Stev. 205. Leto XII.
Maribor, petek 9. septembra 1938
Cena 1 din
Nemci nočejo sporazuma
dramatičen razvoj dogodkov na Češkoslovaškem — Češkoslovaška v istem položaju kakor prej Avstrija — Pogajanja prekinjena — Povsod incidenti
Nemci nočejo sporazuma.
PRAGA, 9. septembra. Med tem ko se w v začetku tega tedna splošno upalo, da bodo nove in skrajne koncesije pra-
e vlade sudetskim Nemcem razčistile J*°ložaj in ustvarile mirnejše ozračje, v Katerem se bodo pričela in ugodno raz-*ua pogajanja za sporazum, so nadaljnji UoSodki pokazali, da je bilo to upanje Prazno in da na nemški strani sporazuma Ploh nočejo. Sedaj je to jasno vsako-®l'r. ne samo v Pragi, ampak tudi po 'sej Evropi. Nemci zasledujejo glede Češkoslovaške isti cilj, kakor so ga glede ®vstrije pred anšlusom. Schuschnigova '*ada bi bila v Avstriji lahko izpolnila se berlinske zahteve, pa ji tudi to ne bi
bilo
Pomagalo. Prav tako sprejme tudi
eškoslovaška lahko vse zahteve sudet-Kih Nemcev, in dejansko jih je v četr-®n| predlogu tudi sprejela vse do tiste ki je še združljiva z zagotovitvijo JJdalinjega obstoja državne suverenosti, 1,3 se Nemci tudi s tem ne bi zadovoljili.
PisANJE KAKOR PREJ O AVSTRIJI.
Kljub vsem urgencam s strani praške >ade in tudi lorda Runcimana vodstvo “detske nemške stranke ni hotelo s Javo barvo na dan: ali sprejema praški ■ Predlog ali ne. Nemške izjave so bile ^ čas dvoumne, mogle so se razumeli J? in kot ne. Med tem pa so namesto C 0J1g°vorili v Nemčiji, kjer je ves J* Pisal, da tudi novi praški predlogi sprejemljivi. Bolj kakor ta odklonijo 'te pa značilna trditev nemškega ti-3 da Nemci Cehom: 1. sploh ne mo-(urp 2auPat5> da bi sporazum, ako bi bil D®1 sklenjen, v resnici izvršili, in 2., da v «ska vlada tudi ni več gospodar polo-žavi’ ^er i° Rubila nad dogodki v dr-lj. ves vpliv. To govori bolj razločno j, 0r vse drugo za to, da gledajo na Če-s slovaško enako kakor so prej na
t li,St°-
^OVANJE za vohunom KNOLOM.
tfjjjjj^hniggovo Avstrijo. Tudi o njej so
** tem so pa sudetski Nemci z mrzilo . laglico nadaljevali svojo propagan-ki j0 0rganizacijo. Že odkritje špionaže, skih v°dil eden izmed sudetsko-nem-da SoVo<i>teljev Alfred Knol, je pokazalo,
1
DreVn»ni Prepeljan v stalne zapore. Med
Utj,a °”a delu sile, ki jim ni do sporaz-iti ^n°l je bil obsojen na večletno ječo
^V07	*	ictiiiv/	nivu
bi) vnj0ni *e pa Izvršil samomor. Dasl je vsei, ,ln In veleizdajalec, obsojen po ^a> jfre^p‘sih najbolj objektivnega sodi-HuL”®. te njegova stranka proglasila za vc u3 ‘n odredila za njim žalovanje. Veje e” sudetsko-nemških krajih so iz-^!i®^rne zastave il pristaši Henleina ^Rnvi tra*10ve- Nosijo Jih tudi vsi &r|§jj ‘ Poslanci in senatorji. Z njim so ^nlifVCeral ce,° k ministrskemu pred-^°dltnU ^r’ Hodži protestirat proti do-j. m v Moravski Ostravi in Opavi. u0(
'ODKI V MORAVSKI OSTRAVI.
*%!f,5a vfadg Jo bila že ponovno ob-Ne,!.-.113 vtihotaplJaJo sudetski Nemci ^otovn'10 0r°žJe in strožje preiskave so u le kii resničnost teh informacij. Tali obvlj,tudl Puclja v Moravski Ostra-i na’ da imai° nekateri nemški strmi . 0 zaloge vojaških pušk, roč-!reiskav» Policija ie odredila hišne h aret’ n.ašla res °rožje in več Nera-
^ !ancp,irt?‘ Nemci so pod vodstvom Dani. K«llna»l„ u______________
vNli j v Kollnerja in Maya policijo na->'ttcl c,. s*ušaH aretirane osvoboditi. i'°J6,>ko Zsrab,» Policijskega uradnika ,Q'ia je tvi^a neusmiljeno pretepali. Po-
n! , rab*tJ SH°* vendar se tce 2 1)0 u^Ha* Pfl tem sta dobila gumijevko tudi omenjena po-
slanca. Ta incident, ki so ga izzvali Nemci sami, in kakor vse kaže, namenoma, kakor tudi še drugod druge, manj pomembne, je dal povod za sklep, ki je ves položaj do skrajnosti poostril.
NEMCI PREKINILI POGAJANJA.
Vodstvo sudetsko-nemške stranke je v sredo izdalo komunike, da sicer sprejema vladni predlog kot bazo za pogajanja, pogajanja sama pa odklanja in iih tako dolgo sploh ne more biti, dokler incident v Moravski Ostravi ni poravnan in poslanca Kollner ter May ne dobita zadoščenja. Ta sklep sta poslanca Kundt in Šebekovsky osebno sporočila tudi dr. Hodži in pri njem protestirala radi incidenta v Moravski Ostravi. S tem so biH vsaj zaenkrat tudi formalno porušeni vsi mostovi med sudetskimi Nemci in praško vlado. Včeraj so sicer nekateri tukajšnji in tudi londonski ter pariški listi objavili vest, da so Nemci svoj sklep že preklicali in da se bodo pogajanja že danes pričela, toda nemško vodstvo je te vesti demantiralo. Po vsem tem je sedaj jasno, da Nemci nočejo pogajanj pred Hitlerjevo izjavo, ki jo pričakujejo za ponedeljek v Niirnbergu. Do tedaj se položaj tu ne bo spremenil.
NOVI INCIDENTI.
Med tem so pa Nemci izzvali predvčerajšnjim in včeraj nove incidente v Opavi, Jagerndorfu in drugod. Pri teh incidentih so napadli policijo, vzklikali Hitlerju ter sramotili Cehe in vlado. V Opavi so demonstrirale ženske pred šolo. Vodila Jih je neka Peterkova, ki Je po
rodu Čehinja, kakor njen mož, pa zahteva, da morajo njeni otroci v nemško šolo. Med demonstranti so bili tudi Nemci iz Nemčije in je bil neki 17-letni dijak iz Nemčije tudi aretiran. Peterkova je tako divjala, da jo je komaj več stražnikov ukrotilo. Po izpustitvi je šla v tajništvo sudetsko-nemške stranke, kjer so jo preiskali in ugotovili »nevarne poškodbe«. Zaradi tega so žensko zopet zaprli in uradni zdravniki so ugotovili, da ima le malo zateklo roko, za katero jo Je stražnik s silo vlekel na policijo. Vsi ti incidenti, ki so jih Nemci sami in namenoma izzvali, se sedaj do skrajnosti izrabljajo v vsem nemškem tisku.
NEMŠKI MEMORANDUM.
PRAGA, 9. septembra. Vodstvo sudetsko-nemške stranke je imelo včeraj popoldne zopet sejo, na kateri je sklepalo
o	nadaljnjih korakih zaradi incidentov v Moravski Ostravi in drugod. Sprejelo je tudi memorandum, ki ga je nato poslalo vladi. Nemci nastopajo v tem memorandumu silno ostro in odrekajo tako policiji kakor tudi češkoslovaškim sodiščem objektivnost in zakonitost. Razen tega opozarjajo na silno razburjenje, ki se po-lašča vedo bolj vsega sudetsko-nemške-ga prebivalstva.
BENEŠ BO GOVORIL V RADIU.
PRAGA, 9. septembra. Ministrski svet je imel včeraj dolgo sejo, na kateri je razpravljal o nastalem položaju, kakor tudi o koncesijah Nemcem. Pričakuje se, da bo danes ob 18. uri govoril po radiu prezident dr. Beneš o položaju.
Sporazum, propast ali vojna
ČEŠKOSLOVAŠKO-NEMŠKI SPOR SE MORE REŠITI LE TAKO, DA NEMCI SPREJMEJO SPORAZUM, DA ČEŠKOSLOVAŠKA PROPADE, ALI DA NASTANE
VOJNA.
PRAGA, 9. septembra. Tu je nastalo po prekinitvi pogajanj z Nemci popolno zatišje, ki je podobno miru pred nevarnostjo nevihte. Tudi lord Runciman včeraj ni veliko konferiral, ampak je obiskal praški velesejem. Pogajanja z Nemci so popolnoma prekinjena in splošno se sodi, da se ta teden tudi ne bodo obnovila. O nadaljnjem razvoju dogodkov sploh ni nobene jasnosti, kakor tudi ne o tem, kaj bo sedaj ukrenil lord Runciman. Opaža se povsod velika utrujenost. Vse zdaj ve, da postaja Praga postranskega pomena. Težišče dogodkov je prešlo na London in Berlin, odnosno sedaj Niirn-berg. Verjetno je sploh, da se bodo pogajanja pričela na tej čisto novi medna-r rodni diplonjatski bazi. češkoslovaška vlada je šla v svojih koncesijah do skraj-
nosti in dalje ne more več. Prometni ml nister Bčchyne je izjavil dopisniku »Lido vih Novin«, da vlada ne moro popustiti niti za milimeter več. V svojih ponujenih koncesijah je šla do take skrajnosti na pritisk prijateljev (Anglije in Francije). Po sodbi, ki se je zaupno izvedela iz poučnega vira, obstojajo sedaj samo tri mož nosti: 1. da Nemci popuste in sklenejo sporazum, 2. da zadene češkoslovaško ali vsaj en del ista usoda kakor je Av strijo, ali 3. da zavezniki to preprečijo z mirnimi ali vojaškimi sredstvi. To tretje pomeni prej vojno kakor mir. češkoslovaška se bo v primeru potrebe branila do zadnjega moža. Vse pa pričakuje sedaj, kaj bo izjavil Hitler v ponedeljek v Niirn-bergu.
Zveza narodov v usodni uri
DANES SE OTVARJA LETOŠNJE JESENSKO ZASEDANJE ZVEZE NARODOV V ŽENEVI.
ŽENEVA, 9. septembra. Češkoslovaško vprašanje meče temno senco na današnjo otvoritev jesenskega zasedanja Zveze narodov. Tu vlada prepričanje,
da se Zveza narodov še nikoli ni sestajala v tako usodni uri, vendar pa obstoja še zaupanje v ohranitev miru. Generalni tajnik Avenol je izjavil uradništvu, da bo to zasedanje najvažnejše vse od nastanka Zveze narodov doslej. Zasedanje bo važno za ves svet in za vso mirovno stvar. Ker zunanji ministra važ-
nejših dršav niso prišli sem, se pričakuje njihov poset šele za 13. t. m.
VREMENSKA NAPOVED
Na zapadu in jugu Alp večinoma oblač no in deloma majhne padavine. Na vzhodu predvsem jasno z jutranjo meglo v nižini. Toplota se ne bo bistveno spremenila.
Borza. Curih, 9. septembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.9525, London 21.315, Ne\vyork 441.50, Milano 23.24, Berlin 177, Praga 15.24.
Zapiski
Vlada pravice pesti
Vascount Robert Cecil, eden izmeči najodličnejših angleških državnikov, ki je prejel Nobelovo mirovno nagrado, je napisal članek »Ali je vojna neizogibna?«, v katerem pravi: Bedasti ljudje v Angliji se sprašujejo, zakaj naj bi se mi bojevali za Češkoslovaško? To sploh ni bilo in ni vprašanje. Važno je samo, da ne more biti ne nevarnosti, ne zaupanja in ne napredka, če se ne spoštuje zakon proti mednarodni napadalnosti. Tukaj tiči tisto veliko sporno vprašanje in podlaga vsega nemira v Evropi. Ako bi se uveljavila nemška teza, tedaj bo čisto očitno vsak narod potencionalni sovražnik vsakega drugega naroda. Prav kakor je na prejšnji kulturni stopnji vsak posameznik samo oborožen mogel iti iz hiše, tako se mora dandanes, če bi se sprejelo načelo nekontrolirane narodne suverenitete, vsak narod kar najbolj mogoče oborožiti, kajti to je njegovo edino uvanje na varnost — upanje, ki se mora slednjič le izkazati kot varljivo. Vprašanja korekture mej ali svobodne trgovine se ne bodo mogla več obravnavati zgolj po' njihovem pravem pomenu. Potem mora vsaka mednarodna diskusija dovesti do vojne. Potem bo v mednarodnem življenju neizogibno zavladala pravica pesti.
