. Storil sem, kar sem mislil, in sedal Crem. Če ostanem živ, boste še kaj slišali o meni. Zbogom!« Nato se je praznično preoblekel in se podaj na Ptuj. kjer se je sam iavil orožnikom. Pred sodniki Skrušen je danes dopoldne stopil Junger obtožen hudega umora, pred mariborske sodnike. Za razpravo je bilo v Mariboru precejšnie zanimanje in so jo prišli poslušat tudi Jungerjevi domači. Na predsednikova vprašanja je Junger odgovarjal brez obotavljanja in je takoj v začetku priznal, da. je kriv. Podrobno je nato opisa' tragičen dogodek, ki ga spravil na zatožno klop. Junger Je bil obsojen na 15 let robijo Mariborski teden zaključen Letošnji Mariborski teden je prekosil vse dosedanje prireditve ter v vsakem pogledu zadovoljil prireditelje, razstavljalce in obiskovalce Ob lepem vremenu in v najlepšem prazničnem razpoloženju je potekel letošnji Mariborski teden. Ves čas tedna je bilo naše obmejno mesto jx>lno tujcev in vsepovsod se je opažala živahna razgibanost. Tisočim obiskovalcev je nudil mnogo koristnega in zabavnega. Skrbno in z ljubeznijo pripravljen jih je vse navezal nase in vsi bodo prišli prihodnjič zopet in pripeljali s seboj še svoje prijatelje in znance. V tem je jx>j)olnoma dosegel svoj namen, saj so bili vsi, ki so ga obiskali, zadovoljni. Za nas Mariborčane pa je bil teden pravi praznik in mirno lahko trdimo, da smo se vsi tega s pravilnim razumevanjem zavedali. Če še tudi letos ni bilo vse tako, kot bi si kdo želel, naj upošteva naravnost rekorden obisk in vsestransko zanimanje za vse prireditve letošnjega Mariborskega tedna in naj bo trdno prepričan, da se je teden že ustalil, da je že jx>pularen in da si je v relativno kratki dobi osvojil tisoče rednih obiskovalcev in prijateljev, ki mu bodo ostali zvesti v bodoče. Vse življenje Maribora in najbližde okolice se je za časa letošnjega Mariborskega tedna preselilo na njegove prostore, kjer se je prelivalo ves dan in pozno v noč v splošno zadovoljstvo, podčrtano z velikim veseljem nad naravnost zavidljivim obiskom. Z letošnjim tednom so zadovoljni obiskovalci zadovoljni so razstavljalci, zadovoljni so lastniki vrtiljakov in vseh drugih atrakcij, zadovoljni so naši restavratorji, prav tako pa so zadovoljni tudi številni domači in tuji kramerji, zadovoljen je z letošnjim tednom ves naš Maribor. Le poslušajmo jih kaj pravijo naši re-stavraterji z zabavišča M. T.: >Riskirali« smo mnogo, jato imamo pra,vico do zaslužka, ki bi se spremenil v veliko izgubo, če se ne bi obneslo vreme;« lastniki vrtiljakov pravijo, da pridejo prihodnjič zopet; žal ni tudi nobenemu kramarju; razstavljalci raznih izdelkov, predvsem J^kstibiih. priznavajo, da so imeli / d a, ljo zaključen. Obšežni prostori so bili podobni mravljišču. Življenje se je živahno prelivalo pozno v noč. Priprave za vsestransko zabavo so delovale neprestano, dokler niso zjutraj ob dveh pričele 'ugašati prve luči. S triu je bil dan znak, da je letošnjega sijajno uspelega Mariborskega tedna konec. m Uhot mnogo poela in da so si z razstavo ustvarili nove poslovne zveze; obrtnikom je žaL da niso svoje razstave podjetnejše organizirali; trgovci zavidajo tovariše, ki so razstavili svoje blago, ker so si na ta način ustvarili učinkovito in uspešno reklamo; žal ni nikomur, ki je za teden kaj žrtvovat lahko pa je žal vsem, ki ga niso obiskali. Tajnik MT Loos: Našemu gospodarstvu nov impulz Z letošnjim Mariborskim tednom pa je zadovoljna tudi uprava. Ko je naš urednik včeraj zjutraj srečal ravnatelja MT g. Loosa, mu je na njegovo vprašanje o uspehu kratko odgovoril: »Letošnji Mariborski teden, ki smo ga skrbno in * ljubeznijo organizirali, je v polni meri dosegel svoj namen. Sami ste bili priča naravnost rekordnega obiska in vsestranskega zanimanja. Utrdil je sloves našega mesta doma in v tujini. Se več! Mimo propagande sa naše mesto je prinesel tudi našemu gospodarstvu novega impulza, novega optimizma.« Blagajnik MT Gilly: Sem zadovoljen! Prav tako značilna pa je izjava zaskrbljenega blaga* Jka MT g Gillyja: »Vse, kar , Mio ustvarjenega, Je zakoreninjeno v '..ji'iufeni volji in počiva vse na združeni imH. Z združenimi močmi bomo zgradili Mariborskemu tednu najtrdnejše in najodpornejše temelje za njegovo lepo bodočnost v korist našemu mestu in vsemu njegovemu zaledju. Z letošnjim finančnim efektom pa sem zadovoljeni« V tako zadovoljivem razpoloženju urnih, pa je bil tudi letošnji todso Btetotfe m/to Maček Takoj naslednje jutro pa je pričata odmevati na prostorih tedna drngaten pesem. Zapela so kladiva in zaškripale so klečča ■v rokah delavce«, ki so že tekom dopofetoe-va, uničili skoro vse. kar je Mio teden dni toliko privlačno. Delavci bo pričeli is zgodaj podirati paviljone, vrtiljake in drzna atrakcije, pospravljati bo pričeti mfa. ki atole, razstavljena pa svoje razstjeJtopni blago. Naravnost žalostno podobo je m*« dopoldne ves prostor. Utihnilo je čez noč življenje tudi v mestu. Polagoma svoje normalno teee. Vlaki odvažajo Hmš-ne obiskovalce, ki se s najtop&urf vtfcri poslavljajo od našega Maribora. Purič pr! Lavalti Pariz, 13. amgusha. AA. Ptrettoedožk mi-strstoega sveta ta. aunamjl mtataber Ptenre Lav«! je sprejel novega Jugoslovanskega poslanika dr. Božidarja Puriča. Dr. Purič Je prt tt priMd Izmotal rimskemu predsednika Lavaču premise svojih poverilnic. NaJMtrefši vlak Berlin, 13. avgusta. AA. Razen že znanih prog Beriin-iHarriburg ta Berita-KOta, kjer varijo vlaki novega tipa ta velike hitrosti, Je od danes atčem vlak v prometu tudi m progi Berita.-'raakfurt. Ta vtek doseže hitrost 170 lem na uro. Do-sfe(j naJMbreJ* vtafei so potrebovali na to progo 6 ta poi do osem ur, saed tem ko bo novi vžak voriS samo pet ur. Avtobus na barko London, 13. avgusta. AA. Reuter poroča iz Katra: Tu se Je pripetila dokaj redka nesreča. Neki avtobus, pota. potnikov. Je podeli v preltoop na neko barko, ki Je bita. prav talko polna potnikov m se je arevrni-la. DosdeJ vedo za 20 mrtvih. Slaba letina na Madžarskem Budimpešto, 13. avgusta. w. Kar Je zadnje dva dni po Madžarskem močno deževalo, so začeto gospodarski krogi upati, da se bo letošnja letina še popra, vtfla. Današnja žitna borza je bita žs zmotno pod vptovom. boljših izgledov za letino. Razni špekulanti s krmo, koruzo, ovsem ta drugimi poi Jakimi pridežki so začeto spet proda Jalti svoje zalog«. Izjemno stanje v Siamu Sing&pore, 13. avgusta, n. Po vesteh iz Bangkoka so nasta® v Siamu novi politični nemiri.. Bred sodiščem Je bito te dni več poitta&nih procesov zaradi prcrtlrežimake agitacije v vojski. Vlada Je na podlagi varnostne uredbe, ki Je trita izdana pred kratkim, progJasBa po vsej državi izjemno stanje. Sorzna poročila* inozemske borze Cuiih, 33. avgusta; Beograd 7.—, Pariz 20236, London 16.17, Newyark 306.125, Bruselj 51.60, Mjlan 28.0875, Madrid 41.95, Amsterdam 206.675, Berita 123.30, Dunaj 58J80. Piroga 12.