Poštnina plačana v gotovini Marmnm Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 83 Maribor, torek 14. aprila 1931 »IUTRA« Izhaia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pn poštnem ček. zav v Ljubljani it. 11.409 'elja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava Oglase sprejema tudi oglasni Angleži in carinska unija Mnogi so bili mnenja, da bodo Angleži v nasprotju s Francozi, ki so odločno nastopili proti nemško-avstrijski carins i uniji, ostali v vprašanju nevtralni. Zlasti so to domnevali nekateri, ko je angleška vlada povabila delegate Nemčije v Che-quers na Angleškem. In vendar je angleški zunanji minister Henderson že v angleški spodnji zbornici dne 30. marca odločno povdarii, da način postopanja Nemcev in Avstrijcev ni bil tak, da bi mogel vzbujati zaupanje, in da bi nasprotno v ponovnem slučaju in pod drugimi okolnostmi enak postopek mogel izzvati ostrejše besede. Znani angleški publicist Wickham Steed v Londonu je nedavno napisal članek, v katerem precizira stališče Angležev napram nemško-avstrijski carinski uniji. Takoj uvodoma pravi, da je mogoče britansko mnenje o tej carinski uniji kratko obeležiti z besedami: »Hvala Bogu, da imamo Društvo narodov!« Pravi dalje, da je Henderson pač v angleški zbornici govoril zelo umerjeno, vendar pa to še ni dokaz, da bi bil napram nemško-av-strijski akciji ravnodušen. Toda Anglež ne razburja, ker se zaveda, da razsrjen človek ne more ne svojih in ne :ufth zadev premišljeno in trezno prešo-lati. Zato Angleži tudi trezno presojajo ^zburjenje Francozov, ki so od narave b°Ii impulzivni. Toda gotovo je, nadaljuje Wickhaim Steed, da je Henderson odločno obsodil Postopanje Nemcev in Avstrijcev in njihovo tajno diplomacijo. Ogromna večina Angležev se strinja s Hendersonom v tej obsodbi, tudi tisti, ki niti pojma nimajo o vsebini nemško-avstrijske carinske uni-le. Vsi sovražijo nemško metodo »metanja kamenja v ribnik«, in zlasti jih je še zbodlo, ko so se Nemci branili, da bi pred J^iH zadevo društvu narodov. Ako Nemčija nima ničesar skrivati _ tako pravi vsakdo v Angliji, — Se H tnrii ni treba bati Društva narodov Ako sn nfpni cini v resnici tl, ki Uh m™*, se £ realizirati tudi s soglasjem ostale Evro pe. Grožnje Berlina, da bo Nemčija \z~ stopila iz društva narodov, če ne bo spre ieto njeno stališče, je v Angliji le še potrdilo sum, da ima nemška vlada slabo vest. Pri tem treba še uvačevati, da sma-raio Angleži i Društvo narodov 1 haaško Sodišče kot nekakšna specijelna in pol ' ,’^lna sodišča in da je v Angliji ena a,nuj§jj1 pregreh preziranje sodišča. Ako [f torej Henderson zahteval predložitev emškoavstrijske carinske unije Društvu . arodov, je vsem Angležem bilo takoj lastiO’ da v stvari ne sme biti nobenih Hn vih razPrav izven Društva naro-r.J' tej* Psiholoških okolnostih je na-nictrr, /i JI ,z,ava češkoslovaškega mi-L.1 . J-BeHrfa v praškem parlamentu, nr« 1 n xf zahteval rešitev zadeve Pred Društvom narodov, Izzvala ugoden ■ a an^eška javnost je imela ob- Monarhija ali republika KRALJ IZJAVIL, DA BO UPOŠTEV AL VOLJO NARODA. — ODLOČITEV PREPUŠČENA USTAVOTVORNI SKUPŠČINI. MADRID, 14. aprila. Izid nedeljskih občinskih volitev na Španskem je presenetil celo voditelje republikanskega gibanja. Računali so pač, da se bodo njihove vrste znatno ojačile, vendar pa niti od daleč niso pričakovali, da bodo monarhisti doživeli tak poraz. Republikanci skušajo sedaj svojo nepri čakovano popolno zmago seveda temeljito izkoristiti. Povsod prirejajo manifestacije, ki se v večjih mestih razvijajo obenem v spopade s policijo. V Madridu je prišlo včeraj popoldne do demonstracij, ki so trajale vso noč. Množica je skušala prodreti skozi policijski kordon, da bi dospela do kraljeve palače. Ko policija že ni mogla več vzdržati vedno močnejšega pritiska, je pričela na demonstrante streljati, pri čemer je bilo nekaj ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Uradni izid volitev