O »pogubnosti" socialnih zakonov
Pod tem naslovom priobčuje »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, daljši članek, v katerem pobija trditve desničarskih listov, češ da pomenijo socialni zakoni za Francijo propad. List vidi v teh napadih na socialno zakonodajo le pritisk 200 družin, ki hočejo
rt zvaliti vsa bremena oboroževanja delovno ljudstvo, čeprav dobički podjetnikov rapidno rastejo, kar dokazujejo že samo bilance rudnikov, ki jih navaja »Delavsak pravica«. List pravi: »Nastop meščanskih listov osvetljuje tudi njihovo čudno socialno pojmovanje. Pri napadu na sedanji francoski vladni režim se sklicujejo tudi na to, češ, vsepovsod delajo celo po 12 ur, le v Franciji je 40-umik. Čudna logika! Ako primorajo drugod, da dela ljudstvo prekomerno in pod slabimi pogoji, ne bi smeli obsojati v konkurenčnem boju naprednejše in socialnejše francoske vlade, ampak razmere drugod!«
Žrtve pomanjkanja političnega čuta
»Citč chretienne« piše:	»Zgled Nem-
čije in Avstrije zadostuje. Katoličana Brttniug in Dollfuss... sta se bala nasloniti se na velike demokratične stranke. Gil Robles, Briining, Dollfuss, Schusch-nigg so brli žrtve in z njimi njihove dežele, žrtve svoje boječnosti; gotovo pa žrtve pomanjkanja političnega čuta.«
Največje zlo v politiki
Gotovo si ne moremo misliti v politiki večjega zla, kakor če imamo opraviti z režimi, ki se sklicujejo na svojo demokracijo, se ponašajo z njo in z njenega vidika presojajo in če treba, obsojajo nedemokratične težnje in vladavine, sami pa dejansko vladajo z metodami, ki ne pospešujejo ljudske blaginje in narodne skupnosti, ampak služijo izključno diktaturi ter svoje strankarske interese prikazujejo kot edino merodajno ljudsko voljo. Taki režimi so vzrok, da se je spravila vsa ljudska skupnost v popolno odvisnost od posameznih vodij. (»Slovenec«, 7. IX. 1938.)
Sen o svobodi
Odkar je svoboda postala politična pravica in se je prva roka iz množice stegnila po njej, je človeški sen o svobodi mučen in krvav. Skriva se po jnišjih luknjah zdaj pred bodalom, zdaj pred tiaro. (Juš Kozak, »Ljubljanski Zvon«).
Maribor, 9. septembra.
Češkoslovaški narodnostni problem, ki je že nekaj mesecev središče vsega svetovnega zanimanja in vir neprestane nevarnosti za mir Evrope, je stopil zadnje tedne tako v ospredje, da so se pred njim morali umakniti v drugo vrsto vsi ostali, celo španski in kitajski. Prvič po svetovni vojni se je zgodilo, da je postal položaj neke narodne manjšine vzrok tako težkega spora in predmet mednarodnega reševanja. Prvič pa tudi, da je Anglija stopila iz svoje dvajsetletne izolacijske rezerve in se aktivno vmešala v zadeve na kontinentu, tokrat celo v zadeve srednje Evrope, ki je geografsko tako oddaljena od velikobritanskega otočja. Njeno vmešanje, navzočnost lorda Runcimana v Pragi, mrzlična posvetovanja angleških državnikov v Londonu ter neprestano konferiranje diplomatov nedvomno dokazuje, da gre tu za zadevo, ki je veliko bolj resna kakor so bile morda vse druge dosedanje.
Vendar se še veliko ljudi po Evropi in drugod sprašuje v čem je prav za prav vsa težina in nevarnost tega spora, ko se na videz zdi, da gre le za neko čisto notranjo češkoslovaško zadevo, za ureditev nadaljnjega sožitja Čehov z njihovo nemško narodno manjšino. Nekateri se sprašujejo, zakaj dovoljuje praška vlada sudetskim Nemcem njihovo delo, ki sega često v področje veleizdaje in bi se moglo že davno postaviti pod zadevne paragrafe zakona? Drugi se zopet čudijo, zakaj Čehi ne sprejmejo sudetsko-nemških zahtev in ne preurede republike v federacijo, v kateri bi imeli tudi Nemci, v kolikor so kompaktno naseljeni, svojo federativno samoupravo? Tretji se pa čudijo, na kak način in zakaj predstavlja ta problem tako veliko vojno nevarnost, da so se morale 'mobilizirati tako ogromne politične, diplomatske in vojaške sile za posredovalno in pomirjevalno akcijo?
Na vsa ta vprašanja je mogoče odgovoriti v splošnem že z načelno ugotovitvijo, da češkoslovaški narodnostni spor že od letošnjega maja ni več notranjepolitična zadeva češkoslovaške republike. Ta spor je dejansko spor med Češkoslovaško in Nemčijo. Za sudetskimi Nemci stoji vsa ogromna politična in vojaška moč tretjega rajha, s katero mo)| praška vlada računati prav tako kakor z neizprosno željo Anglije in Francije, da se ohrani evropski mir in se ne izzove nova svetovna vojna. To oho je jo sili, da proti voditeljem sudetskih Nemcev ne uporabi zakonov, ki so določeni za take primere, ampak se z njimi celo mirno pogaja in jim ponuja vedno večje koncesije. Toda tudi te koncesije imajo svoje meje, preko katerih Praga ne more in je tudi njeni zavetniki v Londonu, Parizu, Moskvi in drugod gotovo ne bodo silili.
Pred vsem ne more praška vlada sprejeti glavne sudetsko-nemške zahteve po popolni federativni avtonomiji sudetsko-nemškega ozemlja v eni sami pokrajini, ker ji nihče ne more dati zagotovila, da je ta zahteva končni cilj sudetskih Nemcev, ampak ji razni znaki dokazujejo celo nasprotno, da si ga zamišljajo le kot prehodno sredstvo za popolno teritorialno odcepitev in priključitev k Nemčiji po vzorcu Avstrije. Taka odcepitev bi pa pomenila geografsko raztrganje Češkoslovaške in okrnitev tudi češkega čistega ter mešanega narodnega ozemlja. Tisočletno sožitje Nemcev in Čehov v sudetskih pokrajinah je namreč narodnostne meje tako izmaličilo, da se brez škode za eno ali drugo narodnost sploh ne dajo raztrgali.
Odcepitev tega ozemlja bi torej pomenila tako okrnitev češkoslovaške, da bi ostala po njej kakor invalid, ki je skoraj nesposoben za nadaljnje samostojno življenje. Takega samomora Češkoslovaška pod nobenim pogojem ne more izvršiti. Bil pa tudi ne bi v interesu An-silija. Francije in ostalih zaveznikov, ki hočejo imeti v srcu Evrope še dalje močno in življenja sposobno češkoslovaško republiko. Zato so ti zavezniki sicer pritisnili na Prago in jo pripravili do popuščanja, ne bodo pa nikoli dovolili njenega uničenja. Spor bi se zato mirno rešil samo na ta način, da bi tudi sudetski Nemci popustili in se na podlagi sporazuma približali predlogom, ki jih ponuja Praga. Pri tem bi seveda morali opustiti vse svoje namene, ki niso v skladu z na- *
Razburjenje tudi v Angliji
ODPOR PROTI PREDLOGU »TIMES«. GRE TUDI ZA BRITANSKI IMPERIJ. DELAVSTVO ZAHTEVA SKLICANJE PARLAMENTA.
LONDON, 9. septembra. Razvoj dogodkov na češkoslovaškem je povzročil tudi tu veliko napetost, ki se kaže zlasti v vsem javnem življenju. Vera v možnost sporazuma gine vedno bolj in v tukajšnjih političnih krogih se priznava, da zdaj ne more biti nobenega dvoma več o tem, da gre za odtrganje su-detsko-nemških krajev od češkoslovaške, kar bi pa povzročilo lahko tudi razpad vse države. Konservativne »Times« so objavile predlog, naj bi se meje češkoslovaške in Nemčije mirnim potom spremenile, toda vlada je izdala uradno poročilo, da ne stoji na tem stališču. Proti temu so protestirali tu tudi poslaniki Francije, Rusije in češkoslovaške. Ostali listi naglašajo, da češkoslovaška ne more dati večjih koncesij, kakor jih je sedaj ponudila Nemcem. V ostalem poročajo soglasno, da Nemci sami inscenirajo incidente in da so pogajanja prekinili za-
to, ker sporazuma sploh nočejo. »Daily Chronicie« vprašuje, kaj bo Evropa sedaj storila? Ali bo pustila pasti tudi ČSR, kakor je Avstrijo? Ako bo to storila, naj se pripravi še na nove Avstrije in češkoslovaške. Od odločitve zahodnih sil je odvisna usoda vse Evrope in tudi bodočnost britanskega imperija.
LONDON, 9. septembra. Glavni svet Delovne zveze je izdal manifest, v katerem pravi, da je Anglija zaradi svoje mlačnosti in neodločnosti v zadnjih 7 letih v veliki meri odgovorna za razvoj dogodkov v Evropi. Zveza zahteva takojšnje sklicanje parlamenta, odpretje španske meje na Pirenejih in zagotovilo, da sc na praško vlado ne napravi noben nov pritisk. Vlada mora brezpogojno in jasno povedati, da bo v vsakem primeru stala z vso svojo bojno silo na strani Francije.
Hitler nestrpen in zlovoljen
RIBBENTROP NE VERUJE V OBOROŽENO INTERVENCIJO ANGLIJE. — KONFERENCA DIPLOMATOV. — TISK ZASTRUPLJA OZRAČJE.
BERLIN, 9. septembra. Dosedanji potek kongresa v Niirnbergu izpopolnjuje zadeve, ki zanimajo le nacionalno-socia-listično stranko. Večjo pozornost je vzbudil le govor Rosenberga o avtoriteti in svobodi, v katerem je dejal, da poje stari (demokratski) red v svetu svoj labodji spev. Nacionalizem zamenjuje parlamentarni režim egoističnih strank. Večja pažnja kakor pa zborovanjem se posveča diplomatskim akcijam. Kakor se izve, se angleškemu poslaniku Hen-dersonu doslej ni posrečilo govoriti neposredno s Hitlerjem. Govoriti je mogel le z zunanjim ministrom Ribbentropom, ki pa ne veruje, da bi Anglija šla kdaj v vojno zaradi Češkoslovaške. Zanimanje je vzbudila včeraj Ribbentropova konferenca z nemškimi poslaniki in drugimi diplomatskimi zastopniki, ki so prišli iz vse Evrope in drugod na kongres
in z vodilnimi uradniki svojega ministrstva. Na konferenci so bili nemški poslanik iz Londona, Pariza, Moskve, Wa-shingtona, Prage, Beograda, Rima, Budimpešte, Bukarešte itd.
NORNBERG, 9. septembra. Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein ostane v Niirnbergu do Hitlerjevega govora v ponedeljek. Ta govor se pričakuje z veliko napetostjo, ker bo Hitler takrat baje izrekel zadnjo besedo o Češkoslovaški. Iz poučnega vira se zatrjuje, da je Hitler zelo nestrpen in zlovoljen zaradi tako dolgega zavlačevanja določitve nove usode sudetskih Nemcev. Mnogi se zato boje, da se bo v svojem govoru prenaglil. Nemški tisk pa vodi dalje še ostrejšo kampanjo proti Češkoslovaški in zastruplja itak do skrajnosti zastrupljeno ozračje.
Vojske se zbirajo na mejah
DELNE MOBILIZACIJE V FRANCIJI, BOJNI OPREMI
PARIZ, 9. septembra. V Franciji se nijdaljuje vpoklic rezervistov. Sedaj je pod orožjem 600.000 mož, a se bo stanje v par dneh povečalo na 1 milion. Vse utrdbe Maginotove črte so zasedene z vojaštvom v bojni pripravljenosti. Vzdolž vse meje na Renu je zasedlo vojaštvo vse strateško, važne položaje. Vse francosko vojaštvo je zamenjalo mirovne uniforme z bojnimi in je popolnoma oboroženo. V glavnem vojaškem skladišču v Saint Germainu delajo noč in dan, prav tako v vojaških pekarnah. Koncentracija čet na meji se vrši v najlepšem redu in povsod vlada kljub teinu popoln mir in nenavada tišina.