^ Varšava 57.75, Buka. :--«dta Uft R>-„ 2 TVxrek, 13. anagurta 1035 Štev. 182 r-^nsoiKU Po Mariboru sem in tia ZKD ima 10.000 članov! Premoženje včlanjenih društev je ocenjeno na okroglo 8 milijonov V včerajšnji številki je naš list ob* javil izčrpno im obširno poročilo o ju= bii e j nem občnem zboru Mariborske Zveze kulturnih društev. V naslov, ki se glaal, da je v mariborski ZKD vJla* njenih 350 društev z okroglo 5000 člani in da je društveni inventar vreden nad 2 m pol milijona, se je vrnila ne* ljuba pomota, ki so jo pa čitatelji naj* hrže le sami popravili. Številke, ki se omenjajo v poročilu gJede članstva, d->štvenega inventarja, gotovine in dolgov, se nanašajo le na 129 edmic, ki so Zvezi poslala zaprošene podatke, dočim ostala društva podatkov o svo» jem dedovanju in premoženju niso po* slak. Že v 129 društvih je včlanjenih skupno 9.993 članov, skupno premože* nje vseh v Zvezi včlanjenih društev pa je precenjeno na okroglo 8 milijonov dinarjev. Zveza sama nima nobenega premoženja in je odvisna od madenko* stnih prispevkov včlanjenih društev in podpor. Iz obrtno-strokovnega gibanja v Mariboru Bedni letni občni zbor Združenja urarjev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok v Mariboru Preteklo nedeljo dopoldne se je vršil ▼ Narodnem domu redni letni občni zbor Združenja urarjev, zlatarjev, par sarjev in sorodnih strok, ki ga je otvo-ril in vodil zaslužni predsednik g. Franjo Bnrež. Uvodoma je epomnil tragične smrti blogopokojnega viteškega kraJja Aleksandra I. Uedlnitelja, katerega spomin so navzoči počastili e trikratnim »slava«. Nato je v kratkih obrisih podal poročilo o delovanju Združenja v preteklem letu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal marljivi tajnik g. Jernej Kosar, je razvidno, da da Meje združenje 79 članov, in sicer 62 urarjev, 9 alatarjev, 4 pasarje, 2 graverja, 1 juvielirja in 1 rafinerja zlata, ki zaposlujejo 29 pomočnikov in 15 vajencev. Lani je izdelalo pomočniški izpit 5 vajencev. Iz tajniškga ©poročila je tudi razvidno, da je lani 11 mojstrov ustalilo obrt. Blagajniško poročilo blagajnika g. Ignaca Jana izkazuje 12.795.75 Din dohodkov in 9.735 Din iagaitkov. Proračun za letošnje leto znaša 7.200 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. V imenu poverjeništva združen™ iz Colja je poročal g. A- Lešnik iz Celja. Na predlog g. Jana se je podelila odboru razrešenica. Volitev ni bilo, ker je odbor izvoljen za dobo treh let in bodo volitve šele prihodnje leto. Revija narodnih noš v Rogaški Slatini Ugodna prilika za izlet v Rogaško Slatino s Putnikovim avtokarom Uprav« banovinskega zdraviliška v Ro- faSki Slatini priredi skupno s podružnico adranske Straže v četrtek 15. t. m. to je na praznik Vnebovzetja, v RogaSki Slatini Jadransko nor, z revijo narodnih noS. Naittep-81 ln najoriginahiejSi obleki bosta prenrira-nl. Ker vlada tud) med Mariborčani, oziroma MatiborBankl za to prireditev, ki predstavlja lepo manifestacijo za domačo umetnost. veliko zanimanje, priredi Putnik na splošno željo 15. t. m. z odhodom ob 7. izlet z avto-kaTom, povratek približno ob 22. Vozna cena Din 55.- za tja in nazaj. Pri tej priliki ponovno opozarjamo na novo moderno kopališče v Rogaški Slatini, kakor tudi na dejstvo, da je sezona letos v Rogaški Slatini prav posebno sUajna. Prijave in informacije pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22. Napredek mariborske tekstilne industrije Med drugimi mariborskimi tekstilnimi tvoiricami sta razstavili svoje produkte na letošnjem Mariborskem tednu tudi mehanične tvornice svilenih izdelkov Knrl Thoma im Mariborska tekstilna tvornica d. z. n. z. Razstavljeni izdelki obeh tvornic so vzbujali pri obiskovalcih veliko zanimanje in pozornost. Mehanična tvornica svilenih izdelkov Karl Thoma je razstavila bogato zalogo svojih produktov, ki so si osvajali zlasti ženski svet. Okusno aranžirana, je bila gotovo naj-lepSa med lepinji Tvornica je bila ustanovljena na pobudo družabnika g. Franca Emila Ripperja leta 1927. Naglo se je spopol-nJevala in modernizirala ter izdeluje danes Se vse vrste svilenih izdelkov, svilo za kmečke predpasnike, brokate za narodne noše, zlasti za hrvaške kraje, Bačko in Banat, nadalje Crepe de Chine, Crepe satine, crepe moracaine, modno svileno blago, radi vedno se menjajoče mode najnovejše vzorce, nada- lje imprimes-sviloi tiskano v lastni tiskarni, svileno in polsvileno blago za podlogo za moško in damsko konfekcijo, razne vrste blaga za kravate v najmodernejših vzorcih, svilo za steznike itd. Vse navedene produkte izdeluje v lastni novozgrajeni in naJmoderneje urejeni barvarni in apreturl. h ujlne dobavlja le siro-vine. Tvornica je v naSi državi eno največjih tovrstnih podjetij in je zaposlenih v njej okrog 300 delavcev. Mariborska tekstilna tvornica je bila zgrajena leta 1021. Lastnika tvornice sta Gustav Deutsch ln Hans Mautner. Tvornica je najmodernejše opremljena ln urejena. Zaposlenih je v njej okrog 600 delavcev. Trgovske zveze ima v vsej državi. Izdeluje pa v prvi vrsti platno in umetno svilo belino, tiskano i nbarvano, barhente in flanele ter baržun. večinoma za damsko konfekcijo. Sirovine dobiva tvornica iz tuzemsva in je neodvisna od inozemstva. Drobiž iz mesta in okolice —m Zdruienje trgovcev ga mesto Maribor razglaša, da bodo trgovine v Mariboru Da praznik Vnebovzetja M. D. dne 16. t.ra. ves dan zaprte, —m Odprta noč in dan so groba vrata... V Vojašniški ulici 3 je omela zasebnica Jo-sipina Ferš. V visoki starosti 84 let je umrla na Korošici ceeti 43 gospa Jožefa Fišer. v cvetu mladosti 14 let je izdihnila Fras. Užaloščenim svojcem naSe toplo sočutje 1 —m Občinski uslužbenci so zavarovali v nedeljo opoMne v m&riborefki mestni posvetovalnici. Razpravljali «o o »vojih stanovanjskih zadevah. 25borovanju je predsedoval predsednik DtruStva abčineknh uslužbencev za severni dol Dravske banovine g. Alojzij Kranjc i® Storenjgradoa. —im Kaj je v Mariboru Se mogoče... Sobota zvečer v neki tukajšnji kavami. Predvajanje modne revije. Oseba, ki konJeren-cira, se uvodoma apravifiuje, ako ne govori perfefletae nemflčine, ker je ruskega porekla. Takšne stvari se dogajajo v letu 1935. Kon-feranciranja iddjiufino v nemščini. . . Qitoi»que... — Mariborski ša/mipijon. —m Represalije na meji. Avstrijska tobačna režija je radata za obmejno cono po-•etano vrsto tobaka in tobačnih isadelkov po ■»tno znižani ceni, da bi na te način odtegnila »»oje pretomi tetro in avstr ijde potnike od nakup« našiti odili&ib etoportorh efearet. —m Na mariborskem tednu okraden, fo Novega Sada je prišla na Mariborski teden inž^nerjeva žena MMa Udovičeva, pa je doživela tu neljub dogodek. Ko se je sprehajala po razstavišču Mariborskega tedna, je spretni žepar tarabil veliko gnečo in izmaknil Udovičev! denarnico a večjo vsoto denarja ki legitimacijo njenega moža. Tatvino je okradena prijavila mariborski policiji. _m Pri zaprtju in motnjah v prebavi vaeti zjutraj na prazen žetodec č*i*o priročne Franc-JoSetov© gtremftice. Registrirano od mini®tr»tva za soc. poUBUiko ta nar. Zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1$3S. —m Vlomna tatvina. Včeraj ponoči #e je v Mlinski .ulici plazil skozi zaprto akno neonani storilec v stanovanje ključavničarjeve žena Marije Polakove, ikio je bila ta z doma. Prebrskal j« omaro tor odnesel sinovo še skoraj novo obleko in čevlje. Polakova je oškodovana za preko 1000 dinarjev. Micija z vso Skrbnostjo išče storilca, kateremu ježe baje na sledu. —m TroJ&kl so dobili botra in botroo ... Na sporaCdOio naSlh listov o trojčkih, fcl Jih jo v tukajšnji porod nltatci porodila slro-maJSna vlraiCarka Matilda Ftopičeva, e« je