bo objavljen šele v četrtek. Število glasov je v razmerju 2 : 1 na korist republikancev. Uradna agentura »Fabra« objavlja sporočilo, da se je kralj odločil, da bo upošteval izlft nedeljskih občinskih volitev. Glasove, ki so jih dobili republikanci, smatra dinastija kot glasove proti njej. Vest pa nalaga kralju, da upošteva voljo naroda. Radi tega se ne bo zopet uvedla nameravana diktatura. Nova vlada bo sklicala ustavotvor- no skupno skupščino, ki naj reši problem: monarhija ali republika. PARIZ, 14. aprila. »Journal« poroča iz Madrida, da je španski ministrski predsednik admiral Az,nar, kljub skrajni rezerviranosti uradnih krogov predložil kralju demisijo celokupnega kabineta, ki je bila tudi sprejeta. Kralj je poveril sestavo novega kabineta San-tiagu Albi. voditelju konstitucijonali-stov, zmerne skupine republikancev, ki sc še vedno mudi kot emigrant v Parizu. Prva naloga novega kabineta bo čim prejšnje sklicanje ustavotvorne narodne skupščine, da se reši vprašanje ohranitve monarhistične vladne oblike ali pa proglasitve republike na Španskem. Kakor poroča »Journal«, se je baje kralj izrazil, da bo sklep ustavotvorne skupščine brezpogojno upošteval. Izid nedeljskih volitev na Španskem je imel svoj vpliv tudi na borzo. Tečaj pesete namreč padel od 2S3 na 264.75. Republikanci so razposlali po vsej državi proglas na narod, v katerem proslavljajo volilno zmago in pozivajo prebivalstvo, da naj se krepko strne krog svojih voditeljev, da se čimprej uresniči želja španskega naroda — uvedba republike na Španskem. finketa za izgradnjo luke martinščice BEOGRAD, 14. aprila. Za jutri 15. t. m. je sklical minister za promet Laza Radivojevič na ponovno željo gospodarskih krogov anketo v Sušaku, kjer se bo razpravljajo o vprašanju izgradnje luke Martinščice v zvezi s sistematsko eksploatacijo pristaniščne-ga kompleksa na hrvatskem Primorju. Anketi bodo prisostvovali predstavniki ministrstva financ, prometa, trgovine in industrije ter zunanjih zadev ter predstavniki zbornic za TOI iz Zagreba in Ljubljane. Predsedoval bo inž. Senjanovič, pomočnik ministrstva za promet. Noua uprauna razčeliteu Poljske VARŠAVA, 14. aprila. Pripravlja se nova upravna razdelitev države na podlagi reformirane ustave. »Ilustro- wany Kurjer Codzienny« objavlja te dni načrt prof. dr. inž. Jana Krauzeja o novi razdelitvi in upravni izgradnji. Ta načrt predvideva 5 vojvodstev. List hvali ta načrt, ker bi v vsakem vojvodstvu bila zasigurana poljska večina. Sedeži vojvodstev bi bila mesta Varšava, Poznanj, Krakov, Lavov in Vilna. monstre-proces proti trem očuetnikom DUNAJ, 14. aprila. Tu je pričel včeraj ogromen proces proti trem odvetnikom in v zvezi z njimi še proti 6 drugim obtožencem radi cele vrste zločinov najrazličnejših vrst, prevar, krivih priseg, klevet itd. Predvidevajo, da bo razprava trajala štiri tedne. Obtožnica obsega tri samostojne tožbe, ki so spisane na 170 straneh. Vsi pravni in kriminalistični krogi z velikim interesom slede poteku razprave. Sutek, da sta Beneš in Češkoslovaška v pravici, Nemčija pa v krivici. Ravno take- odločno pa je angleška javnost odklonila zahtevo radikalno-desničar9kih francoskih listov, naj bi se proti nemško-avstrijski akciji še pred sestankom Društva narodov izvršila ostra protiakcija. Za drastične mere je po prepričanju angleške javnosti še vedno čas, ako bi sklepi Društva narodov in vsi drugi prijateljski nasveti ne zadoščali. Z gospodarskih vidikov pa je angleško javno mnenje že v principu za znižanje carinskih barijer in svobodnejšo trgovino. Dvomi pa, da je nemško-avstrijski paikt sposoben to vprašanje zadovoljivo rešiti, j V lecalnem pogledu stoji sklenjena unija' na zelo slabih nogah. Politična stran zadeve po vzbuja težke skrbi. V Angliji se smatra akcijo Berlina in Dunaja za najresnejši korak, ki j© bil po vojni storjen, da se vrže Evropo v predvojno dobo sovražnih skupin. Angleško javno mnenje se je obrnilo odločno proti