BRUXELES, 9. septembra. Belgijska vojska je v bojni opremi zasedla mejne utrdbe proti Nemčiji. Pripravljen je ukaz
o	delni mobilizaciji.
LONDON, 9. septembra. Koncentracija angleškega bojnega brodovja je dovršena. Vojska, zlasti mornarica in letalstvo, je v bojni pripravljenosti. Vsi dopustniki so se moral} nemudoma vrniti v službo.
RIGA, 9. septembra. Skoraj ves žclcz-nišik promet v zahodni Rusiji je okupiran s prevažanjem čet v utrjene posto-
daljnjim sožitjem s Čehi v skupni državi. Doslej volje do takega popuščanja še niso pokazali.
Ako se torej spor ne reši s sporazumom, korak nazaj najbrže ne bo mogoč, ker bi pomenil kapitulacijo ne samo sudetskih Nemcev, ampak celokupnega nemškega naroda. Tu pa nastopa tisti moment, ki vznemirja v obliki vojne nevarnosti vso Evropo in ves svet. Zato konca sedanjih dogodkov ni mogoče videti, treba je nanj le počakati in upati, ds se bo nazadnje morda le še našel tak izhod, da nam bo prihranjeno novo
gorje.
—r.
BELGIJI IN RUSIJI. — VOJAŠTVO V ZASEDA MEJE.
janke vzdolž poljske in romunske meje. Zbiranje ogromnih sil vojaštva, orožja in streliva se vrši noč in dan s silno naglico. Sodi sc, da je zbranih tu doslej že več ko milijon vojakov in več tisoč letal.
PRAGA, 9. septembra. Po vsej Češkoslovaški se opaža močno gibanje vojaštva.
Nemška predrznost v Pragi
PRAGA, 9. septembra. Sinoči so se zbrale po praških ulicah velike množice Nemcev, ki so manifestirale in demonstrirale. Demonstranti so peli »Deutsch-land, Deutschland iiber alles« in »Horst-Wesselovo pesem«. Na to skrajno predrznost se je dvignila tudi češka Praga. Policija je napela vse sile, da prepreči spopade, a se ji povsod to ni posrečilo. Tudi na nekaterih poslopjih so bile pobite šipe.
SEJA PRAŠKE VLADE.
PRAGA, 9. septembra. Uradno se potrjuje, da bo danes popoldne zopet seja vlade, na kateri bodo razpravljali o podrobnostih manjšinskega statuta in nove državne uprave, kakor tudi o nastalem položaju. Po seji bo izdan komunike o sklepih seje.
ZUNANJI MINISTRI OSTANEJO DOMA.
PARIZ, 9. septembra. Uradno se objavlja, da sc zunanji minister Bonnet še ni odločil, ali odpotuje v Ženevo ali ne. Ker ostanejo angleški zunanji minister Halifax, poljski zunanji minister Beck in belgijski zunanji minister Spaak zaradi napetega položaja doma, bo tudi Bonnet svoje potovanje v Ženevo najbrže odgo-dil.
SEJA ANGLEŠKE VLADE.
LONDON, 9. septembra. Sinoči je bila tu izredna seja angleške vlade, ki je trajala 4 ure. Lord Halifax in sir Simon sta zapustila ministrsko predsedstvo ob 22. uri.
Pred odžečstvajo Ižomunije
BUKAREŠTA, 9. septembra. Za soboto je sklicana tu pod predsedstvom kralja Karola izredna seja romunske vlade,^ M kateri bo sprejeta odločitev Romunije t ozirom na grozeči mednarodni položaj. Kakor je znano, je Romunija že izjavila, da v primeru napada na češkoslovaško ne bi mogla ostati neutralna. Na jutrišnji seji se bo razpravljalo glavno o prošnji Rusije za dovoljenje za prehod njene vojske čez Romunijo v češkoslovaško. Ru* sija ponuja za to Romuniji velike koncesije.
Praška v!as?a ug©cži?a Memeeffl tudi radi Moravske OsSfflve
PRAGA, 9. septembra. Praška vlada je, kakor se neuradno izve, ugodila nem* J škim zahtevam radi dogodkov v Morav* J ski Ostravi in obljubila kaznovati poli* cijske organe. Suspendiran bo tudi šef policije. Vse to je storila, da odstrani vzrok, zaradi katerega so Nemci pogajanja^ prekinili.
TUDI FRANK V NCRNBERGU.
PRAGA, 9. septembra. Henleinov na' mestnik dr. Frank je odpotoval sinoči v | Niirnberg.
NEMČIJA IŠČE POMOČI V TOKIU.
TOKIO, 9. septembra. Nemški posla' nik je včeraj obiskal namestnika japon' skega zunanjega ministra in zaprosil v imenu berlinske vlade vlado v Tokiu za moralno podporo Nemčiji pri njeni P0*1' tiki v Evropi.
Drobne vesti
oBnHBnrainnHi
1	leto in 2 meseca robije za sukflJ®'
Tudi Rojko Franc je star grešnik, inu jc sodišče odmerilo tako viso»° kazen. Obleka in tisto perilo, ki ga.|c odnesel svojemu podnajemniku, je b*1 vredno komaj 1260 din. Obtoženec j ^ tiho priznal vsa tri nesocialna deja nja: da je okradel siromaka, da J obleko prodal in da je denar zaPJ' Po razsodbi mu jc predsednik seIJa ta še povedal, da ga čaka za vsaL najmanjšo tatvino najmanj leto robije. Rojko je bil z razsodbo s nekam zadovoljen.
Krošnjarstvo v obmejni coni prepf. vedano. Toda kljub temu krošnja^, prepovedi ne upoštevajo. Zdaj so J1 spet orožniki prijeli kar pol duca v Sl. liju. Prodajali so nabožne okvirje, volneno blago in manU‘a turo. Vsem je bila odvzeta krošnj3 ska knjižica.
Prijel tat. Danes zjutraj jc 1,cca stražnik prijel brezposelnega Frallr0', Tarkusa, ki je pred dnevi ukradel s' jemu takratnemu delodajalcu J°TS!^ Hcriču, posestniku v Bistrici pri \0-bušu, strojni sveder, dva para ® škili čel jev, nahrbtnik in ponošeni s ^ njič Vse to je potem razprodal mariborskem Irgu neznanim kme1® Tarkus je že dober znanec P° frCj čeprav šteje šele 23 pomladi. Je ..ctj stalnega bivališča in se noče oprt) poštenega dela.	^
Napad na cesti. Trgovski P. ,j], Ivan Vrabl z Meljske ceste je Prlia0ti da sta ga včeraj, ko se jc vračal P ^ domu, v bližini neke gostilne dva moška, ga vrgla vznak in ga 0 lovala p« glavi ter ostalem telesU' se mu je posrečilo vstati, sta w dalca izginila. Enega od napad*1^ je Vrabl spoznal, it; to neki P °Dzili pomočnik, ki mu jc že zjutraj S tc-ko ga jc Vrabl opozoril naj t>9 sari po dvorišču.	je
* Zdravniško društvo v Maribor ^ preložilo svojo ekskurzijo na Klen od 11. na 18. t. m.	______
Mariborsko gledall#*rr
m. Predzaznamba gledališke«3 as(J j t maja je do 14. t. m. vsem onim. posebnih razlogov ne morejo že za ^ ločiti za priglas abonmaja. Predza ba sprejema gledališka blagajna. .. Ojfljo
m. Novo angažirana sta za P*1' pfi-sezono pri mariborskem gledali* ^ znani odrski umetnik g. Vladin11 binšek kot režiser in igralec, opere in opereto pa bivši član zagrebške g. Anatol Manoševski. Oba 110VJ rjbof' pomenita veliko pridobitev za m sko gledališče.
Sokolski praznik pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Ob krasnem vrerrteuu in veliki ude-ležbi Sokolov in prijateljev Sokolstva je obhajalo včeraj sokolsko društvo Sv. Lenartu v Slov. goricah, ki predstavlja danes najmočnejšo sokolsko trdnjavo na tej strani našega obmejnega ozemljil, 30-letnico svojega, obstoja v zvezi s proslavo 20-letnice Jugoslavije.
Uvod v proslavo j c bila na predvečer slavnostna akademija v Sokolskem doniu s slavnostnim govorom starosto dr. Milana G o riše k a. Članstvo je poklonilo njemu kot ustanovitelju društva in prvemu starosti skozi vseh let pa do danes lep spominski ^bum s slikami, načelniku br« Po-pa istotako v spomin njegove 30-letne načelniške funkcije srebrn po-*al. Akademija, ki je bila tehnično Ha višku in na kateri je sodelovalo "0 Članov domačega društva, je bila 2aključena s prizorom iz Jurčičevega j>l’ugomera“. Dvorana je bila nabito
polna navdušenega narodnega občinstva.
Včeraj na slavnostni dan so sc zbirali pri Sv. Lenartu, ki je bil ves v zastavah, Sokoli in Sokojice z vseh stani: prišla so vsa društva in čete slovenjgoriškega, sokolskega okrožja, predstavniki in odposlanstva Sokola-maticc iz Maribora, Ptuja, Gor. Radgone, St. lija, Ruš, Slovenske Bistrice, Ljutomera in od drugod. Prihajali so avtobusi natrpani gostov iz vseh krajev.
Ob 3 popoldne se je razvil svečan sprevod z vojaško godbo iz Maribora na čelu iz trga na telovadišče pri Sokolskem domu,
Po pozdravnih nagovorih in čestitanjih jc sledil telovadni nastop. Vse točke je občinstvo živahno aklamiralo.
Po telovadnem nastopu sc je razvila na bratih okoli Sokolskega doma prosta zabava.
Mednarodna fotografska razstava v Ljubljani
Prav mnogo zanimanja vzbuja v .jubljani mednarodna fotografska razstava, ki je ena največjih v Jugoslaviji sploh in na svetu. Na razstavi sodeluje nad 500 avtorjev z vseh kontinentov iz 30 držav. Razstava nam prikaže začet-slovenske fotografije, ki jo je ustanovil Janez Puhar, njeno uporabo v javnem življenju (v znanosti, gospodarstvu, poklicu, športu, industriji itd.), delo fo-ografskih začetnikov in umetnostno fo-ogratijo, Razstavijalce je stalo mnogo ruda, da so organizirali za Slovence taco pomembno fotografsko razstavo v jubljani. Velik pomen razstave je prav tem, da bodo tujci spoznali naš, našo zemljo in naše umetnike, foto-amaterje. Slovenci pa smo tudi lahko ponosni na številne nagrade, ki so jih naši fotoamaterji prejeli na mednarodnih razstavah. Razstava kaže po pravici visoko stopnjo naše fotografske kulture, ki nas odlično predstavlja v tujem svetu ob podobnih razstavah.
Mladi stražarji slovenske zemlie
lepo uspela
MANIFESTACIJA KMETSKE MLADINE V SV. MARJETI OB PESNICI.
V okviru proslave 15-letnice svojega ^stoja je včeraj priredilo naše agilno UrUŠtvo kmetskih fantov in deklet lepo Uspelo tekmo koscev, združeno z mladinskim zborovanjem. Poleg domačinov s°' se prireditve v častnem številu udeležili tudi Mariborčani, ki vedo ceniti tr-“° kmetsko delo in se veselijo kulturna in prosvetnega napredka mlade ^etske generacije. Med drugimi gosti ^o opazili predsednika Zveze kmetskih 'a»tov in deklet g. Ivana Kronovška, najinega poslanca dr. Jančiča, zastopnika SZ g. Vladimirja Kravosa, načelnika ** Adolfa Ribnikarja in druge.
: Lepo formirana povorka z državno ,tobojnico in kosci ter grabljicami na če-11 ie krenila skozi vas na travnik ^ Krambergerja, kjer se je okoli govorit tribune zbrala velika množica lju-Uvodoma je društveni pevski zbor vodstvom agilnega šol. upravitelja M. Vaude dovršeno zapel kmetsko-padiftsko himno »Zeleni prapor«, nakar ,e navzoče v iskrenih besedah pozdravil fuštveni podpredsednik g. Lojze Fras. orano in občuteno je nato govoril o po-?eiui in ljubezni do zemlje nar. poslanec ,r* Jančič, poudarjajoč, da je kmetsko e’° sicer trdo, toda častno in na prvem «stu ter mu gre vse priznanje. Njegove čestitke k 15-letnici društvenega s*oja so izzvale topel aplavz. Prisrčne bile tudi čestitke zastopnika NSZ
g. Kravosa, ki je dejal, da se tudi delav' stvo veseli vsakega kmetskega prazni ka, saj je ravno delo tista vez, ki najtes neje povezuje kmetskega in delavskega človeka v borbi za pravice in priznanje Nato pa imel daljši programatični govor predsednik ZKFID g. Ivan Kronovšek, ki je množici tolmačil pomen tekmovanja v kmetskem delu ter namen kmetsko-mladinske organizacije. V kulturnem in prosvetnem delu se hočem lada kmetska generacija ne oziraje se na levo in desno otresti vseh kvarnih vplivov ter postati na slovenskem podeželju samostojen in izobražen faktor. Na svoje rame si je naložila nalogo, da do svojega zadnjega diha brani in čuva našo zemljo, s čimer najvidnejše poudarja svojo narodnost in svojo državotvornost.