javiti za botra posestnik ln brodar Ivan Merdaivia te Mfflija ter njegova žena Ivan. ka. Tirojčiki so pri krstni prejeli krstna iimena, 'Ivan, Ivamika 1n Marija. GRAJSKI KINO Od danes dalje „llala trafika" izborna veselo!gra Hansi Nlese, Kate Nagi in Hans Moser v glavnih vlogah. —m Štedite z vodo! Zaradi popravila vodiovoidnih Crp«Bk v mestnem vodovodu se aajpra&a dtočtostva. da apuši&a viMJuično do četrtka 16. t. m. vsaiko Skirapldenje vrtov in oidnj1lh Hoč. V vtolčarjia je sita-norvall viničar Anton Kalbeil s srvajo družino. Vtaiičarija je poigwela do tal. Zaradi silneiga vetra, M je razsajal, eo prešli ognjeni ziuibljii tn)d'i na aosednjo vinlčarijo po-eeistnitce Josltplne ©ernojeivo. Tuidi njema viinilčarija je ek orala do tart. Ubopi ljudje! Oigenj je a&ividno iKiita/k.nila zlobna rolka. Janez Cvičkar: Kaj se vi Mariborci toliko StuHte b svojim »Tednom« 1 Mi Ljubljančani Imamo desetkrat večji velesejem. Franček Silvanec: Le imejte svoj »velesejem«. vafl zanj prav nič ne zavidamo! Obiskovalce imamo pa le mi... Iz Ptuja —p Na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo popravni izpiti od vključno 28. do vključno 31. avgusta Višji tečajni izpit bo 30. in 31. avgusta, nižji tečajni izpit pa 31. avg. Natančnejii razpored je nabit na uradni deski. — Vpisovanje za novo šolsko leto bo 1. septembra, za dijake, ki bodo prišli z drugih srednjih Sol na ptujsko gimnazio. 2. sept. za prvi razred, od 3. — 5. sept. pa za ostale razrede tako. kakor je priobčeno v letnem izvestju. —p Premovan/e plemenskih konjev v Ptuju. V sredo 7. t. m. se je vršilo na mestnem sejmišču premovanje plemenskih konjev zia ptujski okraj. Prignali so 46 kobil z žrebeti, 20 žirebic starih 3 do 4 leta, 14 žirebic stairiih 2 leti, 20 žirebic starih eno leto in 10 žrebcev pod enim letom. Prignana živina j« bila prvovrstna im je bila komisija v zadtregii, komu se naj priznajo premije. Komisija, kojie član jc bil tudi vete-rimaaiski iiadisvetroiik Dr. Veble, ki j« zastopal bansko upravo, je končno priznala premije naslednjim posestnikom: Rrvo premijo pri kobilah z žrebeti je dobil Franc Letnik, posestnik v Ločiču, drugo premijo pa Janez Prosen jak, posestnik v Spuhiji. Pni žrebioah starih 3 do 4 leta je dobU 'prvo premijo Financ Bombek, posestnik ▼ Domnovi, drugo premijo pa Bnanc Potrč, posestnik v LočA&u. Pri žirebieah atolih dve loti J« dobi! prvo premo jo Fran o BiMar, posestnik v TVnovski vasi, drugo premijo pa Prane Čtah, posestnik v Jamežovcih. Pri žsre-bicah starih eno leto, je dobil prvo premijo Janez Pihiter, posestnik v Trnovski -vasi, drugo pcemrjo pa Janez Petrovič, posestnik v Pocinju. Pri mladih žrebcih, starih pod eno leto, Je komisija priznata prvo premijo najlepšemu žrebcu last Jožefa Rozmana, posestniku v Gajevcfh. Izplačano je bito na premijah 31710.— Din. —p Avtomobilska nezgoda. V svedo Z. t m. se je zgodila na glavna cesti pni Zavrču avtomobilska nezgoda, ki bi lahko imela težke posledice, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Šofer Rakuša je vozil na to varnem aMtomobifai radensko slatino. Pri ovinku tik ob Dravi pa je nenadoma zavozil v cestni jarek, nakar a« Je obrežje in je manjkalo le za lot, da na p»-avtomobil skotaM v pet metrov globoko del v deročo Dravo. Oudoan čuda Js ostal šofer nepoškodovan, pač pa je precejšnja Skoda na arvtoimobdftu in srtaitmm, ker so se steklenice v zabojih po večini naoMe. —p Požar m aretacija požigalca. Dne T. t. m. Okrog 23 or® )e nenadoma začeta goreti vintčarlja, last posestnika Aio*d(Ja Otoka ▼ HnJavcdh, ObCina. DrtoettneL V vlniičarltji Je staravate najemnica Klara DraževiS. PoatojnJe Je otoertodalo ta M*e, hleva ln kletk kar j« zsoraJo vse do tal, re<i so le pobi&tvo. škoda presega 6.000 DSn; Sirk ni Ibii aa.varovan. V »vezi s požarom eo orožniki aretiraj! 18 letnega Fr. F., delavca ta Slav&fttoe, olbfclna Dtlbettancl. Imenovani Je na euunn, da Je zanetil požar ne aamo pri Štefko, ampak tudi v SmollncSh, Kjer je poeestnilkm Ma-ttjl Paine zigoneda pred kratkim dosnaMja do tal, tafco da analBa Slkada dknag 90^*00 Din. Požar je hotel V. sanetthl tndi pri po’ seetnikn Francu Bajflipa v SiavMItoi. Y slami je namreč nastavil »večo, ki Je pa najbrž radi vetra ugaentla. predno je prigarala ao slame. Aretirani F. tart¥i*> tatfl. Izročim so ga sodlSCu. »Dober« človek«. (Pred ptn^stokm sodiu Sčem se je zagovarjaj 2« letini Jo*ef Pernat, najemnik v Pletarja*, otoftlna Sv. I«ov. renc na D. p. rada pre«top(ka po { 83» k. *. ker je tervajbAl na goSjrofiiv naOtm racsnVm strankam denar, 6eS, da bo poskrbel retero-tam Skrajšan tOk tn da jtan ne bo treba Rhnattl na jutgu n«Se idrtave, aonpak v 8k> ventjl. Naidalje je aagotavljal Invalidom, M eo zgobiH tovalidntaio, da Jim bo pre-slkilbel aopetno nalkafflltev iste Neiki »ibogl vidovl, kd JI je bila na ta način ustavljena invalidska odipora, je tovalMl 839.— DJn gotovine. Od rekrutov pa je dobival PP 100.— Din. za veak primer. — Ranprava je bito. zelo zantaniva. Obdolženec dejanje priznava, «a®ovairJa se pa, d je Imel resen namen pomagati oSkodovancem ln Aa je b.11 v to svTho v »vezi z neko vojaSko oee-bo pri vojnem okmgu v Mariboru, ki bi nad cedo akcijo iBvedila. - Sodiftče Je obdolženca obeodiMo na 4)5 dni zapora ter povračilo stroškov kaoenakaga postopka in povračilo od odškodovancev tavabljenilh zneskov. Pernat je bil radi enakega prestopka že večkrat kajznovan. —p Tatvina. Ivan Sfcrohmajrer vrvar v Ptuju je imel na zadnjem sežanskem dnevu neprijeten oblek v evorjem stanovanju. Ko je bilo v trgovini polno ljoidl, »e Je neznan uztnoviič utibotaipil v njegovo sosedno sobo in odnesel 7.000— Din gotovine MALI OGLASI VINO OD B LITROV HRANILNE KNJIŽICE nanrei no Din 6.— in 8.— liter I kupite ali prodate najugodneje doblae pri Bcrohordu, Počeho- | z®,v0^' va pri Mariboru 85. 3448 Maribor, Aleksandrova c. 40. KupUn mato poaestvo z lepo stnovand^ko M6o pri Mariboru. PoauJdibe no upravo »Ve* ifiemiika pod »Gotovina«. 3501 Namizna jabolka kupujem po dnevni ceni .Takob Kutner, tr. govtoa s sa.djem na debelo, Marllbor, Kopitarjeva ul. 12. Preprosto hrano Wi stanovanje s. strogton naid&onsbvom iSčem v Mariboru ail bližnji okolici aa dva fanta nižje sredmJeftoJioa. Bden bi Wi' eventualno v pomoC pri »Senju. Ponpflbe e skrajno ceno poslati na Porno Kosi, Podčetrtek. MSO in sicer v bankovcih SO po 10©.— Din in en bankovec od 1.000.