Nemčiji, ker smatra njen postopek za preziranje Društva narodov. To tem bolj, ker je prišel ta korak Nemčije po obstrukciji nemških delegatov v pripravljalni komisiji Društva narodov za razorožitvno konferenco. Zato je — končuje Wickham Steed — predlog nemško-avstriiske carinske unije izzval nezaupanje, ki bi ga nemška vlada, ako je količkaj pametna, ne smela prezreti. : Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 mSSSSSm hib—mm5 Izgon 100.000 tujceu iz Rmerike NEWYORK, 14. aprila. Minister za delo je izdal odredbo, po kateri bo izgnanih iz Zedinjenih držav okrog 100 tisoč inozemcev, ki so prišli v državo nezakonitim potom. Na ta način se misli vsaj nekoliko omiliti vedno bolj naraščajoča brezposelnost. Prizadetih 100 tisoč pa predstavlja le eno četrtino inozemcev, ki so se nezakonitim potom vtihotapili v državo. Štirikratni umor v uerski blaznosti ŽENEVA, 14. aprila. Včeraj ponoči se je pripetil v Teufcnbachu ob Curiš-kem jezeru strahovit zločin. 351etni knjigovodja Barth, ki je bil zaposlen v neki tvornici pohištva, je očividno v napadu verske blaznosti umoril najprej svoja štiri in šest let stara sinova, nato pa še dve nečakinji, ki sta bili slučajno pri njem na obisku. V odsotnosti svoje žene je spravil otroke v postelj, nato pa jih po vrsti ustrelil. Vsi štirje otroci so bili takoj mrtvi. Barth pripada neki verski sekti, ki oznanja, da je na svetu preveč ljudi NOVI PARNIK »PRESTOLONASLEDNIK PETER«. SPLIT, 14. aprila. Jutri dospe semkaj in bo prevzel redno plovitbo na progi Sušak— Šibenik—Split — Kotor novi parnik Jadranske plovitbe »Prestolonaslednik Peter«, ki je nedavno krenil iz angleške luke New Castle NAŠA LETINA IN IZVOZ JABOLK. BEOGRAD, 14. aprila. Glasom zadnje statistike o letini jabolk 1. 1930. je znašal pridelek jabolk v državi 1450 vagonov. To je bil dosedaj največj! pridelek jabolk tekom zadnjih let od leta 1925. naprej. (Leta 1925. pridelek 800, izvoz 300 vagonov, leta 1926. 1200 in 1153, leta 1927. 900 in 837, leta 1928. 396 in 221, leta 1929. 1052 in 990.) Slabost na ulici. Včeraj zvečer krog 19.30 je na Aleksandrovi cesti pred Wesiakovo trgovino postalo slabo viš. stavbnemu svetniku v p. Ivanu Baumelu, ki je začel tudi bljuvati kri. Z rešilnim avtom so ga odpre-mili v stanovanje. — Okradena natakarica. Natakarici Pavlini Murko v kavarni »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici je danes zjutraj med 2. in pol 3. uro nekdo izmaknil iz žepa predpasnika usnjato listnico s 310 Din gotovine. Ker lastnik kavarne ni dovolil prijave policiji in preiskave gostov, se storilca ni moglo ugotoviti. — Radi navijanja avtotarife je bil včeraj prijavljen policiji Fr. P. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sneceriiskih trgovinah* Otrokom soinca in zraka! K POZIVU PROTITUBERKULOZNE LIGE. - DNEVI POSVEČENI POČITNIŠKIM KOLONIJAM. - MARIBORSKA PRIZADEVANJA. — KOLONIJE NA POHORJU IN KOZJAKU MOGOČE? — SKRB ZA OTROKE NAD VSE! Mariborski in Pravkar objavlja osrednja protituber-iulozna liga v Ljubljani časopisni poziv o protituberkiuloznih dnevih od 1.—6. maja, ki naj bodo posvečeni deci, potrebni soinca in zraka. Vsa kulturna, humanitarna, prosvetna in zdravstvena društva bodo prirejala dneve za zbiranje sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gorskem zraku. Ako bo privatna inicijativa pridno na delu, bodo nedvomno priskočile na pomoč tudi druge javne ustanove: občine in država. Poziv protituberkulozne lige pomeni važno akcijo za našo mladino. Geslo »Dajmo otrokom soinca in zraka!