Po zborovanju je pričela pod vodstvom bivšega župana g. Šumana zanimiva tekma koscev, ki ji je občinstvo sledilo napetim zanimanjem. Prisrčen je bil zlasti pogled na mlade 8—12-letne fante, k: so v posebni kategoriji pokazali, da so tudi oni odlični kosci. Po končani tekmi se je spet uredila povorka ter krenila na veselični prostor pri g. Šumarru, kjer je bila razglasitev tekmovalnih rezultatov V prvi kategoriji je dosegel najboljši rezultat Jože Grahovnik, v II. kategorij T. Zvajkar in v III. kategoriji I. Zorjan Vsi tekmovalci so prejeli prav lepe nagrade.
čredni tabor v Prevaljah
v pa nedeljo 25. septembra je sklican ^evaljah velik obmejni narodni ko-^ tabor, ki bo gotovo jako po
^etnben in zanimiv. Narodna društva bij®? še niso prejela posebnega pova-
h»jv	. .	(	w
i ra narodne stvari, da se lega ^ naj poživi narodno zave
vendar pa je jasno in v interesu
*ih ljudi
labo-
naj poživi narodno zavest na-H<1	utrdi	našo koroško mejo,
. bežijo vsa narodna društva. Na-c Vedan je prihod ministra dr. Koroš-«’ bo imel na taboru pozdravni m^,0r Nadalje so določeni tile govor-d j1- senator Smodej (ker jc bil nck-Vch Plan v Prevaljah), urednik „Slo-C,ca' dr. Kuhar, senator g. Schau-1W-m bai° §e neki kmct domačin, kilt *^c prijavljeni govorniki pa so ''M . Pdklonjeni.
^oslava 2Slotnlco „Novin"
vj* dvema tednoma smo prinesli O? Proglasa, ki so ga izdali prek-kate. Doslanci in banski svetniki in v <Wen' 80 vahili na proslavo 20-letnice v>ii« yetlia in 25-letnice Kleklovih »Nosi^ .^oglasu so navedli, da bo pro-12“liuČno državna manifestacija in ter k,.S0 . arnostl s slovenskim narodom sloge med vsemi Prekmur-up »Novinec so bile dobra leta
,bratske
Ki
|do osvobojenja edini slovenski tednik med Prekmurci. Pisane v gajici in jeziku, ki mu je bila vzor knjižna slovenščina, imajo veliko zaslug za ohranitev slovenstva v Prekmurju in prebuditev slovenske zavesti. V prevratnih dneh je bi lo okrog njih glavno vodstvo gibanja za priključitev k Jugoslaviji. Po prevratu, v novi državiv pa so postale glasilo SLS in zadnja leta zagovarjale politiko g. Jevtiča in sedanje JRZ. Narodna in druga društva ter vsi, ki se danes ne strinjajo z opredelitvijo »Novin«, bi pri proslavi sodelovali, ako bi to bila proslava slož nega dela za slovenstvo in državno mi sel Prekmurja in bi imela splošen zna Čaj. Ker pa so nadaljnje številke »Novin prinašale članke in obvestila, ki po nji hovem mnenju niso v skladu s splošnimi merili, se prdslave ne bodo udeležili. Za prekmurske prilike to dejstvo ni korist no. Veliko dejstev govori za to, da je nujno za vse, ki imajo slovenstvo res srcu in ki ne predpostavljajo ožjih inte resov, splošnim koristim naroda in dr žave, da prenehajo s škodljivo sobic nostjo. Ne da bi iskali krivcev na tej ali oni strani, bi želeli tudi ob tej priliki da bi ob 20-letnici Prekmurja vsi resno premotrili prilike med nami in okoli nas: če ni mogoče zaenkrat vsi skupno, če tudi je sicer vsak posebej. Mogoče bo to rodilo složnost, ki jo današnji čas nu. uo narekuje.
je udeležil tudi ban dr. Natlačen, ki ie imel ob tej priliki daljši govor o kulturnem pomenu podeželskih prosvetnih do-mov. Proslavo je zaključil javni telovadni nastop.
o. V Ljutomeru je bilo premiranje kon# preteklo soboto. Premirali so kobile-matere z žrebeti, eno do štiriletnih žre-3ic in eno do triletnih žrebcev toplokrvne in mrzlokrvne pasme. K premira-nju so prignali 120 glav, premijo pa je dobilo <50 glav. Ob tej priliki so razdeli® 10.000 din nagrad.
o. Na ljubljanski univerzi bo vpisovanje za zimski semester za vse one, ki se prvič vpisujejo, od 25. t. m. do 5. oktobra, za one. ki so bili že prej vpisani pa od 25. t. m. do 10. oktobra. Naknadne vpis bo dovoljen le z dovolj motivirano prošnjo, toda najkasneje do 20. novembra.
o. PremeSčen je bil po službeni potrebi učitelj Miro Prezelj z meščanske šole v Ljutomeru na meščansko šolo v Črnomlju.
o. O svečanih proslavah kraljevega rojstnega dne smo dobili nešteto poro čil, ki pričajo, s koliko ljubeznijo in vdanostjo so ljudje po trgih in vaseh proslavili rojstni dan našega mladega kralja, zredno lepe so bile proslave v Rušah, Rogaški Slatini, Št. liju, Dravogradu, na Dravskem polju, Slovenskih goricah in drugod. Rodoljubne manifestacije so bi e ponekod tako lepe in svečane, da podobnih doslej še sploh ni bilo.
o. Naša pesem na meji. Izlet k Sv. Du-lu na Ostrem vrhu, ki ga je priredil Bra-nibor, je prav lepo uspel. Pri maši so sodelovali mariborski pevci, nato pa so pred cerkvijo zapeli več slovenskih pe smi, ki so domačine zelo navdušile. Nato e spregovoril nekaj bodrilnih besed prof. Jizjak, na kar sta pozdravila Mariborčane šolski upravitelj Božič in občinski tajnik Žunko. Pozdrav predsednika mariborskega Branibora pa so zaključili živahni vzkliki Nj. Vel. kralju Petru II. in Jugoslaviji.
o. Odpiranje in zapiranje trgovin v >tuju. Med ptujskimi trgovci in nameščenci se je vnel spor radi obratovalnega časa, odpiranja obratov. Ban dravske banovine je izdal naredbo, s katero spreminja določila dosedanje uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin ter o nedeljskem delu in delu ob priliki drž. in cer-cvenih praznikov. Med drugimi spremem-jami je najvažnejša v dveurnem opoldanskem počitku. Ko je ta naredba stopila v veljavo, se v Ptuju nanjo niso nič ozirali. Zaradi tega so se pritožili trgovski pomočniki. Sedaj so v teku pogajanja med organizacijami pomočnikov in trgovcev, ki imajo namen, da se obratovalni čas trgovin v Ptuju na osnovi banske uredbe obojestransko zadovoljivo uredi.
Med ptujskimi trgovci in pomočniki je bil v smislu banove odredbe dosežen sporazum, da se trgovski obrati odpirajo vsak delavnik ob 7. in 14. uri, zapirajo pa ob 12. ir. 19. uri.
o. Iz
občinske pisarne v Poljčanah. Občinski urad razglaša, da se vrši dne
28. septembra na sejmišču v Poljčanah ob 16. uri licencovanje bikov, na kar se opozarjajo vsi bikorejci. Dalje opozarja, da se noben gozd ne sme samovoljno krčiti ali spremeniti drugo kulturo brez oblastvenega dovoljenja. Tudi gradnja stanovanjskih hiš na gozdnih tleh brez predhodnega dovoljenja o krčitvi je prepovedana. — V Laporju je bila uradno ugotovljena v enem dvorcu svinjska rdečica, v Bohovi, občina Hoče, pa v enem dvorcu slinavka in parkljevka, zato je v vsem srezu do preklica održavanje sejmov ukinjeno. — Komanda mesta v Sl. Bistrici obvešča, da bo pričela z nakupom sena in slame šele 1. oktobra.
o. Blagoslovitev novega gasilskega avtomobila v Rušah je bila preteklo nedeljo ob navzočnosti številnega občinstva, ki ga je pozdravil g. Kac. Prireditev je bila zelo svečana in je potekla ob splošnem priznanju ruškemu gasilskemu društvu in vsem dobrotnikom, ki so kakorkoli pripomogli, da so Rušani prišli do te pomembne pridobitve.
o. Nov prosvetni dom je bil včeraj blagoslovljen in otvorjen v Ljubnem v Savinjski dolini. Otvoritev doma je bila združena s prosvetnim taborom, ki se ga
n. Znamke v korist slepih žensk. Od-, bor za zaščito slepih žena in deklet v Beogradu je izdal umetniško izdelane znamke. Znamke se dobijo po 1 dinar.
n. 7.5 miHonov dinarjev za dovršitev novih bolnišnic in 5,937.000 din za sanacijska dela po banovinah. Na zadnji vladni seji je bilo sklenjeno, da minister za socialno politiko in narodno zdravje najame posojilo 7.5 milijonov din za dovr-šitev bolnišnic v Ljubljani, Beogradu, Nišu in Splitu; iz 4 miliardnega državnega posojila pa se razdeli kredit 5,937.000 dinarjev za sanacijska dela po banovinah.
n. Kongres naših pravnikov v Novem Sadu. Potrjen je program kongresa pravnikov iz naše države, ki se bo vr-šil v Novem Sadu od 10. do 12. septem-bra. Po kongresu bodo napravili pravniki nekaj ekskurzij v Beograd, Borovo in na Fruško goro.
n. Kongres Ferialnega saveza v Sara« jevu. Dne 25. septembra se bo vršil v Sarajevu kongres Ferialnega saveza. Udeležili se ga bodo delegati iz vseh naših srednjih in visokih šol. 25. in 25. septembra pa bo zasedanje uprave Ferialnega saveza.
n. Nova gimnazija v Trebinju. Dne 10, septembra bodo v Trebinju blagoslovili temeljni kamen za novo gimnazijo.
n. Do 2081. leta zarubljena plača. Neka tvrdka je tožila nekega upokojenca, ker ji ni plačal dolga. Ravnateljstvo, ki izplačuje upokojencem pokojnino, pa je obvestilo odvetnika te tvrdke, da je upokojencu že zakonito zasežena plača do 2081. leta, tako da bo tvrdka prišla šele takrat na vrsto.
n. Kongres delegatov skavtske župe. Pri samostanu Rakovice se je te dni vršil kongres delegatov vseh skavtskih žup iz naše države. Eden najvažnejših problemov, o katerem so razpravljali, je bil, da se dovoli tudi srednješolcem, da smejo sodelovati pri skavtskem pokretu kot člani.
n. Novi oddelki na drž. trgovskih aka. demijah. Trgovske akademije v Beogradu, Novem Sadu, Subotici in Somboru
dobijo nove oddelke; nadalje se bo povečalo število poljedelskih šol ter gospodinjskih šol in tečajev.
n. V vlaku okraden trgovec. V beograjskem osebnem vlaku je nekdo ukradel trgovcu Pavlu Stepčeviču aktovko s 26.000 din in ameriškimi čeki, tako da je trgovec oškodovan za 150.000 dinarjev. Stepčevič, ki se je vračal v Vinkovce, je v vlaku zaspal.
* Brez avtomobilskih razstav ni več velesejmov. Tudi na Ljubljanskem velesejmu so vselej naprodaj v veliki izbiri avtomobili in motocikli. Na velesejmu so zastopane številne slovite svetovne avtomobilske tovarne, in sicer ameriške, nemške in ena češkoslovaška; Ford, Hudson, International, Opel, Krupp, BMW, Skoda itd.