— Ddrn. Tat se je posnemal med kupujoče strank« in porabil priliko, ko je bil vrvar zaposlen v tr-eovtat POUcdda Je raaposlala Uralioo aa usamovlCem im denarjem. —p Malverzacije na ptujskem kolodvora. Na tukajšnji železniški postaji eo pri- flli na eded malveraaclijam pri določanju tariitnih cen za lee, kil se izvaža 1« Ptuja. Izvržene so nekatere spremembe v peraonajn In eo se nekatere osuijpiljene osebe tuidi že snependiirale od sln*be. V meei z malverzacijami je tudil neloi trgovec z leeom. Mariborski šport Kajaško prvenstvo dravske banovine V okvirji; »Mariborskega tedna« sta priredila preteklo nedeljo Mariborski ves/laški klub in Kajak kJub v Ljubija* ni kajaške tekme na Dravi, in sicer za prvenstvo dravske banovine. Start je bil ob 9. Fali, cilj pa pri prost >ru ves« laškega kluba na Pristanu. Tekmoval« na proga je znašala okrog 18 km. Tek« movanje se je vršilo v štirih kategori« jah in so bili rezultati naslednji: Leseni dvosedežniki: Heter—Ivic (SJC Železničar, Maribor) v času 57 mi« nut in 48 sekund; 2. Podkrižnik—Fišer (Mariborski veslaški klub) 58:20; 3. ras—Heber (SK Železničar) 1:00 26 Leseni enosedežniki: 1. inž. Breiten* lohner (Gradec) 1:04.25; 2. Musnik (Ra* pid) 1:05.05. Zložljivi dvosedežniki: 1. Cerar— MaJaihovsky (Ljubljana) 1:03.58; 2. Tin ta—Jurgec (Lj.) 1:05.21; 3. Germ— Herič (SK Železničar) 1:06.57 ; 4. Žor* ga—SkrabeT (Lj,) 1:08.27; 5. Griinfeld —dr. Bonač (Lj.) 1:09.03; 6. Koprivec —Bernik (Lj.) 1:10.18. Čoln inž. Gaber« ška m-Savnik se je pri Viltužu raz« bil. Zložljivi enosedežniki: 1. Herbert Deutschman (Lj.) 1:03.24; 2. Bine Kolb (Lj.) 1:10.17; 3. Rado Istenič (Lj.) 1:10.32; 4. Matevž Rozman (Lj.) 1:12.43; 5. Stane Predalič (Lj.) 1:12.46; 6. Metod Trošt (Lj.) 1:27.09. Po končanem tekmovanju se je vr« šila razdelitev nagrad, in sicer sta pre« jela Heder in Ivdč prehodnii pokal Ma« riborskega veslaškega kluba za najbolj« ši eas dneva, 1., 2. in 3. v vsaki katero« riji pa so prejeli plakete. Medmestni teniški turnir Maribor : Celje Preteklo nedeljo dopoldne se je vr« šil v okviru »Mariborskega tedna« na krasnih teniških igriščih ISSK Maribo« na v Ljudskem vrtu medmestni teniški turnir med reprezentancama Maribora in Celja, ki se je končal po zanimivih igrah s pičlo zmago Maribora, in si* cer v razmerju 7:6. Maribor je poslal v boj svojo mlajšo generacijo, od ka« terih sta se posebno odlikovala Korenčan in Oto Blanke. V posameznih di« scipldnah so bili rezultati naslednji: Dame posamezno: Westen (C) : Ba« bič (M) 6:2, 5:7, 6:4; Borič (M) : Maj* dič (C) 6:1, 6:4. Dame v dvoje: Babič—Borič (M) : Westen—Majdič (C) 6:2, 6:1. Mešani pari: Babič—Holzinger (M) : Westen—Honigman (C) 6:0, 6:2; Bo* rič—Šmiderer (M) : Toplak—Majdič (C) 6:3, 1:6, 6:4. Gospodje posamezno: Toplak (C) : Sloapim (M) 6:1, 6:0; Honigman (C) : Lettner (M) 7:5, 6:4; Grossleit (C) : Albaneže (M) 1:6 8:6, 6:3; O. Blanke (M) : Juvan (C) 6:2, 6:1; Korenčan (M) : Paižur (C) 4:6, 6:4, 6:2; Juvan (C) : Vampi (M) 6:4, 6:2. Gospodje v dvoje: Lettner—Tončič (M) : Toplak—Honigman (C) 3:6, 7:9; Škapin—Albaneže (M) : Pažur—Juvan (C) 6:1, 5:7, 6:1. Za kmeta Ptuj, 11. avgusta. Stododbar Županske zvez« v Ptuju je aioljcad sesfcameik zaatopniiikov vseh ob-6iin aa Midi enotnega nastopa, ki ga naj občine ia-rxamejo glede režiiitve vpraSamiM aašžite Iz 30 občin se je sestarioa udeležilo 23 zastopnikov im uprav ta udeležba je do-ksM^ veliko zanimanje na^ih podcdeželskih da se pereče vpnašanje enotno ne*, je vodili predsednik pododbora g. Lrfi Jošiko, predsednik občine Oluievci, id je pozdravil aroskega načelnika g. dr. Bratino, mestnega predsednika g. Jeršeta in pmedsednike vseh ostalih obSin. Obra^ložiiil je tud! parnem sestanka, nakar je imel ob-Siren referait o enotnem postopanju glede predJoga o zaiščttti kmeta bivši narodni po-aAanee g. Petovar Lovro. Raizvila se je živahna debata, v katero je poseglo več gg. predsednikov občin, ki so se sledn jič zedinili soglasno • predlogom g. Petovarja, ki navaja šest najvažnejših točk in sicer: Občine sreza ptuja se izreka^ jo načelno za uveljavljenje uakona o za&t-« kmeta, po kaiterem bi W8a pri vsakem fcmetn domači ja iasvestna povrždna zem-tJHa« neizvmSna. Zaščitno zemljo si na« prizadeti .posestnik sam izbere ki naj znala 4 ha. iZsdkon, če pride do tega, mora veljati takoj *a vse. Upošteva se naj nade dedno pravo, aa to naj ziakon upošteva prilike posameznih banovin in okolišev. Za-SSfto naj zgubi voded obsodbe prizadeti le, de nima obttelji; če ima obiitelj, pride posestvo na njo. Z zaSSttemim posestvom tu* lastnik sam ne more razpolagati izvzema če je samec, star 60 let in brez obiteln- PbHog zažfcite kmeta je za Ptuj tn oJw>»-oo še vedno posebno va*no vprašanje organiziranja velike občine ptu^e. Mestar občinski svet je bil sprejel pmMog, da se nrlkljufti mestu del občine Breg, Grajena hi Krčevina. Ta sklep je osvojite tudi banska upreva ter ga predložna v teončno reSlitev minisitrsitva notranjih zadev. Nese okoliške občine pa se temu načrtu zeK> protivijo. ZUbs« je tu prizadeta zelo oW»-na Breg, ki tako rekoč izgubi gUvo^do-hoJoov t. j. industrijo »Petovijac, kakor tw* dva milina. Občina Breg bo m ta na-«n postali a davčno ze»o šibka *n bo morala v prihodnjem proračunskem letu doklade zviSati, ako bo hotela, da krije vse po-tr^bSiHne. N^i drugi strani pa m^to ne bo mnogo pridobilo, ker ne bo občrna^^s priključitvijo dela Brega dobHa nikak.h s^av-benih parcel. Isto staih&če zavzemata tubl se ime itak moralo spremeniti, šaj ni moških potomcev.« Prej sem mrikJfajaL da ud jih pokojna, ni dala, sedaj bi skoraj btagosiarijad. Ja le vendar tako, da je vsako rio potrebno za nove temelje, ta oov dvig, ta ni nobena nesreča taka, da ne bi fe njenih ruševin lahko vstala nova sreča...« Ko je legel v hotefcfcl sohi v posteljo ta si potegnfi odejo do oftes, je zamrmral: »Tako bomo napasli ta eff draga* ČB._« Potem sta ga attnfact ta utrujenost pogremdta v globoko, breačuftmo spanje. Ljubljana, 1«. avgusta.. Rakitna Je postala popularna zadnja tata, odkar je zgradil Higijanski zavod na nijl počitniški dom, ki je tako lep, da ga domačini v splošnem Imenujejo bolnica. Sicer so se pa Rakitmške planote, čeprav je blizu Ljubljane, izogibali izletniki, So bolj pa letoviščarji, kakor se pač Notranjske. Kdove zakaj. Najhrž je premalo propagande za Notranjsko, Id je zelo potrebna za vse naše pokrajinlee, kjer nima tujski promet primerne oenove že od prejšnjih let kakor na Gorenjskem. Glede na. ravnih lepot Notranjska ul prikrajšana; naravni pogoji ao dani za razvoj zdaj bako važne panoge gospodarstva, tetovi-Sčaratva in izletništva. Naj večja težkoča se zdi v tem, da na Notranjskem ni vode, ker je krašnl »vet. Toda tudi na Dolenjskem je kraški teren, pa so vendar začeli polagati velikopotezno temelje za razvoj tujskega prometa. Kaj se idhko naredi, tudi na Notranjskem, lepo dokazuje delo Higijenskega zavoda, ki zdaj p radi drugo (še večje od prvega) poslopje, počitniški dom za mladino ,in Iti Je bal dogradilo lepo kopališče. Ko ao začeli graditi dom, smo poročali o gradnji ter opisali kakšen bo, zdaj sl ga pa izletniki lahko že ogledajo, v surovem stanju Je že dograjen. V soboto so postavili tesarji okrašeno smreko na ostrešje, ta teden bo pa stavba že pokrita. Poslopje je leseno, dočim je stari dom zidan s kamenjem. Barva lesa se bo še bolj prilegala okolici kakor kamnit zid. te zdaj sprevidiš, da bo novi dom v okras vsemu kraju. Staro poslopje je že nekaj časa pretesno, zato so morali otvool »pati tudi dveh barakah. Prihodnje leto bo dovolj prostora za vse. V novem poslopju bo 6 velikih spalnic, kjer bodo lahko postavili najmanj 60 postelj. Pri posteljah bodo tudi omarice ln police, da bo Sleherni izmed malih letoviščarjev imel svoj kotliček. Zdaj je zelo živahno okrog počitniškega doma. Prostora okrog doma ni mnogo, zlasti še, ker se otroci ne morejo igrati na »taivblšču. Med kolonisti je tudi precej talentov, ki so se navdušili nad gradnjo novega doma, pa so še sami začeli graditi »domove.