« je sicer pretekla leta že izdatno spodbujalo naše mesto, ki je organizaciji počitniških kolonij posvečalo mnogo svojih sil, kljub temu so prošnje za ferijalno kolonijo vsako leto daleč presegale prosta mesta in mnogo prepotrebnih je moralo ostati doma. V Počitniškem domu pri Sv. Martinu na Pohorju je v lanski seziji letovalo 300 otrok iz Maribora, 45 iz ostalih krajev banovine, 37 iz Varaždina in 10 iz Trsta. Poleg tega sta letovali 2 koloniji po 50 oseb ob morju, vsaka po 4 tedne. »Društvo za zdravstveno zaščito otrok« v Mariboru je z izdatnimi podporami že do sedaj izvršilo ogromno delo: lasten počitniški dom z obširnim gospodarstvom je plod neumornega truda, ki ga je kronala Nj. Vel. kraljica s svojim pokroviteljstvom. Že s tem je tej važni u-stanovi zasiguran lep razvoj in napredek. Za morsko kolonijo deluje Podmladek Rdečega križa, ki se zanima za nakup zemljišča ob morju. Prav tako sijajna misel za našo mariborsko mladino! Radi velikega števila potrebnih se bosta obe ustanovi morali v bodoče omejiti le na mariborsko mladino, kar je v veliki meri bilo potrebno že v pretekli seziji. S tem dejstvom se bodo morali sprijaz niti ostali kraji bližnje in dalnje okolice, mariborsko glečaližre Torek, 14. aprila ob 20- uri »Leseni konji«, ab. C. Premijera. Sreda, 15. aprila ob 20. uri »Baletni večer »Grunt-Žukovski«. Kuponi. Četrtek, 16. aprila »Leseni konji« ab. A. Kuponi. Petek, 17. aprila. Zaprto. Sobota, 18. aprila ob 20. uri »Koncert tria Brandl«. Dramske cene. Ptujsko gledališče. Petek, 17. aprila ob 20. uri »Leseni konji«. Gostovanje mariborskega gledališča. Prvaka beograjskega baleta v mariborskem gledališču. V sredo, 15. t. m. bosta priredila prvaka beograjskega baletnega ansambla ga. Ksenija Grunt in g. Anatol Žukovski baletni večer plastičnih in karakternih plesov. Plesalca sta pravkar absolvirala par baletnih večerov v Parizu ter se listi izredno pohvalno izražajo o njuni umetniški kvaliteti. Iz Pari-sa je ga Grunt prinesla s seboj nekaj krasnih kostumov, ki so jz najznamenitejših ateljejev. Med sporedom, ki je ze- lo pester in zanimiv, bo odsviral nekaj koncertnih komadov pianist D. Konradi. Operne cene. Veljajo kuponi. Abonentje imajo pravico do kuponskih cen, če si nabavijo vstopnice pri dnevni blagajni. Koncert trla ge Brandlove bo v gledališču v soboto, 18. t. m. Za mariborski koncert si je izbral zelo zanimiv spored, ki obsega Schuberta, Beethovna, Čajkovskega in Kolaritscha (solo točka ge Brandlove). Vsekakor se obeta Mariborčanom koncert redke umetniške kvalitete. Veljajo dramske cene, ki so dovolj nizke, da lahko vsakdo poseti gledališče. — Prihodnja otroška premijera bo v kratkem. Uprizorila se bo v režiji Hinka Tomašiča pravljica znanega hrvatskega pisatelja Stjepana Širole »Začarana žaba«, ki jo je opremil z originalno glasbo avtorjev sin dr. Božidar Širola. Opremljena bo s plesnimi in pevskimi točkami, čeprav bi mariborske ustanove prav rade priskočile na pomoč, če bi le bilo več prostora in sredstev. Znano je, da je mladina v mariborskih predmestnih občinah Krčevina, Studenci, Pobrežje, Tezno radi težkih socialnih razmer še prav posebno potrebna soinca in zraka, vendar je žal v preteklih letih v manjši meri prišla v poštev za letovanja. Letno 2—3 otroki so se pridružili mariborskim. Po možnosti so prispevali tudi podmladki in krajevni odbori Rdečega križa. Vse to je bila kljub dobri volji le kapljica v morje. Izvemo, da se je tudi v teh predmestnih občinah pokrenila samostojna akcija, ki hoče spraviti v smislu protituberku-loznega apela čim več otrok na solnce in planinski zrak. Našli so pameten izhod iz zagate. Nekatere šole na južnem pobočju Pohorja (Tinje, Planica) so dale za počitnice brezplačno na razpolago svoje šolske prostore ferijalnim kolonijam. Tudi na obmejnem Kozjaku (Sv. Duh na Ostrem vrhu) nudi šola brezplačno streho ferijal-ni koloniji. S tem je omogočeno, da okoliške ustanove in društva organizirajo lastne kolonije za slabotno deco širom našega Pohorja in Kozjaka in to pod zelo ugodnimi pogoji. Dosedanje kalkulacije kažejo, da stroški za izdatno hrano ne bodo presegali 15 Din za osebo. Tako bodo mogla društva poslati večje število potrebnih otrok na 1 mesečno letovanje. Ta dejstva naj dajo pobudo privatni iricijativi tam, kjer sedaj deca še ni imela prilike za izdatna letovanja. Nedvomno bo s konkretnimi načrti apel