* NaŠI kmetje uporabljajo že številne novejše stroje. Na velesejmu se jim nudi ob vsaki prireditvi najlepši pregled nad vsemi kmetijskimi stroji, ki prihajajo v poštev tudi na manjših kmetijah, ne le na veleposestvih. Na velesejmu razstavljajo mnogo strojev domača podjetja: Kmetijska družba, Kremžar iz Št. Vida. Prva jugosl. mariborska delavnica raznih strojev in Ježek iz Maribora.
Maribor
Maribor in Košaki v sporu zaradi pol milijona
davkov
Večina mariborske industrije je na teritoriju košaške občine, saj so tam tovarne Rosner, Jugosvila in Jugotek-stil Kljub temu pa pobira od teh tovarn davščine mestna občina in to že več let. Občina Košaki bi te dohodke rabila za svoje komunalne zadeve, saj se je tekom let nabralo na račun teh davščin že okoli pol milijona dinarjev. Košaška občina je že pred leti pričela pogajanja z mestom, da bi ona prejemala te zneske, vendar so se pogajanja brezuspešno končala. Zato se je
občina Košaki obrnila na mariborsko davčno upravo, ki je te dni odredila, da mora mestna občina izplačati Košakom vse zaostale zneske in tudi tekoče, ki jih prejema na račun davščin od tovarn na teritoriju košaške občine. Ta odlok davčne uprave je sedaj poslan finančni direkciji v Ljubljano v odobritev. Tako bi dobila občina Košaki okoli 500.000 dinarjev, ki bi jih uporabila v gospodarske in socialne svrhe.	—ig.
Vpis dijakov v mariborsko srednjo iole
Letošnje vpisovanje na mariborske srednje šole je zaključeno. Tudi letos je število vpisanih dijakov povečalo in doseglo že prav lepo višino: na vseh mariborskih srednješolskih zavodih se je vpisalo 2.593 dijakov. Od tega je 1.686 učencev in 907 učenk. Na posamezne zavode so se vpisali dijaki takole: Na klasični gimnaziji se je vpisalo letos 858 dijakov* od tega 648 fantov in 174 deklet V prvi prvi razred je vpisanih 180 dijakov in dijakinj. V celoti je letošnje število za 24 vpisanih večje kakor lani.
— Na državno realno gimnazijo se je vpisalo 852 dijakov (od tega 682 moških in 170 deklet) v 21. oddelkih, V prvi razred pa 89 učencev in učenk.
— Nasprotno pa je na državni nepopolni realni gimnaziji na Zrinjskega trgu vpisanih več deklet kakor fantov, in sicer je od celotnega števila 561 vpisanih 443 deklet in samo 118 fantov. — Na državni trgovski akademiji imajo vsega 200 gojencev, od katerih je 109 fantov in 91 deklet. — Na državni učiteljski šoli se je vpisalo 112 gojencev, in sicer 93 fantov in 29 deklet.
Koncprt „Bln!čk«gaH h Leskovca
V sokolski dvorani je v sredo zvečer nastopil pevski zbor »Binički* iz Lekov-ca, ki je sedaj na svoji turneji po Sloveniji. Koncert izbranega in veščega zbora bi zaslužil boljši obisk, saj je tvoril nekak uvod v letošnjo glasbeno in koncertno sezono v Mariboru ter je bilo pričakovati, da ga bodo ljubitelje lepega petja in glasbe posetili v večjem števi hi. Koncert sam je zelo dobro uspel, zakaj zbor ima v svojem pevovodji prof. Viličiču izbornega mojstra. Zbor je nastopil s skladbami Gotovca, Mokranjca, Adamiča, Viličiča, Biničkega in drugih. Nekatere skladbe je odpel tehnično in glasovno s toliko dovršenostjo, da je bil deležen navdušenega priznanja, ki se je
zlasti stopnjevalo, ko so zastopniki Glasbene Matice predali »Bmičkemu« venec in čestitali pevcem iz Leskovca k lepemu uspehu.
Ugoden razve) obrti
V mesecu avgustu se je število obrt nih obratov in trgojrin spet povišalo, kar pa seveda še nikakor ni znak, da je na< stopila za razne obrti in manjše trgovine boljša konjunktura. Več ali manj je to nekako premikanje, ko se v zasebni podjetnosti išče najrazličnejše možnosti za zaposlitev drobnih kapitalov oz. delavnih moči. V avgustu je bilo izdanih 16 obrtnih dovoljenj, črtanih pa 8: Večinoma so bile ustanovljene razne drobne obrti in trgovine, med črtanimi pa gredo nekatere tudi na račun preselitve oz. začasne opustitve.
Mestna razsvetljava
Mestna uprava je poskrbela s kande-labri na Glavnem trgu za primerno, če ne celo nadprimerno razsvetljavo, kakor to zahteva dostojnost časa modernega mesta. Ne rečemo temu ničesar, ker luč je luč, ki jo vsestransko tako pogrešamo. Zal pa je tudi tukaj tako, da je nekje preveč, drugod premalo. Tako imamo nekatere bolj stranske ulice s cehovsko razsvetljavo, tako da spoznamo nočne ure po jutranjih fekalijah, ki točno označijo, kam pada najmanj svetlobe. Tako zatočišče je n. pr. ulica Ob železnici, ki je vendar ne štejemo med tako stranske ulice. Želeti bi bilo, da bi poklicani izvedli v tem oziru temeljito revizijo.
m. Seja mestnega sveta bo v torek, 13. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila predsedstva in odsekov ter zadeve mestnih podjetij,
m. Napredovanje. Orožniški podporočnik pri mariborski orožniški čet: g. Milorad Minič je imenovan za poroč nika.
triško podjetje. Novi kabel je namenjen I zakonu samo ban po zaslišanju *obeh
...	-	  n,_________i___1	»Ihnmv	nnnTavlia meie Ul«*
za javno razsvetljavo na Glavnem trgu.
zvezi s tem bodo prestavili transformator ob začetku Koroške ceste t bivše javno stranišče.
m. PoročiB so se v Mariboru zasebnik fosip Resnik in šivilja Adelma Voj, po-icijski stražnik Ivan Karuekar in zasebnica Marjeta Genzker ter tekstilni tehnik Amond Kovačič m šivilja Herma fcistja.
m. Otvoritvena služba božja je bila danes za meščanske šole.
m. Končno dobi Maribor slavnostne dvorano. Dogajalo se je, da za razne velike konference in zborovanja ni bilo v Mariboru primerne dvorane. Zato se je mestna občina odločila, da bo preuredila bivšo kino dvorano v mariborskem gradu v slavnostno dvorano. Dvorano bodo pod strokovnim vodstvom popolnoma preuredili in krasne freske na stropu prenovili Nabavili bodo tudi notranjosti primerno pohištvo, najbrže teško hrastovo opravo. Nova dvorana bo služila za slavnostne seje, svečane sprejeme in večje konference ter zborovanja.
m. Hitler in Sušnik v Mariboru. V isti sobi mariborske bolnišnice ležita Adolf Hitler in Franc Sušnik, samo da je prvi mizar, drugi pa sodar in daleč od vsake politike. Kljub temu pa se je po mfestu razširila vest, da sta v Mariboru Hitler in Sušnik.
m V ukradeni obleki na promenadi. Včeraj popoldne je Marija Senčar s Pobrežja presenečena zagledala na Aleksandrovi cesti svojo obleko, ki jo je nosila tuja ženska. Takoj je o tem obvestila stražnika, ki pa ženske n mogel več najti. Zvečer pa so tezensk orožniki tatico na Pobrežju prijeli. Je to brezposelna delavka Katica F., ki je pri Senčarjevi ukradla še več drugih stvari. Izročili sp jo sodišču.
m. Maribor dobi nove avtobuse. Mestno podjetje v Mariboru bo še ta mesec naročilo iz Nemčije štiri nove avtobuse znamke „Man“. Namenjeni bodo za izredne in daljše vožnje, pa tudi za lokalni promet m. Skupščina Dražbe sv. Cirila in Metoda se vrši v nedeljo, dne 1. septembra ob pol 11. url v gledališču v Ptuju, zaupni sestanek pa na predvečer v soboto ob 20. uri v Mladiki V soboto odhaja vlak iz Maribora ob 16.55, a v nedeljo zjutraj ob 8.37. Udeležba iz Maribora mora biti z ozirom na 30-letnico ptujskih dogodkov mnogoštevilna! Vsak zaveden Slovenec naj smatra udeležbo za narodno dolžnosti m. Kam z Rosnerjevo tovarno, ali v mesto ali v Košake? Tekstilna tovarna Rosner v Melju leži na meji mestne in košaške občine tako, da je polovica tovarniških objektov v mestu, druga pa v Košakih. Ker je zaradi plačeva nja davkov nastal spor, je mestna občina vso zadevo prepustila banski
Elektrišk! kabel na Glavnem trgu.  . v„ - -	,	,
bo te dni pričelo polagati mestno elek-1 upravi v rešitev, ker po občinskem
občinskih odborov popravlja meje dvema občinama. O tem vprašanju no zavzel svoje stališče na torkovi sej udi mariborski mestni svet. m. Prodava za padlimi Maistrov™ borci v Gomil Radgoni Zveza Maistrovih borcev poziva svoje članstvo, da s v čim večjem številu udeleži spominsK proslave za padlimi Maistrovimi bore ob priliki osvobodilnih bojev 1919 v nasj severnih krajih. Proslava se bo vrsi»
1. t m. v Gornji Radgoni Glede voz«« se naj udeleženci oglasijo v tajmstv
m. Razpis gledališkega abonmaja *» sezono 1938-39. Tudi letos veljajo vse ugodnosti lanske sozone. Ostale so cene. odplačevanje v 8 mesečnih obrokih, P* tudi ugodnost blokov za vse, ki se ne morejo ali nočejo vezati na določen« dneve abonmaja. Naprara večernim cenam za neabonente pomeni abonma zel« velik in ugoden popust. Cene ložnih se* dežev so: 47, 33, 27, 17 din (za uradni« 39, 28, 24, 12), parterni sedeži 42, 3* 27 din (36, 28, 25), balkonski sedeži 33, 25, 20 din (36, 28, 21 16), galerusm sedeži 21, 17 12 din 07» 12. 8).
m. Pohorska cesta dograjena. Te dt* so delavci zaključili zadnja dela na avtomobilski pohorski cesti Reka—»V; Areh. Cesta je dolga 10 km in so stross znašali 875500 dat.	.	„
m. Nesreča dijaka. Včeraj seje Slivnici ponesrečil 14-letni dijak Stan ko Lubej. Padel je tako nerodno n zarjavelo pločevinasto posodo, da je presekal žile na desni nogi. dovanca so prepeljali V maribors* bolnišnico.	'	J|||
Sokol Maribor H. Pobrežje j*JJ vsemu članstvu bi Sokolu nakloni®®® občinstvu, da se vrši telovadni nastop * razvitje naraščajniškega prapora v o®' deljo, dne 11. t m.	„
• S , ,Putnikora“ v Maria zdi! Zadoj letošnji izlet od 11. do 12. sept* le din 200*—. Izkoristite ugodno F ložnost, prijavite se takoj pri nik-u“ Maribor, Celje, Ptuj. 9
• Kam v nedeljo, dne 11. septembri S posebnim avtobusom na svečano Pr' slavo 20-letnice osvobojenja v Gorijo Radgono. Vožnja preko krasnih Slov^ skih goric. Odhod iz Maribora ob 8. &• Cena vožnje le 50 din za osebo! P™** vite se takoj pri »Putniku«, Maribor.
• Le še v soboto do 10. ure se sF jeraajo prijave za Putnikov izlet v M riazell od 11. do 12. septembra. Vož®J le 200 din. Prijavite se takoj pri »Pu ku«, Maribor, Celje, Ptuj.
Kino
Kino Union. »Hurikan« (Orkan).
rajske lepote, plamteče ljubezni. str in razbesnelih elementov!	*
Grajski ldno. Sijajna komedija robna igra«. Hans Moser, Martha gert, Paul Horbiger, Luci Engliscb-
Kultura
Poslanstvo in naloga obmejnih gledalit?
Pred novo gledališko sezono v Gradcu sta spregovorila v »Tagesposti« intendant Willa Han k e in režiser Giinter Meincke in skušala prikazali poslanstvo graškega odra kot gojitelja in čuvarja nemške umetnosti na meji. Ker nam je Gradec med vsemi nemškimi gledališkimi mesti najbližji in ker ima naš Maribor s svojim gledališčem enake naloge, gotovo ne bo odveč, ako se seznanimo tudi mi z vsaj glavnimi mislimi, ki sta jih nakazala Hankd in Meincke.
