Posamezne številke Tadne Din —‘50, ob deljnh Din 1*—.
^TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z da,umom uaRlednjetjH dne ter stane mesečno no poiti D 10'—, za inozemstvo D 18—.dostavljen na dom D 11* —, »a izkaznice D 10*—« Inaerati po dogovoru«
Naroča se pri upravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica st©v#' 4.
tmna plačana v gotovini.
1ABOR
Posamezne številke: Na. radne Din —'50, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIOTiO se nahaja v Maribora, Jurčičeva ni. at. 4, i. nadstropje. Telelon interurb. st. 276. OPRAVA se nahr.ja. v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 24. SHS poštnočekovoi račun atov. 11.787*
Na naročila brez denarja so n« jzira. — Rokopisi »o no vračajo.
Leto: lil.
K slavnostnemu dnevu.
Maribor, 7. junija.
Približal se je dan slavnosti in svatovskega veselja, praznik, ki ga slavi vsak dinastičen državljan. Dan poroke našega kralja.
Tik pred Beogradom sc srečata in združita v večni objem Donava in Sava. Donava je mogočna žila srednje Evrope, Sava arterija jugoslovenske zemlje. Donava prodre skozi alpski svet i*n se izlije na široko ravan proti Črnemu morju. Sava objame slovensko hrvaško in srbsko zemljo in so izlije v Donavo. Beograd, stražar na meji med vzhodom in zahodom, gleda že dolga stoletja te odprte zemeljske žile. A nik-dnr še ni imel ta prirodni pojav toliko simbolične lepote, kakor je ima v teh trenutkih.
Pred dobrim stoletjjm so izšli iz kršne Šumadije Karagjorgjeviči in zrevolueijonirali narod. Beograd je postal Piemont jugoslovanskega naroda. Srbsko pleme je prvo izmed slovanskih plemen na Balkanu obnovilo svojo državo. Dolga leta je Piemont zbiral svoje moči, predno je krenil na staro Kosovo polje, da izpolni testament kosovskih herojev. In koniaj jo bil odložil zmagoviti meč, že ga je zvabila zelena Sava. Široke slavonske ravnice, lepo Posavje, kršna slovenska zemlja 8 svojimi orjaškimi ledeniki; zgodovi-na treh jugoslovanskih plemen, njih boj za osvobojenje in ujedinjenje — vse to je žnmljalo v valovih Save, o vsem tem je pripovedoval .jugoslovanski sel kraljevemu Beogradu. In v velikem trenutku jo posvetila Savo junaška kri, prelita v herojski borbi za ideale vsega jkgoslovenskega naroda: za osvobojenje in ujedinjenje.
Vse to je za nam!; ujedinjena domovina je tu, jugoslovanski Risorgi-mento je dovršil svoje glavno fizično delo. Sava je danes žila-dovodnica Slovencev in Hrvatov k središču nove države — kraljevemu Beogradu. In v easu, ko v šumadijski Topoli, na posvečenem gričku počiva telo očeta — Osvoboditelja, reprezentanta veliko narodne epopeje, se v Beogradu združujejo srca dveh mladih, dragocenih življenj, kralja jugoslovenskega in ru-munsko kraljične.
Po modri Donavi plava slavnostno ekfnčanl brod in nosi Njo, izvoljenko usode, k Savi, jugoslovensl^ reki, da postane kraljica mlade, lepe države, segajoče od izvira Save in o« Sloven-skih goric do stare Macedonije in do sinjega Jadrana. Ponosen in lep kakor ni bil še nikdar, jo čaka kraljevi Beograd z njenim visokim ženinom na čelu. Donava je srčna žila Romunije, Sava je srčna žila Jugoslavije. Kralj in kraljica sta srce državnega edin-stva, žarišče patribtičnšh čustev dinastiji udknih državljanov.
V tem trenutku, ki je najslavnost-tiejši dogodek na dvoru našega vladarja, se jugoslovenski državljani zavedamo, kaj nam je v teh burnih časih, ko se na znotraj še vedno ujedrnj ujemo l*n ko imamo ria zunaj toliko sovražni-
Maribor, četrtek 8. funija 1922.
Slavnostni dnevi v Beogradu.
Prihod hraljeve neveste.
DKU Beograd, 7. junija. Nevesta kralja Aleksandra, rumbnska princesa Marija, je dospela danes ob 5. uri popoldne na krovu ladje »Stefan Cel-raare« v spremstvu kraljeve obitelji v Beograd, kjer je bila navdušeno sprejeta. V pristanišču so jo pričakovali kralj Aleksander, princesa Jelena, princa Pavel in Arzen, vojvoda Terski, nadalje ministrski predsednik Pasic s člani kabineta, svečeništvo s pn-trijarhom na čelu. predsednik narodne skupščine, župan beograjski, vojvoda Bojovič ter člani diplomatičnega zbora.
Svečana seja narodne skupščine.