« Cela vrsta hišic, zgrajenih iz trsk, Je pred domom. V onem kotu pa tudi tabore pod šotorom, Na terasi prod domom, pokriti z deskami, se igrajo z žogo, poleg je pa neprestano v obratu gugalnica, ki Je res tako imenitna, da se marsikateremu malemu letoviščarju sanja o nji še več mesecev po počitnicah. Otroci se pregibijejo kolikor toliko, da imajo naravnost strahovit tek. Toda prihodnje leto bo vse mnogo bodj imenitno. Ob novem poslopju bodo krasne terase z igrišči in ob novem kopališču, ki je ob potoku nekaj minut od doma, bo tudi dovolj prostora za igre in solnčemje. Ne smete misliti, da je novo kopališče mala reč. Z betonirali so pravi kopalni bazen po vseh pravilih, 9 čistilno napravo, niso pa pozabili tudi aa pritikline. To ko- pališče je lahko za vzor kopališčem na deželi, kjer nimajo mnogo vode. Bazen je 10.50 m dolg in 9 m širok, V naglobjem. delu je voda meter globoka. Bazen je namenjen predvsem za kopanje otrok, zato Je dovolj globok. Preden priteče voda v bazen, se temeljLto prečisti. Otroci prihajajo v vodo pri oditoku, kjer si umiiejo noge v koritcih. Kopališče je na zelo le- pem, »olmčnem prostoru. Ploščadi za igrišča in solnčenje še niso nasuta, sle ar Je pa kopališče že povsem dograjeno. Kako bo gledali na higlJensko stran ureditve, dokazuje tudi to, da ao zgradili stranišče na splakovanje, čeprav tam ni vodovoda. Zadnje čase je na Notranjskem sUna suša, v soboto ni bilo na Rakitni niti kapljice dežja, zato je v potoku, odkoder priteka voda v bazen, malo vode, premalo, da bi ga lahko napolnili. Ce ne bo kmalu dežja, se leto« ne bodo mnogo kopali. Novo poslopje bo dograjeno oktobra- V surovem stanju je poslopje v glavnem že dograjeno. Niso pa še opažene stene in stropi. V spodnji polovici bodo .".tene lesene, zgoraj, nad policami pa ometane. Leseni bodo tudi stropi. Na zunanji strani bruna ne bodo opažena ter bo naravna barva lesa sama najlepše učinkovala. Zmoznlčene stene, bruno položeno na bruno ter zvezana med seboj, pa napravijo vtis narodnega sloga. Počitniški dom Hlgijenskega zavoda na Rakitni s svojimi poslopji in kopališčem postane vzorna zdravstvena . postojanka, namenjena mladini po načelu; Mladini solnca in zraka! Vlomilec v Medijski dolini Izlake, 12. avgusta Medijska dolina je znana kot termalno kopališče Medija-B.lnke . Te dni se je priklatil k nam uzmovič, ki je na večih krajih poskušal svojo srečo. Zagorski orožniki so prejeli več prijav o vlomih. Mlekarska zadruga v Izlakah je na do brem glasu, zato Jo je vlomilec obiskal. V sirarni je pobral nekaj drobnarij in dva kolača sira. V naglici ga seveda ni mogel pokusiti kar v sirarni, imel pa je smolo. Vzel je taka kolača, ki še nista bila zrela. Oba kolača so našli naslednje jutro v soseski. Vlomilec si je hotel privoščiti malico, pa mu sir ni dišal. Razjarjen Je kolača razbil In šel poskušat srečo drugam. Srečo v nesreči Je imel pri drugem vlomu v sosednjo trgovino. Poskušal je priti čez ograjo In v trgovino, pa Imajo na dvorišču budnega psa, ki je začutil nočnega potepuha. Zbudil je z lajanjem domače, ki eo prižgali luč, nakar jo vlomilec izginil v noč. Sicer pa je bila to njegova sreča, da so ga pregnali. Bilo bi po njemu, če bi se bil spustil na dvorišče in prišel pod zobe močnega ovčarskega psa. Vlomilec jo je mahnil nato k domačiji Jesenška Peregrina v Mediji. Najprej je odpiral vežna vrata, ki se mu pa niso vdala. Vlom se mu je posrečil šele na zadnjih vratih. S pomočjo vltrlha Je prišel v hišo in sl Je naložil nekaj robe, potem pa ga je vzela noč. Naslednje jutro so bili o vlomih obveščeni orožniki. Orožniška patrulja, ki je odšla proti Trojanam, je naletela na serpentinah nad medijsko dolino na sumljivega moža. Ker je skušal ob srečanju pobegniti v gozd, je poetal še boU sumljiv. Orožnika sta mu bila k-malu za petami. Legitimirala sta tujca, ki se je izdal za.Krčo Maksa, brezposelnega rudarja iz Trbovelj. Prvotno je vlome v dolini zanikal, priznal jih je šele na orožniški stražnici. Trdil pa je, da ga je do vlomov privedla beda. Je brez zaslužka in denarja, da se preživi »i Je nabavil vitrihe, nakar se je odpravil na vlomilsko turneja Že po prvih vlomih pa je imel smolo in Je padel v roke orožnikom. Oblasti preiskujejo, če bo njegove navedbe točne. Tujski promet v Ljubljani Ljubija*«, IS. avguata. V Juliju Je bdi tu jaki promet v Ljubljani razmeroma precej živahen. Skozi' Ljuhljano so prihajali Sterilni Izletniški avtobusi, zlasti Iz Cehkoslovaškega, pa’ tudi iz Avstrije dalje nekaj madžarskih ter francoskih. Z avtobusi ao se ustavili v Ljubljani tudi nemški turisti. Lastniki z avtobusi navadno ndso prenočevali v' Ljubljani, marveč so se ustavili tn samo prehodno, da so sl ogledati mesto au da so kosili, zato se niso nikjer prijavljati. Z ostalem se Je mudilo v Ljubljani v Juliju Jugoslovanov 10.084, Avstrijcev 358, Belgijcev 114, Bolgarov 9, Oehoslovakav 624, Angležev 88, Francorov 287, Grtrov 11, Holandcevi 49, Itatjaoov 239, Madja-rov 36, Nemcev 507, ta nordijskih držav 16, Švicarjev 26, Rumunov 28, Poljakov 121, Američanev 59, ln Iz oataMh držav 9. Od teh so Imeli Jugoslovani v Ljubljani 31.566 nofinta, toozemcd pa skupaj 5.382. Konferenca . SftotaBd 0® Ja bcfcta gkm ta stkdi ao ga stanj sfcefcte. Udu aamoBamit je tagfaOa, a zdM na reietar i Skflno paroooo s tunvmam Kogmtcm je osnu. Samo rta m mn ni sriefta *aB tako Mfcro oreanSSjlHL VtoiM fc, ita ■ EMt> m bo laMco dieta, oko ga m Ijdbt, alt pa jc morda ra ie puranma na dr Frangeža. Sllamovekajta petarefca trma... Trebi wr« ~ ' "vm* ki bi jo na skrivaj zlomila, ne da bi se sama zavedala. »Tu je potrebna spretna diplomacija«, si je dejai, ko se je z železnico vročal v Hrušnioo. »Najprej pa moram izvedeti kakžen je položaj, izvedeti od nje same.« Sirta ga je pričakovala s silno nestrpnostjo ta skoraj vso noč ni zatisnila očesa. Ko se je pripeljal domov, je pla-rfbi k njemu, ga prijela aa otoedve roki ta skoraj vlekla za seboj v sobo. »Kako je? Ervin Rogan že ve. To se pravi, da ve tudi stari. Je vse izgubi je-n»f« »%a« »Moj Bog!« »Nobene rešitve ni več. Konec. Toda moja pot v Maribor vendarle ni bila zaman. Izvedel, sem, da se potegujeta za tvojo roko dva ženina...« »To si izvedel v Mariboru? Nemogoče,« »Sem. Žalostno dovelj, da so mi morali to Sele povedati tuji ljudje. V Maribora so vedeli, jaa nisem. Je res?« »Ree.« »Dr. Frangež ta Ervin Rogam?« >Dm »Sta <1 oba že povedala, te te ljubita?« »Oba. To se pravi: Rogan mi je povedal iste včeraj, dasi ne naravnost « »Sele včeraj?« »Sefle včeraj, ko ri ti odBel.« »Kako oo ml potem mogli v ra povedati to, kar se je .Agfldiilcv. šcle »Menda iz kombinacij. Vež, yqi)n&n{ so ljudje. Vse »vejo« prej kakor tisti ki se jih tiče.« »In ti?« Poverila je oči in ni odgrvorfla. »LjuibSž katerega?« »Da.« »Rogana?« »Ne.« »Torej Frangeža ?« »Da.« »2e dfodgo?« »že nekaj mesecev.« »In Rogan? Kaj si mat včeraj odgovorila?« »Ničesar.« »Ga torej nisi zavrnila?« »Ne sprejela, ne zavrnila.« »Hvala Bogu!« Sida je osuplo im vznemirjeno dvignila glavo: »Zakaj ?« »Ker potem Se nd vse izgubljeno.« »Kaj?« »Možnost poroke z njim.« »Z Rogamom?« »S kom pa?« »Nikoli, papa. Sicer pa tega niti sam ne zahteva; preveč je plemenit.« »Ne zahteva? Ne razumem....« »Dejal je. da je tovarna njegova in ne dovoli, d« bi dosedanje razmerje spremenilo. Firme osfane ln ostaneva tudi rrddve * *Trv f*T-- - oč’ D ('-•”) « de Ad- e »O’i’jvfc'1 -»! je. d- »e z e-m bojeval do zadnjega, ako '00 treba.