Pod naslovom »Naloge in cilji noye sezone« piše Hanke, da mora biti graško gledališče oznanjevalec nemške miselnosti, nemškega bistva, nemške besede in nemške glasbe. Biti mora skratka trdnjava nemške kulture. Predstavljati mora ogledalo celokupnega kulturnega življenja in na tej mejni stražni postojanki in biti čuvar nemškega jezika in nemških pisateljev. Repertoar mora biti zato živ prerez skozi muzikalično in pesniško ustvarjanje nemškega naroda, pred vsem pa ožje domovine Ostmarke in Štajerske. Pri tem se morajo poleg starih mojstrov upoštevati v posebni meri mladi komponisti in dramatiki, katerih dela so
izraz nove dobe in novih nemških narodnih stremljenj. Pri izbiri morajo veljati razen tega seveda tudi umetniška načela, kajti gledališče dandanašnjih dni vidi v zabavišču smrt svojega razvoja in svoje odgovornosti. Nova naloga je poleg umetnosti najprej vzgoja ljudstva. Da se ta cilj doseže, je pa treba ustvariti možnost skrbnih vaj, temeljitih priprav in odra, ki ustreza vsem velikim modernim zahtevam. Ako se vse to izpolni, in izpolniti se mora, potem bo šele graško gledališče res za vso Nemčijo važno in daleč čez zaključene meje nemškega ozemlja učinkujoče kulturno žarišče.
Pod naslovom »Igralec v nacionalno-socialistični Nemčiji« pa piše režiser Meincke, da raste poslanstvo vsakega gledališča iz ljudstva in pokrajine. Pomen in naloga obmejnega gledališča sta zato višja, bolj mnogostranska in bolj zavestna kakor drugih gledališč v državi. To gledališče mora biti dobro in imeti mora resnično vredenost, njegov najple-menitejši znak pa mora biti njegovo narodno čustvovanje. Najreprczentativnej-še sredstvo gledališča je jezik in nietttu
se mora posvečati vsa pažnja. Kakor Hanke, govori tudi o tem pomenu sodobnih del poleg klasičnih in še bolj poudarja potrebo po upoštevanju sodobnih ost-marških avtorjev. Obmejni položaj daje graškemu gledališču poseben ponos in pozicijo, kajti gledališča na nemških mejah so bila vedno vsestransko najbolj aktivna. Tu mora nemški duh pulzirati najčistejše in najbolj vidno m biti reprezentativen, ker prevzema nase naloge vsega naroda in vse države. Sosedi izven meja naj dobe možnost spoznati visoko stanje nemške gledališke umetnosti in gledališke kulture.
Ako omenimo še, da je graško gledališče dobilo tudi povečana denarna sred stva in da je nacionalno-socialistični Nemčiji obiskovanje gledališča narodna in državna dolžnost ne samo za srednji stan, ampak tudi za najvišje in najširše sloje, potem ne moremo dvomiti, da bo lahko izpolnjevalo svoje obmejno poslanstvo.
Smernice, ki veljajo po izjavi intendanta in režiserja za nemško obmejno gledališče v Gradcu, so seveda v slo venskem narodnem in jugoslovanskem državnem smislu veljavne prav tako tudi za naše mariborsko. Da jih bo pa moglo uresničiti, bo treba, da mu dajo država in samouprave večja sredstva, kakor so bila dosedanja in da se tudi na-
slovenska mariborska javnost razločka stanu in položaja zave, obiskovanje gledališča poleg u®e in kulturne tudi narodna in državna o nost. Ako pa ustvarja v Nemčiji to s vest šele višji ukaz, naj jo ustvari Pri svobodna volja vsakega posameznik^ | vseh skopaj!
k. Zagrebška knjigarna KugH je
la devet lično opremljenih knjižic s ,otroškim tekstom za šolsko leto in P*. $ no uporabo našim srednješolcem, ^ že prebrodili prve težave s	sli-
S hrvatskim komentarjem in leP{*" lokami opremljene knjižice, ki jih J® brilo tudi ministrstvo prosvete, boa ši mladini prav dobro poslužile znavanju francoske zgodovine, in zemlje. Tako bodo tudi tisti, ki ^ati do nikoli imeli prilike od blizu °2 sl prekrasno in bogato Francijo. boljši pojem o naši zaveznici. v ju cah o Jeann d’Are, Ludoviku * fraticoskl revoluciji bo ttaša mlad* ^ šla dvojno korist: poleg požlobitv tfj
tila franenSSine hr» z InbkotO SP® ^A0‘
nja francoščine bo z lahkoto sP®ZIVa'o£jo' najzaminivejše periode francoske
 r\ t PariZU l ...ari
llajbuiiiiiii v vjiiv	Ivu- •***•*	>,.	trpi*
vine. O francoski zemlji Parizu 1 ,rUgi coski Ekvatorialni Afriki 80V°t n oP’s trije zvezki, trije pa imajb n!ice‘ dve francoskega dnevnega življenja kratki zgodbici.
&port
1 ■
< Jelovškega Rapida ni S
Za včeraj napovedana mednarodna no-'f0tn.ettla tekma med KS Rapidom iz Celovca hi SK -Železničarjem se ni vršila, . j er Rapiid- ni prišel: Na stadionu SK Že-jczhičh^ia-se je zbralo dč> -600 ljudi, ki so ■nameravali prisostvovati mednarodni tekmi. . Po odigrani trening-tekmi med '•gladinama Železničarja in Rapida 4 ' 2 «/: 2) so morali razočarani zapustiti športni 'prostor. Od vodstva prireditelja Poznavamo, da 'celovški Rapid tekme ni-:;.ti odpovedal ni, ampak je enostavno izostal, -Kakor je pričakovati, bodo zadevo /“Sevali-še za zalenimi mizami!
id—Maribor 5:0
•.-Na 'teniških prostorih SK Rapida ob ^Koroščevi u]jCi se je: včeraj-.odigral teni-"'ški -turnir za drž. prvenstvo med damami Rapida in Maribora. Turnir, ki je biJ de-Ježeij-zadovoljivega obiska in še lepkega Vreraena, je — kakor je bilo pričakovati ^-prinesel zmago Rapidu. Zastopnice °apida so pokazale svoj visoki razred ln sigurno zmagale nad svojimi protivni-'Cami.' Od odigranih pet iger so odločile Vseh pet v svojo korist. Sicer so bile po-s(Utiei5nc borbe ostre in doseženi rezul-! wi- ■ ne odgovarjajo popolnoma poteku tekmovanj, vendar je končen uspeh odgovarjajoč razmerju .moči.
Posamezni rezultati se glase: dame Posamezno: Lirzer (R)—Babič (M) 6 : 0, Čutič (R)—Voglar (M) 6 : 2, 6 : 4. ..■putič (R)—Babič (M) 6 : 0, 4 : 6; 7 : 5. 1'Mrzer (R)_Voglar (M) 6: 2, 6 : 2. Da-frne v dvoje: Čutič-Lirzer (R)—Babič-'v°«:lar (M) 9 : 7; od nadaljnje borbe so Mariborčanke odstopile. Tudi pri tem .^fnirju ie bilo opaziti, da manjka pri Maribora sposoben damski naraščaj, kaj-,z .mladimi močmi bi Maribor dosegel tčdvonino častnejše rezultate.
SK CELJE—REPREZENTANCA CELJA
•-	-	3:1.
; SK Celje je proslavilo, svojo 20 letnico
•.j' tekmo proti mestni reprezentanci, v
i^teri so igrali igralci Atletikov, 01ympa
o® Jugoslavije."V zanimivi.tekmi so dali
^ ŠK Celje Dobrajc, Ahtik in Baj-
JAtnovlč, za reprezentanco pa Steblovnik, • ■ ■	'
LET0SNJE tekmovanje za javanski POKAL ZAKLJUČENO,
"^Seraj je bila tekma med Ilirijo in Fiu-^atio za letos zaključeno plavalno tek-°Vanie za Jadranski - pokal. Lanski ^iiagovalec, Ilirija, je obdržala le-pr-enstvo v skokih, dočim se je morala v
plavalni konkurenci zadovoljiti s predzadnjim,, četrtim mestom. Prehitela jo je celo reška Fiumana, ki je letos prvič tekmovala in dokaj prijetno iznenadila. Letošnji prvak je sušaška Viktorija. Simpatično moštvo, ki se je z rezultatom 65 : 43 v tekmi z Jadranom otreslo hudega konkurenta, tržaške Triestine. Nekdaj močni splitski Jadran je ostal na repku tabele, ki letos kaže torej naslednji vrstni red: 1. Viktorija 479 točk, 2. Triestina 469, 3. Fiumana 428, 4. Ilirija '419 in 5. Jadran 378 točk.
Vrstni red v waterpolu je sledeči: 1. Viktorija 11 točk, 2. Jadran 10** 3. Triestina 10 (slabša gol-diferenca), 4. Ilirija 8 in 5. Fiumana 1 točko. Včerajšnja tekma med Ilirijo in Fiumano se je končala z rezultatom 55 :.54. Ena točka razlike ni zadostovala, da bi Ilirija v končni oceni prehitela Fiumano: Za Fiumano porar zen pa je bil rezultat. waterpolo-tekme, katero je izgubila proti Iliriji 20 : 0!
ZAGREBŠKE MOTORNE DIRKE.
V	Zagrebu so bile včeraj velike mednarodne motorne dirke, katerih se je udeležilo 9 narodov. Največ simpatij je užival drzni Anglež Buttler, ki je dosegel povprečno hitrost 97 km na uro. Izredno smolo je imel Starič, kateremu je takoj po startu odpovedal motor in se je moral umakniti med gledalce.
s. Na teniškem turnirju‘za srednješolsko državno prvenstvo v Zagrebu je zmagal Oton Blanke iz Maribora. V finalu se je srečal s svojim bratom Ernestom in ga po hudi borbi porazil.
s. Hašk—Bask 1 : 1. Včeraj sta odigrala ligaško tekmo le Hašk in Bask v Zagrebu, vendar pa ta igra ni zadovoljila gledalcev. Hašku je zadostoval včerajšnji neodločen rezultat, da se je povzpel na čelo tabele s sedmimi točkami. Slovenski Iigaš igra v nedeljo v Zagrebu z Gradjanskim.
Gospodarstvo
Združitev zdravstvenih občin
Najnovejši ,,Službeni list'4 objavlja banovo uredbo o ustanovitvi in združitvi'zdravstvenih občin v dravski banovini. Kot samostojne zdravstvene občine ostanejo: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Hrastnik in Trbovlje. Ostale občine pa se združijo v zdravstvene občine z večjim okolišem. Te zdravstvene občine so pričele poslovati že s 1. septembrom. Vse 'prejšnje uredbe o zdravstvenih občinah so s to uredbo razveljavljene. V naslednjem navajamo * združitev občin v zdravstvene občine lc za nekatere okraje:
Maribor, desni breg: 1. Maribor-oko-lica: Hoče, Pobrežje, Radvanje, Studenci. 2. Poljčane: Makole, Poljčane. 3. Črešnjevec: Črešnjevec, Sp. in Zg. Polskava. -1. Ruše: Ruše, Limbuš. 5. Slovenska Bistrica: Laporje, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju. 6. Sv. Lovrenc na Pohorju: Podvelka, Sv. Lovrenc. 7. Fram: Fram, Rače, Slivnica.
Maribor levi breg: 1. Maribor-oko-lica, levi breg:' Duplek, Kamnica, Košaki, Sv. Marjeta ob Pesnici. 2. Selnica ob Dravi: Selnica ob Dravi. 3. Zgornja Sv. Kungota s sedežem pri Sv. Juriju: Pesnica,. Sv. Križ, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Zg. Sv. Kungota. 4. Sv. Lenart v Slov. goricah: Korena, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Rupert,
5.	Sv. Trojica v Slov. goricah: Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Trojica. 6.
Št. Ilj v Slov. goricah: Jakobski dol, Jareninaj St. Ilj. 7. Velka s sedežem pri Mariji Snežni: Sv. Ana v Slov. gori-ccah, Velka.
Ptuj: 1. Ptuj, okolica, desni breg, s sedežem v Ptuju: Hajdina, Leskovec, Sveti Vid, Podlehnik, Slovenja vas, Št. Janž. 2. Ptuj, okolica, levi breg s sedežem v Ptuju: Grajena, Rogoznica, Sv. Urban, Sv. Bolfenk. 3. Sv. Marjeta:	Sv.	Barbara, Sv. Lenart, Sv.