protituberkulozne lige uspe! z večjim zadovoljstvom, nego z meglenimi naklepi. Tako bosta mesto in dežela lahko mno go storila za svojo slabotno deco. Vsem pa naj ob priliki organiziranja dnevov za počitniške kolonije ve'ja klic: Skrb za otroke nad vse! kar bo mladini gotovo ugajalo. Pripravlja se v drami Grumova nad vse zanimiva noviteta »Dogodek v mestu Gogi« v režiji J. Koviča, v opereti pa Szirmajeva vesela opereta »Kavalir Miška«. Ruska dobrodelna loterija. Z odlokom kmetijskega ministrstva je bilo ujedinjenim ruskim oficirskim udru-ženjem v naši državi dovoljeno, da pri-rede veliko dobrodelno loterijo v prid svojim vojnim sirotam, vdovam, težkim bolnikom in njihovim družinam. Nj. Vel. kralj je poklonil za to loterijo dragocen dar. Vsaka srečka velja 10 Din. Je skupno 1.705 dobitkov v vrednosti 350.000 Din z dvakratnim žrebanjem. Prvo žrebanje bo 15. junija, drugo pa 15. decembra. Rezultati žrebanj bodo objavljeni 22. junija in 22. decembra V beograjski »Politiki«. Vsak državljan, ki kupi vsaj eno srečko, te loterije, izpolni s tem svojo sveto dolžnost napram onim, ki so s svojo krvjo pripomogli do naše osvoboditve in našli sedaj bratsko zatočišče na ozemlju zavezniške in bratske kraljevine j Jugoslavije. Pojasnila daje pisarna ruske | loterije v Beogradu, Obiličev Venac št. 36. — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripe-. ljanih 329, prodanih pa je bilo 163 svinj. Cene: 5—6 tednov stari prašiči 90—100 1 Din, 7—9 tednov 120—150, 3—4 mesece 280—350, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 500—650, 1 leto 1-000—1.500, 1 kg žive teže 8—9, 1 kg mrtve teže 11—12 Din. — Za veliko javno dobrodelno tombolo, ki jo priredi Podndadek Rdečega križa v nedeljo, dne 26. t. m. ob 14. uri na Trgu Svobode, vlada že danes silno zanimanje. Senzacija je prvi tombolski dobitek: kompletna spalnica in kompletna kuhinja! Oglejte si glavne dobitke pri tvrdki »Weka« na Aleksandrovi cesti, ki bodo še ta teden izstavljeni. Tablice samo 2 Din. — Iz mestne policije. G. policijski nadsvetnik in dosedanji upravnik tukajšnje mestne policije gosp. Vekoslav Keršovan je prejel dekret, s katerim je razrešen od službovanja v Mariboru, kjer bo predal posle krog 20. trn. Vodstvo mestne policije prevzame g. svetnik Gustav Puž, dočim je g. nad-komisar Ivo Zetkovič iz Zagreba pride-ljen kot policijski upravni uradnik. — Razstavo svojih slik priredi v nedeljo, 19. t. m. g. Ante Trstenjak, akad. slikar v Mariboru. Razstavil bo svoje slike (narodne noše in pokrajine) iz Srbske Lužice. Razstava bo odprta do 1. maja in sicer v dvorani Kazine. — Protektorat je prevzel mestni načelnik g. dr. Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, ob 11. dopoldne. — .Osebna vest. Za mestnega živinozdravnika v Ptuju je bil imenovan in je že nastopil svoje mesto g. Aleš Lešnik, dosedanji. živino-zdravnik v Ormožu. Smrt vrlega narodnjaka. V nedeljo je umrl v ljubljanski bolnici ugledni narodni obmejni delavec iz Guštanja g. Fran Kotnik, železniški inšpektor v p., v starosti 71 let. Živi mu S otrok, vsi vrli narodni delavci. Pokojnik sam je bil po prevratu nekaj časa gerent občine Guštanj, zlasti pa se je udejstvoval tudi pri Rdečem križu, pri posojilnici itd. Pogreb bo v Guštanju v četrtek ob 16. Blag mu spomin! — Himen. Poročila sta se dne 13. apriia 1931. g. Engelbert Stopar, geometer in gčna Olga Zgonik. Bilo srečno! — Proslava Finžgarjeve šestdesetletnice v Studencih. Dramatični odsek studenškega Sokola proslavi v soboto 28. trn. Finžgarjev jubilej z uprizoritvijo njegovega »Divjega lovca« in s primernim govorom o njegovih zaslugah v naši literaturi. Pri igri sodelujejo prvovrstne moči sokolskega dra matičnega odseka, ki so že ponovno pokazale svojo izvežbanost tudi na odru. Zato upravičeno pričakujemo, da bode uprizoritev dobro podana in tudi dobro obiskana. — ljubljanski skavti in skavtinje na obisku v Mariboru. V soboto je dospelo v Maribor 30 ljubljanskih