« (Po cesti I/« £ffat1er>iCL S polnim avtobusom 83 šem na uro. — i»epa harmonija mod dolom naravo in clovošea. Ljubljana, 13. avgusta. Kar ustavil bd se človek na tej Simi, gladk*, lepd cesti in občudoval bi jo, iz žuljev in potnih srag priklicano, iz trdne vere v bodočnost, v Človeka in njegovo zmago nad zlom. porojeno, to široko, iz mračne preteklosti v svetlo prihodnjast vodečo pot, po kateri se voziš, kakor z letalom po zraku lahno, zibajoče, brez strahu, brez nevarnosti. Avtomobil se kar izgubi na nji. V težkem avtobusu smo se vezili po nji in šele ko smo zavili z nje na navadno cesto, smo pogledali na ure in spoznali, da je šlo povprečno hitrostjo 83 km na uro. Pota avtobus in 83 km! Po naših cestah bi pomenila taka hitrost konec avtobusa in polomljene kosti. Tam srno se pa samo lahno zibali in žal nam je bilo, da je bilo te prijetne vožnje tako hitro konec. Po eni strani v eno, po drugi v drugo smer bite avtomobili dirug za drugim, štirje bi lahko vozili vštric po vsaki strani ta še bi imeli dovolj prostora, nobenega ogibanja, nobenega srečarvanja, za volanom sediš ta počivaš, ker ti ni treba paziti, kdaj boš moral zaviti še bolj k robu ceste, da bo vozil mimo težko naložen tovorni avto, človeka, njegove volje, njegovega duha, njegove misli. Rane so marale biti tu zasekane materi naravi, toda skrbna človeška roka jih je sama zacelila, ko je zasadila tu grmiček, tam drevesce, tu zasejala zeleno travo, 'tam priložila rušo, da je ostalo vse lepo, srcu in očesu prijetno. Treba je pa bilo prilagoditi naravni izoblikovanosti pokrajine visoke nasipe ta ostre zareze, prehodi morajo biti mehki, da ostrina ne moti očesa. Počasi je šlo, za delo je moralo prijeti mnogo rok, veščaki so bili potrebni s svojimi izkušnjami ta nasveti. In veselje je bilo delati z njimi, ker so pokazali vsi enako navdušenje, ko je Sto za ustvaritev harmonije med delom človeka ta narave. Več mesecev je šlo za to delo, obenem so pa že pripravljali pogozdltev in zasaditev vseh goličav, kar so jih morali zasekati v naravo. Treba je bilo ustvariti lepo zaokroženo sliko gozda, livade ta polja, kakor si slede ob progi Frankfurt—Darmstadt. Od Frankfurta leče proga kakih 15 km Skozi gozd, kjer prevladujeta borovec ta peščena tla. V gozdove so tu zarezane »vade ta vso to progjo so požtvih z listna- ■. i' «1 11: ■ , ':.rrl Jr, j* a ...fhsiiHiii Ah ksdaj boš moral zmanjšati hitrost, da te ne vrže čez jamo ali da te ne zanese na ostrem ovinka s ceste. Za Nemčijo se je odprla z otvoritvijo prvega odseka državne avtomobilske ceste nova doba prometa. Te ceste ne bodo samo tehnično popolne, temveč tudi izredno lepe. Tu ne gre za lepoto, ustvarjeno z običajno vrtnarsko umetnostjo, temveč z oblikovanjem pokrajine, ko človek vidi, razvija in stopnjuje to, kar je dala pokrajini narava sama. Nikjer ne vidiš tako jasno, kako lepo lahko harmo-nira delo človeškega razuma ta roke z delom največje umefcnioe-inarave. Da ni mostov ta priključkov navadnih cest na to bujno žilo modernega prometa bi človek mislil, da jo je potegnila narava sama čez svoje zelene livade, skozi gozdove, preko rek ta potokov iz neskončnosti v neskončnost. Naravo so vzeli za podlago, ko so utirali novi avtomobilski cesti pot, naravo bo vprašali za svet, Kako ta kod naj bo speljana, naravi so pustili v.se, kar je izrazito njenega, a tam, kjer so morali poseči v njeno kraljestvo, so storili to z ve-Iko ljubeznijo in globokim zmislom za harmonijo. Zato bodo poedini odseki velikega omrežja teh najmodernejših avtomobilskih cest tako različni med seboj, kakor ro različne pokrajine, po Katerih bodo tekli. Oeste ob Rhetau bodo drugačne od on h v Vzhodni Prusiji ali Gornji Bavarski Človek nehote obstane in se spoštljivo prikloni pred veličino tega novega dela človeškega razuma in rok. Ce si izgubil že vso vero vase ta v človeka, če te je naša nemima doba s svojimi pretresljaji že tako razjedla, da si obupal nad vsem, da ne vidiš nobenega izhoda več iz splošnega kaosa naših dni, se tl mora na tej cesti zjasniti pogled, mora se ti vrniti vera v moč tim drevjem. Kjer pa prevladuje peščen svet brez gozodov, so zasadili nizke borovce. Dalje proti Darmstadtu preide gozdnat svet v polje in naenkrat ti uide pogled tja v daljavo, kjer te pozdravi gorska cesta. Tu mora ostati vse odprto, ob cesti so zasadili samo poedina drevesa ta grmiče. Tako je nastala nekakšna zveza med gozdovi pri Frankfurtu ta Darmstadtu. Pred Darmstadtom pa prevladuje zopet borovec, toda je vse preprečeno z žicami električnih daljnovodov. Tu so upoštevali to tehnično nujnost ta jo pri. kazali v vsej njeni mogočnosti. Posebno važnost so polagali na vsej progi na pas, potegnjen po sredi ceste. Tu je zasajeno listnato in iglasto drevje vedno v skladu z okolico. Važna je tudi trava, ki so jo zasejali povsod tam, kjer je bilo treba ublažiti preoster ali prenagel prehod od dela narave k delu človeške roke. Zasejali so samo one vrste trave, ki v peščeni zemlji dobro uspevajo. Z veliko ljubeznijo ta razumevanjem je bilo storjeno to delo, a trud ni odi zaman, moderna tehnika je tu globoko zasadila lopato, toda njeni sledovi so tako zagiajeni, da narava nikjer preveč ne trpi. To je poglavje zase pri gradnji modernih avtomobilskih cest, na prvi pogled brez večje važnosti, v resnici pa nič nanj važno, kakor tehnična stran gradnje same. Človek naših dni se ne more zadovoljiti samo s strojem ta daljnovodi, njegovo marsikdaj preutrujeno oko nujno zahteva tudi estetski užitek. Boj tračnice proti cesti je dobojevan. Frakfurt na Maini, gospodarsko ta prometno zemljepisno središče rheta-main-skega ozemlja, že od nekdaj križišče velikih trgovinskih ta prometnih žil, postane tudi važno križišče državnih avtomo- bilskih cest, kakor je že zdaj v železniškem ta zračnem prometu. Prva državna aivboproga vodi skozi krasen frankfurtski mestni gozd. Kmalu se bo videl od tod orjaški hangar za Zeppeline, ki ga zgrade na novem frankfurtskem letališču, da bodo v bodoče železnica, avtobus ta letalo še tesneje zvezani. Iz Darmstadta vozijo zaenkrat še avtobusi po državni cesti, po krasni gorski oesti proti Marrn-beimu ta Heidelbergu, toda kmalu bo ot-vorjena državna avtomobilska cesta tudi na tej progi. Gesta Adolfa Hitlerja med Frankfurtom ta Darmstadtom, ta pivi člen v verigi novega najmodernejšega cestnega omrežja v Nemčiji, se ne da izčrpno opisati, treba ;to je videti, voziti se po nji. šele potem boš razumeli, kaj pomeni taka cesta za gospodarski ta kulturni razvoj naroda, krike široke poglede odpira v bodočnost države, koliko veselja do dela ta upanja ▼ lepšo bodočnost vliva omahujočim ta maAodušmlm. V delu je spas človeštva. samo delo nas lahko reši iz vedno hujše, vedno neznosnejše letargije, v katero je nas pahnila nesrečna svetovna vojna. A tu vidiš najlepše sadove ustvarjajočega dela, tu je resničen napredek. Cisto vseeno, je kdo je pokrenii to delo, kdo je za-sadil prvo lopato ta po kom je dobila ta preko vseh rek, potokov .močvirij, gozdov, goličav, železniških prog ta navadnih cest speljana, samo motornim vozilom namenjena cesta ime, važno je samo to, da že drve po nji avtomobili, da že teče sama počasi