Marko, Sv. Marjeta, Zavrč. 4. Sv. Lovrenc v Slov. goricah: Dornava, Polen-šak, Sv. Andraž, Sv. Lovrenc. 5. Ptujska gora: Cirkovce, Majšperk, Ptujska gora, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
6.	Ormož, vzhodni del: Ormož, Sveti-tinje. 7. Ormož, zahodni dl: Sv. Tor maž, Velika nedelja. 8. Središče: Kog, Sv. Miklavž, Središče.
Dravograd: 1. Crna: Crna, Mežica. 2. Dravograd. 3. Guštanj, Prevalje. 4. Marenberg: Kapla, Marenberg, Remšnik. 5. Ribnica na Pohorju: Ribnica, Vuhred. 6; Vuzenica: Muta Vuzenica.
predsednik vlade, 10 ministrov, predsednik narodne skupščine in drugi. Po na-•govorih podguvernerja Narodne banke in finančnega ministra je predsednik vlade dr. Stojadinovič simbolično spustil stroje v tek in dejal: »Naj bo srečno in blagoslovljeno.«
Novi 50 in 20 dinarski kovanci bodo vsebovali 75 odst. srebra; sedanji so ga vsebovali samo 50 odst. 10 dinarski kovanci bodo iz nikla, drobiž po 2 din,
1	din, po 25 in 50 par pa bo iz zlitine aluminija in brona. 25 parski kovanci bodo v sredi preluknjani.
Stari denar bo vzet iz prometa v prihodnjih dveh letih.
g. Neprestano deževje povzroča našemu podeželju resno vznemirjenost. Letina je kazala najugodnejše, moča bo vse uničila. Nekateri sadeži ne morejo dozoreti, drugo gnije, največ skrbi pa povzročajo kmetovalcem vinogradi Grozdje Je jelo pokati in gniti. Če bo deževje trajalo še nekaj Časa, bo slišati poročila o žalostnem koncu sicer tako lepo obetajoče letine.
g. Carino na krompir je zvišala Švica, ki hoče na ta način ustvariti primeren sklad za zatiranje krompirjevih škodljivcev.
g. Živine smo izvoziti v prvih sedmrh mesecih letošnjega leta 229.175 glav v skupni vrednosti 252 milijonov din. Po količini se je naš izvoz letos zmanjšal skoraj za polovico.
Nova državna kovnica bi novi drobiž
Po novem pravilniku, ki ga je podpisal finančni minister o organizaciji kontrole pri izdelovanju denarja, bodo ves kovani denar kovali v kovnici pri zavodu za izdelovanje denarja Narodne banke , v Topčideru. Otvoritev nove državne kovnice je bila 7. septembra. Udeležili so se je posebni odposlanec Nj. Vel. kralja,
Sah
Mariborčan Lešnik — šahovski mojster
Rezultat osiješkega turnirja nam ni dal novega nacionalnega mojstra. Lešnik in Rabar sta dosegla enako število točk m zato sta bili potrebni še dve borbi med zmagovalcema. Igri sta odigrala v Zagrebu in še nikoli ni bilo tolikega zanimanja za rezultat kot zdaj. Mariborčan Lešnik je dobil obe partiji in naslov šahovskega mojstra.
Lešnik je posegel v šahovsko borbo šele pred dvema letoma, in sicer je takrat sodeloval na amaterskem turnirju v Zemunu ter zasedel 6. mesto. Lansko leto je postal klubski prvak ŠK »Vidmar« v Beogradu, pred dvema mesecema pa je bil premeščen iz Beograda v Zagreb in se je takoj prijavil za Amaterski šahovski klub. Kot Zagrebčan je dosegel najlepši šahovski uspeh — postal je nacionalni mojster.
Našemu rojaku Lešniku tudi mi Čestitamo in mu želimo mnogo uspehov v mojstrskem krogu!
Daljica marija romunska:	19
fyoMa (Hoiepa živtfehja
>čv Še bolj razločno se spominjam njegove navzočno-.tl.V veliki otroški sobi, prav tako v Carskem selu, J* .strip itneli osepnice. . Jaz še nisem bila bolna in me zato smel poljubiti. Skozi tenč.ico, ki so'jo spletla
,	desetletja, vidim kako'se je stari oče sklonil
[j. nieni.; veliki, postavni mož k meni drobni deklici, m VeiT! tudi še dbbro kako zelo sem bila ponosna, da tn^ *e smel poljubiti. Naslednjega dne pa sem bila iaz že bolna in nisem smela zahtevati poljuba.
Sgj
Tretjič sem ga videla v nekem malem vozu, kako
g/vodu ogromnega konja. Prekrasna žival je bila tako u®‘P črna in sijajna, kakor naslikana v kakem grbu. R at?>a ie. sedela poleg njega, jaz pa sem stala med nje-nogama. To so moji spomini na starega očeta.
. Kakor niso nejasni, toda. že tako daleč so, da bi bili
črna in sijajna, kakor naslikana v kakem grbu.
jta *li
Crr'
KQ tudi le prikazni sanj.
Sa . M°ii spomini na staro mamo carico so še bolj Za časa nekega njenega - potovanja smo prišli, v ; ne vem v kateri deželi je to bilo, v njen železniški ^ Peljala se. je, kakor se mi zdi na jug Francije. K Dj-J,?.010 biti poklicani prav, v trenutku, ko smo se prikuh- tr P°P'iem0 sv°j čaj. Ta.; motnja nam ni bila strrf* smo Pr'Sh v njen voz, smo »nerazumevajoče« obli?1' v izpit0- žalostno žensko z drobnim, voščenim tia .J®01 hi belimi, dolgimi in lepimi rokami. Ležala je štJ,st0 nizki postelji, ki je bila vsa modro drapirana. flama morala do tedaj preživeti že veliko k ~~ 'n kakor sem pozneje izvedela — ni bila bolezen vzrok njene zamračenpsti.
HiIiun 0 *e m°i edini spomin na staro mamo carico, ma-Uo mater.
m
Moji
So
spomini na Rusijo so torej precej zabrisani
na nekaterih mestih postali celo fako neresnični,
da se moram zelo potruditi, da resnično doživljenega ne občutim samo kot nekakšen sen. Carskoje, Peter-hof, Krasnaje, Petrograd, to so bili kraji, ki jih je moja mlada duša združila s črto spomina, ki mi je ostala še vse do dandanes razločna.
Rodovina moje matere je bila zelo mnogoštevilna. Imela je pet živečih bratov: Aleksandra, Vladimirja, Alekseja, Sergeja, in 'Pavla. Starejši Nikolaj je, kakor so mi- dejali, umrl že zelo mlad v Nici za jetiko.- V tistem času, o katerem govorim, so bili trije že oženjeni. Razen njih je pa bilo še vse polno stricev, tet in bratrancev ter sestričen. Zaradi njihovega .velikega števila in ker so pripadali raznim generacijam — med njimi je bilo tudi nekaj starih stricev in starih tet — se na vse to zapleteno sorodstvo nikoli nisem razumela. Mnogi so bili deležni manj ugleda; to so bili oddaljenejši sorodniki, potomci stranskih linij. Toda ob določenih prilikah so prišli vsi na dvor. Tudi ob slavnostih, paradah in cerkvenih slovesnostih nikoli niso manjkali. Tako so nastajala tista velika rodovinska zborovanja, pri katerih so bili mnogi sorodniki tako mnogoštevilno zastopani, kakor drevesa v gozdu. To je bil seveda zelo zanimivo, toda spravljalo nas je prav tako v zmedo, kadar smo prišli k temu velikemu kon-ventu ter vzbudili pri vsakem posebej živahno zanimanje in pripombe: kako lepo smo že zrastli, kako dostojno se obnašamo itd.
Gotovo ne more biti nobenega večjega nasprotja; kakor je rusko in angleško sorodstvo! Priznati moram, da smo tedaj svoje ruske ujce in ujne dosti bolj občudovali in cenili, kakor angleške strice in tete. Ker je bilo to občudovanje zaradi njihove velikosti, moči in sijaja pomešano s strahom, je bilo le še močnejše. Razen tega so bili z nami neizrekljivo prijazni, čisto v nasprotju z angleškimi strici, ki so bili duhovno odsotni; in se nam je zdelo, da nas vidijo skozi in skozi. Rusi so se že skoraj preveč zanimali za nas. Nikoli niso na nas pozabili in so nas obsipali s svojo naklonjenostjo vedno, kadarkoli so le mogli.
Zapeljalo bi me predaleč, ako bi hotela opisati vse te sorodnike. Zato hočem tu orisati le nekatere, na katere mislim še dandanes z zanimanjem m so mi posebno živo ostali v spominu.
To je bil stric Saša, car Aleksander III. Orjak, visok, širok in mogočen. Bil je dober in prijazen, manj strahu vzbujajoč kakor marsikateri drugi stric, kljub kroni in orjaštvu. Nosil je temno kostanjevo brado in imel prijazne modre oči. Njega se spominjam zlasti v zvezi z neko zabavo, ki jo je bil sam iznašel in je zanimata prav tako otroke kakor odrasle.
V	vrtu je stal, jambor — v tistih časih še sestavni del ladij —, po katerem so njegovi sinovi plezati .in se učili razpenjati jadra. Da bi se preprečile nesreče, je bila pod jamborom napeta mreža. Sftric Saša, ki je ljubil odkritosrčen smeh, si je izmislil čudno, zanimivo domislico poslati svoje , goste po kosilu na tisto mrežo, po kateri so potem hodili in skakali. Ne spominjam se nobene igre, ki bi jo spremljalo toliko smeha, kakor je to. Toda višek je dosegla ta šala Šele tedaj, kadar se je spravil na mrežo tudi stric sam, katerega teža ni bila nič manjša kakor njegova velika postava. To so bili trenutki največje napetosti, ki smo jih pričakovali otroci često z navdušenjem in strahom. Stric Saša nas je lovil po mreži in ako nas je nagnal v kot, je skakal gori in doli z vedno večjo brzino, in vihar kričanja, smeha, strahu in navdušenja je pljusknil preko mreže, na kateri je bil on s svojimi ogromnimi skoki povzročevalec vsega nemira. Tista igra se nam je zdela tedaj bogovska.
Tak je bil stric Saša, kakor smo ga videli mi. Oris njegove točnejše podobe prepuščam rajše zgodovini.
Teta Minie, njegova žena, je bila sestra kraljice Aleksandre. Dasi ni bila tako lepa kakor teta Alix, je imela vendar nekaj njenega šarma. Bila je zelo ljubezniva in je vzbujala povspd le simpatije. Bila je vdana mati in žena ter v resnici središče njenega sveta, v družini in kot carica.
(Se nadaljuje.)
Zanimivosti
O lconcu sveta
Kakšen bo konec sveta? Odvisno je od tega, kako si ga predstavljamo. Konec človeštva, organskega življenja, konec zemlje, vsemira, gmote — vse to so določene celote, ki ne bodo propadle hkrati, marveč v različnih obdobjih. Navadno si predstavljamo pod koncem življenja na zemlji konec organizma, ki ga lahko povzroči dvoje: katastrofa v vsemirju ali pa zastoj organičnega razvoja.
Vemo, da življenje na zemlji ni vedno isto; zemlja je prešla neizmeren razvoj, ki je posledica prilagodljivosti organizma življenjskim pogojem. Razvoj ni nagel, kajti priroda ne hiti, pogoji se ne menjavajo nenadoma, marveč z milioni let. Življenje na zemlji ne traja od njenega začetka, marveč od dobe, ko je imel prazačetek možnost razvoja. Menjavanje pogojev, ohlajevanje, vlažnost, podnebje — vse to je vplivalo na razvoj v' določeno smer.
Naravno je, da s človekom ni konec organ:čnega razvoja in tudi spreminjanja pogojev življenja ne. čez milione let bodo t. drugačni in z njimi življenje, organizem. Tega ne more preprečiti človeški napredek, kajti samo priroda določuje razvoj življenja. Človek bo izumrl kakor so izumrle mnoge živali; za njim pride naslednji organizem, dokler nekoč ne bodo zavladali taki pogoji, ki se jim človeško življenje ne bo več sposobno prilagoditi. Približno v tem stadiju je danes Mars. Ali ga bo dočakala zemlja, se ne da trditi, toda tak konec je najverjetnejši.
Konec vesoljstva bi mogla pospešiti velika naravna katastrofa, »epidemija« ali trčenje zemlje s kakim vsemirskim telesom. Ep:demijo more povzročiti samo organizem, torej bi to ne bil pravi zanik, temveč samo neka stopnja organ-sKega razvoja. Kot edina nepredvidena okolnost more torej nastopiti samo katastrofa v stvarstvu.