skavtov in skavtinj, ki so prišli obiskat svoje mariborske brate in sestre. Izpred kolodvora so krenili v državno realko, kjer imajo mariborski skavti svoj stan; tu so odložili svojo prtljago. Nato so se porazdelili med domačine, ki so jih gostoljubno spremili ter jim nudili tudi prenočišče. — Popoldne so se zbrali pred realko ter odšli ob veliki udeležbi mariborskih skavtov na Mariborski otok, da si ogledajo naše kopališče. Zelo jim je ugajala senčnata pot ob Dravi ter so splošno hvalili našo pokrajino. V nedeljo je bilo zbirališče pred gllavnim kolodvorom, kjer so čakali na celjske slkavte. Prispela je žal samo petorica, ker so bili ostali večinoma zadržani. Nato so skupno krenili črez brv in skozi Studence v limbuški gozd, kjer so se ves dan na skavtski način zabavali. Igrali so razne gozdne igre, volleyball in podobno. Prehitro je minul kratko odmerjeni čas in treba je bilo misliti na povratek. Kmalu so bili polnoštevilno na kolodvoru. Slovo je bilo težko. Upamo, da so odnesli prijetne spomine iz našega mesta ter jim kličemo: na svidenje! Novi sneg na Pohorju! Dočim v dolini željno čakamo na pra- vi prihod pomladi, se nam zoblači nebo in — novi sneg je tu. V dolini še popiki prvih pomladnih dreves ne prodirajo, že napol zeleno Pohorje pa se je čez noč pobelilo... Smo pač v aprilu, mesecu vremenskih muh! — Smrtna kosa. Umrla sta včeraj: v Studencih, v Ciril Metodovi ulici 3, žena ključ, mojstra Marija Marolt, stara 75 let, v Mariboru, v Frankopanovi ul. 59 pa Ivan Heske, KINO Grajski:;--------- Danes zadnjikrat: NJENO VELIČANSTVO LJUBAV. Od srede dalje govoreči in zvočni ve-lefilm: AFRIKA GOVORI... r; Union: . Od danes dalje: 100% govoreči in zvočni film v nemškem jeziku ANA CHRISTIE Greta GARBO, Hans JUNKERMANN. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19« 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo: ŽELEZNA MASKA Douglas Fairbanks ■■BBBBHBSEBGBMMBHHBB Aretacija nevarnega tihotapca. Danes ponoči je orožništvo v Studencih aretiralo že dolgo zasledovanega in zelo nasilnega tihotapca Franca Glaser-ja, hišnega posestnika v Krekovi ulici v Studencih. Glaser se je že od decembra meseca spretno skrival, vendar ga orožniki nikakor niso pustili z vidika. Danes ponoči, med eno in drugo uro, pa je prišel po večmesečni odsotnosti zopet nepričakovano domov. Pričel je takoj pretepati svojo ženo, kateri je zadal na glavi in po ostalem delu telesa več poškodb, tako da je vsa oblita s krvjo iskala pomoči pri strankah, stanujočih v hiši. Med tem so za dogodek zvedeli že orožniki, ki so Glaseria takoj aretirali in ga v jutranjih urah izročili finančni kontroli 4) I Mariboru, kjer se bo zagovarjal radi tihotapstva, nato pa bo izročen še sodišču radi telesnih poškodb in nevarnih groženj proti svoji ženi. — Karambol. Včeraj krog poldneva je hlapec Vinarske in sadjarske šole Brezner vozil i dvovprežnim vozom od Kamnice po Koroški cesti proti mestu. Ko je zavil s Koroške ceste na pot med hišo Št. 114 ii 116, je v hipu privozil za njim z velike brzino šofer osebnega avtomobila 257; Ernest Cizerl in se z vso silo zaletel t zadnji del voza. Zdrobil je desno kolo in ročico in napravil krog 200 Din škode. Na avtomobilu pa so pokvarjeni blato-brani in šosija ter je škode krog štiri do pettisoč Din. Vozača valita krivdo drug na drugega, očividci pa pravijo, da sta oba kriva, Brezner, ker je vkljub avtomobilistovim znakom zavozil preko ceste, šofer pa, ker je prenaglo vozil in ni mogel več pravočasno ustaviti vozila Akademija. Omladina Narodne Odbrane v Mariboru, ki je začela šele pred kratkim delovati, priredi dne 18. aprila (sobota) v vseh prostorih Narodnega doma akademijo z zanimivim sporedom. Nad prireditvijo je prevzel pokroviteljstvo Sreskl odsek NO v Mariboru. Ker bo to krstna prireditev tega odseka, in je čisti dobiček namenjen Jugoslovanski Matici v Mariboru, smo gotovi, da bomo na akademiji videli vse mariborsko narodno občinstvo. — Srečke za V. razred državne razredne loterije so prispele. Igralce opozarjamo, da ji) pravočasno zamenjajo, ker se prične žre* banje že 24. aprila in traja do 20. maja. —' Uprava »Jutra« in »Večernika« v Mari* boru, Aleksandrova c. 13.