naprej. Besede so prazne, stvarno je samo delo. A dela ne smejo zavirati nobene politične strasti, ne sme se mu zoperstavljati častihlepnost, moralna pokvarjenost ta nesposobnost morata pasti pred njim. Prej ali Slej bodo morali povsod vzeti vajeti v roke tisti, ki znajo organizirati ta navdušiti ljudske množice za velika dela ta Iti so v moralnem pogledu legitimirani za voditelje. J. Z. Orjaška gorila „Bobby“ mrtva Težka Izguba za mednarodno vedo o živalih fe tehtala 267 kg Gorila V berlinskem živalskem vrtu je podlegla te dni zahrbtni bolezni orjaška gorila Bobbjr, znana tudi daleč -zven Nemčije. To je težka izguba za mednarodno zoologijo, saj je bilaita gorita največja, kar so jih ljudje kdaj ujeli; h-h tal a je 267 Kg. V vodiču po berlinske n živalskem vrtu najdemo na naslovni strani sliko prejšnjega ravnatelja tega svetovno znanega podjetja »Očke Hecka«, kakor so ga na-Zivali splošno, držečega v naročju prijazne opico. Slika izvira z leta 1928, ko so pripeljali takrat tri leta staro gorilo iz Kameruna. Bobby pa ni prišel naravnost iz svoje tropične domovine v Berlin, temveč je živel najprej v Nizzi, kjer 3e je privadil evropskim razmerem ta običajem. Šele potem so ga prepeljali v spalnem vagonu v Berita. Med potjo se je vedel tako lepo, kakor dobro vzgojen otrok, da so imeli sopotniki z njim veliko veselje. V berlinskem ži/aiskem vrtu je našla gorila dobre tovariše pri igri ta jedi med drugimi opicami, ki jih imajo tam nad 200. Skrb zanj je bila poverjena višjemu pazniku Liebetreue ta njemu se je morala gorila zahvaliti, da se je tako lepo razvila. V sedmih letih se je povečala njena teža od 15 na 267 kg. Se nikoli se ni posrečilo vzgojiti v ujetništvu tako velike gorile. Od vseh strani so prihajali v Berlin učenjaki ta ljubitelji živali, da so si ogledali oa-jaško gorilo. Ravnatelj Heck je nekoč pravil ,kako si je pridobil njeno zaupanje. »Med moja najlepša doživetja z živalmi spada ono z našo mlado gorilo, ki so jo prepeljali leta 1928 iz Kameruna, v začetku je jedla samo, če sem jo pestoval. Ali obstoja med človekom ta živaijo našemu razumu nedostopna zveza? Neke noči sem se prebudil ta imel sem občutek, da se je naši gorili nekaj pripetilo. Brž sem se oblekel ta odšel čez vrt k opičji kletki. Zaklopma -vrata so bila prijela opico za nogo. Od tiste noči, ko sem jo rešil iz pasti, sva postala dobra prijatelja. Bobby je zrasel, postal je težak, da ga nisem mogel več pestovati. Zato sva se zabavala po cele ure v kletki m oba sva bila zadovoljna, oba srečna. Moje prijateljstvo z gorilo lahko služi za primer, kako prijateljsko razmerje lahko vlada med človekom ta živaljo.« Žal je postala prej tako prijazna opica pozneje zlobna in nevarna. Iz ljubke opice in tovariša v igri se je razvila orjaška gorila, zroča z globoko ležečimi očmi srepo v svet. Pri njeni teži je bil razumljiv strah pomožnega paznika Wilkeja> ko ga je pred meseci gorila nenadoma napadla v svoji kletki. Planila je nanj, ga zgrabila za noge in treščila ob tla, potem ga je pa ugriznila v stegno.’ Prestrašeni kriki obiskovalcev živalskega vrta so gorilo še bolj razkačili. Ubogega paznika je držala tako krepko, da se sam ni mogel rešiti njenega objema. Paznik je že mislil, da je izgubljen, ko mu je v zadnjem hipu prihitel na pomoč v dolgih skokih eden izmed šimpanzev; iztrgal mu je iz rok bič in začel neusmiljeno udrihati po gorili. Orjaško opico je ta predrznost šimpanza tako presenetila, da je paznika izpustila. Nesrečneža so morali takoj prepeljati v bolnico. Seveda so morali biti zelo previdni, ko je gorila zbolela- Več profesorjev in živinozdravnikov živalskega vrta se je zbralo pri seji. pa niso mogli ugotoviti, kaj ji je, ker se ji niso upali približati. Mislili so, da ima želodčno bolezen ali vnetje v grlu, ker je imela zadnje dni močno rdeč gobec. Nobene hrane in zdravila gorila ni hotela sprejeti in čez pet dni je poginila. Smrtna kazen v Belgiji Čeprav smrtna kazen v Belgiji obstoja, že dolgo ni hilo nobene usmrtitve. Odkar stu bila po justični pomoti usmrčena dva nedolžna. je kralj Leopold II. vedno izpreme-nil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Pokojni kralj Albert je sledil zgledu svojega prednika. Sedanji kralj Leopold UL, znan po svoji, pravičnosti, se pa še ni odločil, ali bi sploh ne kazalo odpraviti smrtne kazni. Gre za primer Danseja, ki je bil obsoden na smrt in ki so ga Belgijci nazvali »belgijski satir iz doline de Chevreuse«. Ta bivši duhovnik je postal odpadnik cerkve; najprej je bil kabaretni pevec, potem je pa začel izdajati zakotni listič, Umoril je svojo mater in zaročenko, po zločinu se je pa mimo odpeljal iz Francije v svoje rojstno mesto Liege. ni kazni. Ker pa v Belgiji nimajo krvnika ta ker ustnrčajo zločince na giljotini, bo v Liege poklican pariški krvnik Deibler, če bi kralj ne pomilostil Danseja. Fotografija namesto naslova Mlad Holandec se je napotil nedavno v niizemsko Indijo, kjer je dobi službo. Tik pred odhodom se je pa seznanil v Amsterdamu z lepim dekletom, ki mu je dalo za slovo svoje fotografijo. Fant je pa njen naslov izgubi in ni vedel, kako bi ai pomagal. Bil je do ušes zaljubljen, a ljubezen je iznajdljiva. V glavo mu je šinila srečna misel. Napisal je nežno ljubavno pismo in na kuverto je nalepil fotografijo svoje izvoljenke, ker je bil naslov izgubil. Pripisal je tudi prošnjo, naj amsterdamska pošta poskusi dostaviti pismo po fotografiji. V prošnji je bilo rečeno, da gre za ženitno ponudbo, torej za važno zadevo. Človek bi mislil, da bo romalo tako pismo naravnost v koš, pa ni bilo tako. Na amsterdamski pošti so prijazni, n-idevni gospodje, ki so se najbrž spomnili, kako je bilo, ko so bili sami mladi in zaljubljeni; zato so pomagali zaljubljenemu fantu najti izvoljenko. Objavili so njeno fotografijo v listih in javno pozvali dekleta, naj se javi. ker jo čaka tam daleč za morjem sreča. Kmalu se je zglasilo na poštnem ravnateljstvu dekle ta dvignilo pismo s svoio fotografijo. Ciganski kongres Pokroviteljica ciganov je Sara, ki jo proslave cigani vsako leto z velikim kongresom vedno v drugi državi ta drugem mestu, kar odgovarja njihovi tradiciji. Letos imajo cigani kongres v južn (»francoskem mestu St. Marielemer, ki se je izpremenilo v veliko cigansko V mestu je zbranih nad 100.000 ciganov ta oblasti imajo z njimi hude preglavice. Treba je to ogromno množico ciganov prehraniti, kar ni baš lahko. Prve dni je bil na programu post ta molitve, potem je pa zmagala ciganska kri in začele so se velike svečanosti. Med cigani je tudi mnogo premožnih mož, ki se niso pripeljati a kljuseti, temveč z modernimi avtomobili. Dočim se mora večina ciganov derivati pred orož. niki, ker imajo na vesti mnogo grehov, žive ti moderni cigani v blagostanju po velikih mestih, kjer se pečajo večinoma s trgovino. Njihove žene nosijo dragocene nakite ta obleke po najnovejši modi. Vidimo torej, da se tudi rigata modernizirajo. Detektiv tat Stara resnica je, da postane dovede sumljiv, če je preveč priden. Zato se mnogi ljudje pri delu ne pretegnejo. Tako je bito tudi s uspehi privatnega detektiva Noeta Scosffe v Ameriki. Mož je bM tako spreten detektiv, d* se je redko pripetilo, d* bi ne pojasofl drzne tatvine, posebno če je šlo za dragulje. O