Dobesedno trčenje je nemogoče, kajti ae poznamo planeta, ki bi se kdaj močneje približal zemlji in bi jo tako ogra-žal. Srečanje s kometom ne uniči življenja, ker komet ni strnjena celota, marveč skupina manjših delov, meteoritov, ki včasih »bombardirajo« zemljo. V zgodovini zemlje je padlo nanjo že mnogo takih delov; največjo jamo je izkopal arizonski meteorit, ki je dolga približno 2 kilometra. Potem: Dve telesi, ki sta si po tež': in obsegu precej enaka, se zelo težko približata drug drugemu. Dogodi se torej lahko trčenje zemlje z manjšim telesom, ki pa življenja povsem ne bi
uničilo, ali pa ga uniči samo na manjši površin': zemlje (svetopisemska bajka o Sodomi in Gomori?)
Jeans je dokazal, da je približanje dveh stalnic neverjetno. Njihovo trčenje se zgodi samo v milionskoletnih časovnih razdaljah. Možnost pa, da bi ob taki redki »priliki« trčila izmed neizmerno mnogih stalnic v vsemirju ravno naša zemlja, je najmanjša. Majhna je tudi verjetnost, da bi naša zemlja »zašla« s svoje poii in tako zdrvela v svoje uničenje. Zato j 3 verjetno, da bo življenje trajalo, dokler se ne ohladi izvor toplote in vsega življenja — solnce.
Otroški hotol
Hotel za otroke imajo v Berlinu. Kadar pride v Berlin kaka mati s kmetov in nima ne časa ne možnosti, da bi vodila svojega otroka povsod s seboj, ga »odda« v ta otroški hotel. Toda hotel sprejema tudi otroke, ki potujejo sami brez spremstva odraslih.— in takih otrok je danes mnogo. Ce je otrok že vnaprej priglašen, ga čaka na postaji že prijazna gospa, ki ga povede v hotel. Tam posvečajo mladim gostom vso pozornost in skib ter jim nudijo tudi možnost, da se v družbi drugih otrok igrajo, zabavajo m skrbijo zase. Na sprehod hodi tak mladi gost s spremljevalko, in če !ma rojstni dan, dobi od uprave hotela torto s toliko svečkami, kolikor let šteje. Pri vsem tem pa cene za oskrbo otrok nikakor niso visoke. Za prenočišče plača otrok okoli 6 dinarjev, prav toliko za bogat obed in večerjo, polovico manj pa za perilo itd. Otroški hotel je torej zelo praktična in smotrna naprava.
rim se ni moglo ugoditi, je Mednarodni olimpijski odbor na svoji zadnji odborovi seji v Bruxellesu sklenil, da se bo vršila zimska olimpiada 1940 v St. Moritzu v Švici. Trajala bo od 3. do 11. februarja 1940.
X 9000 let stare izkopanine. V bližini Malmea v Mankartu (Švedska) so naleteli slučajno pri kopanju na predmete iz kamene dobe, in sicer iz periode okoli 7000 let pred Kristom. Našli so sekire, kopja in podobno. Ker je ugotovljeno, da se je nahajala v tem kraju v kameni dobi cela naselbina, bodo nadaljevali z izkopavanjem; nadejajo se velikega odkritja iz te predzgodovinske dobe.
X Strahovita letaska katastrofa v Londonu. V Edmontonu, v severnem predmestju Londona, se je zgodila letalska katastrofa, ki je zahtevala dosedaj 14 smrtnih žrtev in 25 ranjencev. Med ranjenimi jih je 13, za katere dvomijo, če bodo ostali pri življenju. Letalo je padlo na streho neke predmestne hiše ter ubilo otroka, ki se je igral na strehi in ljudi v hišah. Ogenj je zajel tri hiše in jih upepelil. Pilot z ženo in otrokom je končal v letalu.
Iz sodišča
pred 12 leti na Dunaju. Zdaj se preživ«
lja v Studencih s prevozništvom. Tam
je pomagal z nekim pajdašem odnestt 500 kg koruze. Koruznjak je bil PQ njegovem kajpada nezaklenjen. Bra* nilec je predlagal zanj milo kazen, ker je Kranjc nagnjen k tatvini. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora in mu odvzelo za 2 leti častne pravice. Majcenu mora plačati 300 din za koruzo.	«
Alojz B. je bil včasi železnisKJ uradnik ,pozneje pa občinski delo* vodja v Dupleku. To delo je opravljal 10 let. Ker mu je občina dolgo* vala za nekaj mesecev plačo in _ ker je bil delovodja v stiski, je dvigni* z občinsko hranilno knjižico brez zjj* panove in tajnikove vednosti 2.300 din. Ta denar je pozneje povrnil. So* dišče je upoštevalo, da je delovodja napravil delikt v sili — saj je imel bolno mater, sestro, tri nedorasle otroke in niti ne 500 din mesečne plače — teE ga obsodilo na mesec dni pogojno za dobo dveh let.
X Bivša romunska vlada bo postavila spomenik svojemu umrlemu predsedid-
kn. V Bukarešti se je osnoval poseben odbor, ki hoče postaviti spomenik bivšemu umrlemu predsedniku vlade pesniku Oktavljanu Gogl. Odbor tvorijo vsi ministri njegove vlade in prijatelji; predsednik odbora je bivši zunanji minister Istrate Micescu.
X Svojega T letnega otroka je prodala ciganom neka Angležinja za 240 dinarjev. Otrok je ostal pri ciganih vsega dva dni. Potem je pobegnil in se vrnil domov. Starši, ki so otroka prodali, so izročeni sodišču.
X Zimska olimpiada 1940 bo v St. Moritzu. Kakor smo že poročali, je Norveška odklonila zimsko olimpiado 1940. Pozneje se je potegovala za njo Finska. Ker pa je stavila neke predpogoje, kate-
Tatvine, tatvine.. in poneverbe
Danes se je zagovarjal pred mariborskim okrožnim sodiščem znova cela rajda tatov. Prihajali so posamezno pred sodni stol treh sodnikov, ki mu je presedoval s. o. s. dr. Čemer. Tudi ti niso napravili nikomur kdo ve kake škode. Eden se je zagovarjal radi 500 kg koruze, drugi 228 srajc, tretji radi nekega hubertusa in zapestnice, četrta radi nekih 4 kg masti, vrednih komaj 56 din, peti da je odnesel 500 trsnih sadik, šesti, ker si je prisvojil tuje kolo itd. Gangsterstva človek ne najde v teh zločinih, naj jih obrača še tako ali tako. Ali tatvina je tatvina, pa naj bo majhna ali velika. Okradeni je bil po navadi sam siromak in je stvar, ki mu je zmanjkala, prekleto pogrešal. Zanimivo je poslušati te tatove, kako se branijo. Priznajo zvečina vsi, saj je najmanjša stvar dokazana do take podrobnosti, da ne bi pomagalo nobeno zanikovanje. In tatu samemu se dozdeva nazadnje preneumno, pa prizna kolikor se le da ugodno zanj. Je že res, da je odnesel to in ono, ni pa odtrgal ključavnice, ko je odnesel koruzo, in skrinja, v kateri je bila suknja, je bila prav tako odprta. Zaradi teh možnosti in nemožnosti gre potlej na sodišču.
Kranjc Viljem je star grešnik. Zadnjo šestletno kazen je odsedel
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Zadnji dan žrebanja 36. kola so izžrebane sledeče številke:
Din 2,000.000 56874 Din 1,000.000 32770 Din 510.000 14443 Din 435.000 90007 Din 100.000 96934 Din 50.000 20274, 24972 Din 20.000 35793
Din 12.000 53260 70596	•
Din 10.000 18143,	21605,	40718,	44293.
49415, 86933	,
Din	8000 23203, 29456, 31744, 38011,	399«
41676, 41975, 51225, 55330, 62066,	76433
Din	6000 43977, 68^00, 80795, 95881
Diu	5000 5311, 11099, 13157, 13882,
22733,	24845,	27483,	50804,	5118
64541, 85927 Din 3000 3590, 8415, 10210, 18395, 609^ 64460, 64589, 85683, 88020 Poobla§5ena glavna kolektura drž. razre loterije bančna poslovalnica BEZJAK,
ribor, Gosposka ulica 25.	___*
Radio
SOBOTA, 10. SEPTEMBRA.
Ljubljana: 12 Opoldanski koncert, jr za delopust. 20.30 Pisan večer. 22 Nap®' vedi, poročila, zabavna glasba. — B® ' grad: 12 Opoldanski koncert. 16.45 ‘ poldanski koncert. 20 Narodne Pesm>' Zabavni koncert. 22 Napovedi, poroči ’ lahko glasba. — Sofija: 19.30 Konce
Praga: 20.10 Večerni koncert.
pa«
riz: 20.30 Sinfonični koncert. — W ' 20.30 Prenos iz pariške opere. — šava: 17 Koncert.
Aaino
ŠOLSKE
torbice in nahrbtnike v veliki Izbiri priporoča Kravo*, Maribor. Aleksandrova 13. _____________871____________
AKTOVKE, ŠOLSKE TORBICE
nahrbtniki, velika izbira, nizke cene pri M. Šterbal-u, Meljska 2. Trg svobode 6. 872
HALO!	HALOt
Danes sveže morske ribe, pripravljene na razne načine, prispela nova pošiljka viškega vina. Gostilna »Otok Vis«. Sodna 16.	°23
ŠTIRITEDENSKI KUHARSKI TEČAJ
bo od 16. septembra naprej vodila inozemska strokovnJa kinja z dobrimi priporočili v gostilni Špurej, Krekova ulica. Studenci. Poučevala bo trikrat na teden od 20. do 23. ure rusko in francosko kuhinjo ter izvalala 65 najnovejših in najvažnejših kuhinjski receptov. Plača 300 din brez drugih prispevkov. — Vpisi cenjenih dam se sprejemajo v trgovini Rantaša na Aleksandrovi cesta v Studencih.	920
LJUBLJANSKI VELESEJEM septembra 1938
Veliko nagradno žrebanje
Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva
Krasna darila« (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano)
Motorno kolo .Bob Phaenomen“ (Vok, Ljubljana) - *adlo aparat 4 + 1 cevni „Super Ingelen" (Technik • Banjai. LjabHana) — Šivalni •troj (modem pogiealjiv) (Vok, L|ublJ#na) - JO provrstnih kol«*: ..Tiibuna" F. Batjel - ..Condor*', S. Rebolj in diug. Resta“. Splošna tigovsk dražba • „TuInier,, in ..Elite", H. Suttnei „Axo‘', Ign. Vok. „Panax". — Datila so razstavljeni na velesejmu.
Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med J.ln 12. septembiom-
Komisijsko žrebanje bo 12. septembia ob 5. uri popoldne na velesejmu.
Stanovanje
Službo dom
NA STANOVANJE
IN HRANO
sprejmem eno ali dve gospodični. Jug, Maistrova 18-1.
927
NA STANOVANJE
IN HRANO
sprejmem dve osebi ali dva dijaka(injl). Vetrinjska 20.
924
Kusim
PARADIŽNIKA
svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič. Ljubljana.	617
Prodam
PRODAM MOTOR NSU
250 ccm. Vprašati tel. 24-69. 908
DVA KROJAŠKA
POMOČNIKA
Sprejmem takoj. Kovač, Tat-tenbachova ul. 6.	919
HIŠNIK
vpokojenec, dobi takoj stanovanje. Naslov v upravi. 904
UČENCA
sprejmem modna trgovina I Aleksandrova 9.	7691
Stanovanle išče
SOBO
mirno in udobno, če le mogoče s posebnim vhodom in v bližini Maistrove ulice, išče gospod s 15. t. m. Ponudbe prosim na upravo »Večerni-ka« pod šifro »Udobnost«,
926
Mlaito uradnico
perfektno strojepisko, zmožno slovenščine in nemščine, iščemo za takojšnji nastop. Lastnoročno pisane ponudbe z vsemi podatki in zahtevo plače na upravo »VeSernika« pod šifro »Stalna eksistenca«.
Za vedno in nenadoma nas je danes zapustila v 51. letu starosti naša nad vse ljubljena in predobra soproga, mama’ sestra, teta, gospa
Katarina Lešnik
diplomirana babica.
Pogreb nepozabne nam pokojnice b° v soboto, dne 10. septembra 1938 ® mrtvašnice na Pobrežju na magdaien sko pokopališče ob pol 16. uri.
Maribor, Ptuj, Nov! Sad, 8. sept. 193 • talujoča rodbina Lešnik-
Mal’ položi dar domu na oj
Izdaja in ure|uje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tlak« Mariborsko tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan o • ^ Velja na mcscc prejema« v upravi ali po golti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva
St. 25-67. Poštul Čekovni račun St. 11.409.