— Mestni odbor jadranske Straže je uvedel uradne ure v društvenih pr o* štorih v Grajski ulici vsak četrtek od \1f do 18. ure. — V kavarni »Astorlji« orožniški narednik v p. in zasebni uradnik, star 68 let. — Konj je udaril pri Sv. Kungoti 601etnega posestnika Tomaža Ostermana ter mu nalomi! desno roko. Ponesrečenca so domači prepeljali j v mariborsko bolnico. — ob torkih, sredah in četrtki! hran spored pojačenega umetniškega ke- stra. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke L. Uhler o zalogi dalmatinski!! vin. — Sreda — Četrtek Velika kavarna kabaretna predstava Varietetni večer v MarTtforu, cTne tl. IV. 193L Marlfiorsic! VP C El? N IKJitffli Stran 3. Nekaj svetovne turistične statistike OGROMNI DOHODKI KANADE, FRANCIJE IN MNOGIH DRUGIH DRŽAV IZ TUJSKEGA PROMETA. Največje število svetovnih potnikov daje danes Amerika, ki ima najmočnejšo valuto. V Washingtonu je bila pred kratkim obelodanjena statistika o ameriških turistih- Iz nje je razvidno, da so pusti- li Američani povprečno skozi 10 let v tujini letno okrog 40 milijard in 880 milijonov dinarjev. Največ denarja puste Amerikanci v Kanadi, katero je poseti-lo v preteklem letu 16,350.000 potnikov, ki so potrošili tam okrog 5 milijard francoskih frankov. Na drugem mestu je Francija, v kateri je ostalo 4 in pol milijarde frankov. Njej slede Angleška s 1040 milijoni fr., Italija z 797 milijoni fr., Nemčija s 510 milijoni fr. in šeie za njo pridejo Švica, Belgija, Irska, Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija in dr. Zanimivo je, da pustijo Amerikanci v Litvi 4 mili jone frankov. Za Kanado je očividno najbolj pose-Čana Francija, v kateri puste tujci letno krog 10 milijard frankov. V poslednjem Času je doseglo število inozemskih potnikov 2,000.000. Izpolnile so se besede bivšega ministra trgovine Bokanowske-ga, da je promet v Franciji največja narodna industrija, s katero se bo ojačila valuta in stabiliziral frank. In zares je Pripisati današnjo moč franka in stalen dotok zlata v francosko narodno banko izrednemu razvoju tujskega prometa, ki ga je omogočila vzorna in dovršena organizacija turizma, za katero izda država sama letno 30 milijonov frankov. Prvo‘mesto med tujimi notniki v Nemčiji zavzemajo Američani s 15.7%. Za njimi so Avstrijci z 10%, Angleži s 7.3%, Čehi in Švicarji s 5.8%. Tujci puste v Nemčiji okrog 165,000.000 RM (približno 2 milijardi in 200 milijonov dinarjev). K temu številu je treba prišteti še 80 milijonov mark, ki jih dobijo od potnikov železnice in parobrodne družbe, torej skupno 240 milijonov marik (3 milijarde in 250 milijonov dinarjev). Izdatki Nemcev, ki potujejo v tujino, so pa preračunani na 270 milijonov mark (okrog 3 milijarde 650.000 dinarjev), t. j. za 30 milijonov mark več nego dobi letno Nemčija od tujskega prometa. Zna- lo je, da potujejo po svetu za Američani in Angleži največ Nemci. Tisoči in tisoči Holandijcev, ki so z Nemčijo v oz-prijateljskih odnošajih, poseča v postni sezoni Nemčijo, kjer obiskujejo naj-TaiŠi Ren, Heidelberg, Harz in mesta z znamenitimi umetniškimi spomeniki in z"'rkami. v 1- 1929. je obiskalo Italijo okrog ‘>200.000 potnikov, ki so pustili v njej okrog 270 milijonov lir (krog 800 milijonov dinarjev). Dohodki, ki jih ima Avstrija od turizma, so se v poslednjih letih znatno zvišali, tako da je uvedla država davek na dohodke iz turističnega prometa. TaJkio se je zvišalo število inozemskih potnikov od 1,253.165 v 1. 1926 na 1,849.468 v 1. 1928, t. j. za 30%. Istočasno so se zvišali tudi dohodki od 214 miljonov šilingov v 1. 1926. na 270 milijonov šilingov (okrog 2 miljardi 160 milijonov dinarjev) v 1. 