njegovem uspešnem dekv vanju so krožS« cele zgodbe in »meno* vali so ga drugi Scbeiflock Holmes. Ne kega dne se je pa izkazalo, da zato ta« ko lahko pojasni vsak vlom, ker je sam poglavar -vionulske tolpe, ki se specializira na dragulje. Le tako si lahko razlagamo, da je »našel« Noel Scoaffe za dober milijon ukradenih draguljev. Okradeni bogata« Si so se obračali samo nanj In defekti« vam je rad pomagal. Našel je ukrade« ni dragulj, pa naj je bfl kjerkoli. To mu seveda ni bilo težko, saj je sam organiziral vlome. Seveda je pa todf kot detektiv dobro zaslužil, saj je ra« najmanj 30.000 »najdenine«. Slednjič ga je pa policija razkrinkala in obenem aretirala tudi več članov njegove tel« pe. Zločinec je bil prepričan, da ga belgijske oblasti ne bodo izročile francoskim. Zatekel se je v cerkveni kolegij, kjer je bil vzgojen, in tu je cinično umoril starega predstojnika. Bil je seveda obsojen na smrt in njegovi zagovorniki si še vedno zaman prizadevajo preprositi mladega kraUa, da bi ga pomilostil. Leopold III. ima prav, ko trdi, da bi avtomatično nadaljevanje pomiloščenja zločincev slabo vplivalo na druge zločince, saj bi vsakemu morilcu zadostovalo kupiti vozni listek do Bruslja, pa bi ušel zasluže- Na ptaiiejjo pritena matKain psička. NZ utici asm ga. načet, naJW ga Je izgubiti razetaeseua dama, — Kako pa vesta, da ga Je izgubita bat dama? _____ Zeto enostavno. — Do vseh koder sva hodita, M Ji uatarijat prad ko trgovino z daansklhud. ktobtfkL Lian Feuchtwanger: C *• JMU &USS Roman Dvorni pridigar je sestavil protokol in si dal to podlo, ostudno obrekovanje potrditi od Lampertove s prisego. Grofica je baje razatrigla v Ženevi srajco na majhne štirioglate koščke, jo namočila v najfinejšem, z žganjem mešanem vizmutu in rabila potem te koščke na drzen in nesramen način kot žepne robce. V Urachu si je dala baje prinesti komaj povrženo tole črne krave in mu lastnoročno odsekala glavo, prav tako je pa baje ravnala s tremi črnimi golobi, a kozlu je odrezala mošnjo. Poleg tega je pa počela še druge gnusne in ogabne grdobije. S takimi sredstvi je baje vojvodo začarala tako, da ni mogel živeti pri svoji ženi, brez grofice pa ni mogel živeti, ker ga je obšla slabost, čim se je oddaljil od nje. Njene sive oči so bde pri vsej svoji mirnosti Se vedno enako nepremagljivo zapeljive, kakor pred dvajsetimi leti. Njeni orehovo rjavi lasje Se niso bili izgubili svojega odtenka in v njenem glasu so zvenele še vse strune prvega dne. Seveda, majhne brazgotinice, ki so ga takrat tako neizrečeno dražile — obrekljivci so trdili o njih, da so sledovi neke grde bolezni — te je zdaj zakrivala s pudrom in barvilom. Stara žena? Takrat je bila tako otožna, tako elegična! Ni se mu zasmejala v obraz, ni zacepetala z nogami in zakričala, celo denarja ni zahtevala. Mar je kaj slutila? Pa tudi če bi bila mirna kakor enodnevno jagnje, stare žene on ni mogel ljubiti. On, Eberhart Ludvik, ne! V tem primeru bi se mogel takoj vrniti k svoji zoprni vojvodinji, preskrbeti deželi drugega dediča in živeti v miru z Bogom, cesarjem in svojim parlamentom. Seve, klicala ga je Lux, Eberhart Lux, in strune so pele kakor prvega dne. In rogala se je deželnim stanovom, ki so hoteli iz njenih, grofičinih vasi, izgnati žide, njene Žide, izmed katerih je imel vsak ob dejavnikih več pameti v samem mezincu, nego vsi stanovi skupaj ob nedeljah v glavi. In kako brezobzirno je brila norce iz glupo strupene, robate zahteve deželnih stanov; svoj živ dan še ni poznal druge tako bistroumne in vesele ženske, ne stare, ne mlade, od Turčije tja do Pariza. Od švedske tja doli do Neaplja. Bilo je vendarle dobro, da ji ni rekel nič točnega. Pomigal je in kočije so se ustavile tik pred njim. Dal je obrniti, zdaj se ni hotel peljati v Stuttgart, v Ludwigts-burg tudi ne. V Nesslach, v majhen, na samem stoječ lovski gradič. Hotel je imeti mir, oddahniti se. Poslal je tekača po tajnega svetnika Schiitza, M se je hotel z njim v miru še pomeniti o tej zadevi. Stara ženska? Še med potjo v Nesslach je odposlal tudi drugega sla. Nova, mlada Ogrska plesalka, ki je bila prispela pred dobrim tednom v LudwagBburg, naj bi se takoj napotila v lovski gradič. Grom in Turki! Pošteno si bo izplaknil ta pruski poset iz telesa. 3. Vojvodski wiirtemberški dvomi upravitelj Izak Simon Landauer, je bil v Rotterdamu, kjer je bdi sklenil na račun pfalskega grofa nekakšne kupčije na kredit s holandsko vzhodno indijsko družbo. Iz Rotterdama ga je klical nujni sel grofice Wurbeuove nem/udoma nazaj v Wildbaeh h grofici. Spotoma se je sestal s svojim trgovskim prijateljem Josefom Suseom Oppenheimerjem, pfal-skim višjim dvornim upraviteljem in obenem komornim upravnikom duhovnega deželnega kneza v Kolnu. Josef Siiiss, ki je imel za seboj vrsto razburljivih in napornih kupči j, si je hotel odpočiti kje v letovišču in zato ga je Izak Landauer prav lahko pregovoril, da je odpotoval z njim v Wildbad. Peljala sta se v elegantni Siissovi zasebni popotni kočijL — Ta kočija stane najmanj 200 državnih tolarjev letno, — je pripomnil dobrodušno, z lahko porogljivo nejevoljo Izak Landauer. Zadaj je sedel bledi debeluhasti in flegmatični Siissov sluga in tajnik Nikolaj Pfaffle, bivši notarski pomočnik. Izak Landauer je nosil židovski kroj, paese, čepico, kaftan, redko rdečo kozjo brado, deloma že sivo. Da, imel je celo židovski znak, uveden v vojvodini pred sto leti, lovski rog s črko S. Čeprav bi nobenemu uradu gotovo ne prišlo na misel zahtevati kaj takega od uglednega, vplivnega moža, ki je užival veliko naklonjenost vojvode in baronice. Izak Landauer je bil najspretnejši finančnik zapadne Nemčije. Njegovi trgovski stiki so segali od dunajskih Oppemheimer-jev, cesarjevih bankirjev tja do kapitalistov Provence, od bogatih trgovcev Le-vanta, tja do židovskih kapitalistov na Holandskem in v pristaniških mestih, ki so financirali plovbo v prekomorske države. Opiral se je nenaravno, v nelepi legi na blazinico, ta gnil umazani mož in skrival je koščene brezkrvne roke, v kaftanu. Bij je zaspan od vožnje in oči so mn lezle skupaj, ko je z dobrodušnim, nekoliko porogljivim nasmehom opazoval svojega tovorila. Jožef SOsb, krepak, gladko obrit mož, oblečen po najnovejši modi, skoraj gizdalinsko, j« sedel vzravnan in sledil z nemirnimi, bistrimi, urnimi pogledi vsaki podrobnosti krajine, zavite še vedno v rahel dež. Izak Landauer je opazoval svojega tovariša z laskavim, prijateljskim zanimanjem. Ogledoval je njegov elegantno krojen, rjav, s srebrnimi nitkami obrobljen plašč iz najfinejšega sufcna, nje govo okrašeno, skrbno nakodrano in napudrano lasuljo, nežno nabrane čip kaste manšete, ki so same veljale štirideset cekinov. Imel je vedno rad tega Josefa Sttssa Oppenheimerja, ki mu je veselje do življenja tako neugnano odsevalo iz velikih, nemirnih, okroglih oči. To je bilo torej novo pokalen je. On, Izak Landauer, je videl v življenju neprimerno več beznic v židovskih ulicah, nego razkošnih palač mogočnih. Videl je bedo, nesnago, preganjanje, požare, smrt, zatiranje, zadnje zdihljaje. Videl je pa tudi razkošje, razuzdanost, samo voljo, moč in vzvišenost. JcNgi fltapanoc. — tta »Narodno omamo« Fran Jeranta*. - ta opravo in ms erami dei Usta Oton Ctuutta. — Vsi v l^|WVJwni