1928. Iz tega je razvidno, kakšno korist ima mala Avstrija od tujskega prometa- V zadnjih dveh letih je splošno opažati, da se število tujih potnikov v velikih mestih stalno manjša ali pa zastaja. Val turistov se obrača na obale morja in v gorske kraje. Edino izjemo v tem tvori Dunaj, kjer se dotok tujcev stalno veča. V 1. 1930. je imel Dunaj do 1. dec. skupno 653.576 tujcev napram 629.853 v 1. 1929., t. j. 23.723 več ali blizu 8%. Značilno je, da prihaja ta porast od turistov iz onih držav, ki imajo zdravo in močno valuto in, ki jih ne tišči gospodarska kriza. Tako je na pr. Američanov 37.976 (porast 23%), Angležev 15.001 (porast 19%), Italijanov 11.866 napram 10.093 v 1. 1929, Poljakov 32.288 s porastom 15%; gotovo pa je ostalo število posetnikov enako pri Nemcih (99.237— 99-677), pri Čehoslovakih (94.104—92.463) in pri Jugoslovanih (20.920—19.153), nekoliko manjše število pa je opažati pri Rumunih in Madžarih. Berlin je imel v prvih 6 mesecih leta 1930. tujih turistov 761.849 napram 8.891 v istem času 1. ,1929., t. j. 26.942 n>anj. Budimpešta izkazuje slično nazadovanje: v 1. 1928. je imela 269.601 tujca, v 1. 1929 pa skupno le 250.055. Mesto Praga dosega isto število posetnikov kakor Dunaj, pa je med njima razlika v tem, da je imela Praga v letu 1929. od 605.067 posetnikov samo 114.802 ali 19% inozemskih turistov, dočim ima Dunaj od skupnega števila 629.853 potnikov 422.373 inozemskih turistov ali 67%. Zagreb ima sorazmerno s številom prebivalcev precejšnje število posetnikov, saj je znašalo to v 1. 1930, celih 200.000 tujcev, t- j. okrog 50.000 inozemskih turistov in 150.000 naših državljanov. Dohodki Zagreba iz tujskega prometa so iznašali v 1. 1930. okrog 60 milijonov 340 tisoč dinarjev. Iz te statistike je razvidno, kolikšne dobičke prinaša tujski promet, ki je ze-!o važna in hvaležna gospodarska panoga. Treba jo je tudi pri nas čimbolj gojiti. že napravljeni podrobni načrti, a za donavski most bo napravil načrt tehniški odsek banske uprave. Zgradbe bodo pu verjene domačim podjetjem. S preddeli bodo začeli že to jesen. S temi mostovi se bo omogočil promet med južno Bačko in Sremom ter srednjo Bačko in Banatom, ki je bil dosedaj često, posebno po zimi, nemogoč. Romantični beg čilskih reuo-•ucijonarjeu Pred kratkim se je posrečilo pobegniti skupin, čilskih revolucionarjev, kate- - v Aucklandu na Novi Zelandijibrcalo pet beguncev, m sicer- h V Bravo, polkovnik Grobe L?i?h .,1 Karel Frientes i„ p£ fevl,TSala. lani v septembru poskusili dvigniti V*/50 jo v Conceptionu proti vladi srPn» Ibaneza, a so bili po neuspeli revolt n prijeti in deportirani na otok Vstajenja Sedaj so od tam pobegnili. To je bil naj-Predrznejši beg v poslednjih desetletjih s tega otoka. Otok Vstajenja je v Ti-£.®*n oceanu, 3500 kilometrov zahodno od čilske obale. Najbližji mu je na zapadu otok Pitcairu, ki je od njega oddaljen 1200 kilometrov. Na otoku Vstajenja predajo polinezijski divjaki, med kateri- 011 je mnogo gobavcev. Otok sam je Pust> sol, brez živali, brez gozdov in rastlin in brez dobre hrane. Pristop na ok je mogoč samo v enem pristanišču, preP°vedan ladjam dostop nririo '>enK' Sploh pa redkokedaj zonrn 'm i ^šna lacJJ'a< ker ie otok nemn v na nie,n daljše prebivanje ni v ta n«J ? S“ bi,i.obsojenci prepel ja-el, niso niti malo oklevali in so poskusili riskanten beg z otoka. Delali so noč in dan, popravili so neko staro ladjo, preskrbeli se s hrano in se neke noči odpeljali. Niso pluli v smeri k najbližii zemlji, ker jim sicer beg sigurno ne bi uspel, ampak v smeri, v kateri redno plovejo parniki, ki prihajajo iz Panamskega kanala v Auckland ali Sid-ney ter pristajajo na otoku Pitcairu. Deset dni so begunci begali po oceanu, dokler jih ni odkril nek parnik, 300 kilometrov od otoka Vstajenja. Kapetanu ladje so dejali, da so brodolomci, in ta jih je sprejel na ladjo. Šele ko so se izkrcali v Aucklandu, so povedali, da so begunci z otoka Vstajenja. Noue prometne zueze med Sremom in Banatom 7iS‘StrStV0 za javna dela je odobrilo