Boo gr a d, 7. jun. Včeraj ob 11 uri d op. se je vršila slavnostna seja narodne skupščine. Prečitalo se ie poročilo vlade o kraljevi poroki. Predsednik dr. Ribar je imel nagovor, v katerem jo povdaril važnost kraljeve poroke za narod in državo; porniča pomeni srečo kralja, srečo in radost naroda ter garancijo za miren razvoj in napredek države. Kraljica ho vzljubila naš narod in vršila skupno s kraljem napram njemu dolžnosti, pred očmi vedno le splošne narodne in državne interese, kakor je med vojno skupno s svojim narodom prenašala vse vojne nadloge in doživela veličino rumunske državo in naroda. Kot kraljica našega naroda bo vedela ceniti žrtve, ki jih jo doprinesel kralj Aleksander in ves naš narod za državo. S hvaležnostjo se bcr^pominjala onih, ki so dali kri in življenje za domovino. Naš narod je srečen, da more pozdraviti svojo prvo kraljico, zakaj ta zakon omogoča izpolnitev št. 56 ustave. — Po dr. Riharjevem govoru so vsi poslanci vstali in navdušeno vzklikali: Živel kralj, živela kraljica. — Seja jo bila nato takoj zaključena.
Sprejem dr. Beneša. ’ !
Beograd, 7. junija. (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Be-neš je danes dopoldne ob 11. uri dospel v Beograd. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru Kalina mu je šel nasproti. Na kolodvoru so ga sprejeli zunanji minister dr. Ninčič, vojni minister Tasič in mestni komandant Daskalovič. Pri prihodu jo zasvirala godba češkoslovaško himno. Po pregledu častne stotnije se je podal dr. Beneš v sprem-
Franeoski socijalistj proti boljševizmu.
DKU Pariz, 6. junija. Včeraj, jo bil zaključen k on g rep francoske socialistično stranko. Generalni tajnik Paul Fauro se je v svojem govoru izjavil za zbližanjo z levičarskimi socialisti in proti združenju ‘s komunisti. Nadalje je opisoval, kaj so jp storilo na konferencah v Frankfurtu, Parizu, Bruselju in Berlinu za vzpostavitev enotne socialistične fronte. Lougnet je opozar-. jal, da se bo-fned konferenco v Haagu j vršil tudi socialističen kongres. Kongres je poslal pozdrave in izraze sim-i patije ruskim socialistom, ki morajo radi svojega^ političnega prepričanja trpeti v boljševiških ječah'.
Vladna kriza na Japonskem.
DKU London, G. junija. Reuterjev urad poroča iz/.Tokia: Ministrski predsednik je z ozirom na odpor prosvetnega in prometnega ministra proti njegovemu načrtu m sestavo novega kabineta ponudil ostavko celega kabineta. Kriza ie v zvezi s sklepom pagla-
stvu nasili ministrov na dvor, kjer ga jo sprejel kralj Aleksander. Na potu ga je ljudstvo pozdravljalo z živahnimi »Nazdar«-klici, Avtomobil, v kalc-rem se je peljal na dvor, je spremljal oddelek kraljeve garde.
Prihod zastopnika italijanskega kralja.
Beograd, 7. junija. (Izv.) Krog druge ure popoldne je pričakovala velikanska množica zastopnika italijanskega. kralja princa Udine. Kralj Aleksander je prišel ob 2.10 v spremstvu princa Arzena in Pavla ter prvega adjutanta generala Tasiča na kolodvor. kjer je bil tudi ministrski predsednik Pašič, s člnni kabineta. Pri prihodu vlaka je zasvirala godba italijansko kraljevo koračnico. Sprejema so so udeležili italijansko poslaništvo, dvorni maršal, prvi adjutant, genora-liteta in admiraliteta, poveljniki kraljeve garde in komandant mesta, zastopstvo italijansko kolonije v Beogradu in mestni župan. Princ Udine se je podal v družbi našega, kralja na dvor. T drugem avtomobilu sta sledila princ Arzen in Pavlo. Avtomobila so spremljali oddelki kraljeve garde.
Deputacija albanske vlade.
Beograd, 7, junija. (Izv.) T čer a j ob 11. uri zvečer jo dospela, s posebnim vlakom deputacija albanske vladi' k •poročnim svečanostim. T deputaelji je tudi Riza-paša-Talona, bodoči albanski poslanik v Beogradu. Depatac-ijo sta sprejela Nešič in, major Stefanovič.
Prihod angleškega monitorja.
Beograd, 7. junija. (Izv.) Tčeraj je prišel angleški monitor Glouvurm, ki bo sodeloval pri poročnih svečanostih. Ko je priplul v bližino mesta, je oddal šest pozdravnih strelov, na katere je odgovorila naša podonavska flotila.	i
Zajutrk na čast yorškemu princu.
•Beograd. 7. junija. (Izv.) Tčeraj ob dveh popoldan se je vršil na angleškem poslaništvu zajutrkna čast yor-žkomu princu. Princ yorški je malo pred tem prispel s princem Pavlom. Ko je pregledal častno •stotnijo, ga je pozdravil angleški poslanik Alban Young. Godba jo odsvirala angleško himno. Po zajutrku jo obiskal princ angleški monitor Glouvurm.
menta, da se morajo izdatki za vojsko kar najbolj omejiti in znižati,
Borza.
Curlh, 7. junija. (Izvirno. Predbor-za.) Pariz 47.60; Zagrpb 1.90; London 23.48; Berlin 3.77: Praga 10.10; Italija 27.15; Newyork 521 A; Dunaj 0.0350—
0.04; Bukarešta 3.85; Budimpešta 0.60; Varšava 0.13.
Zagreb, 6. jun. Devize: Berlin 23.75 —24, Milan 330—350, London 303—305, Newyork 60—63.50, Pariz 605—615, Praga 129—137, Čarih 1250—1300, Dunaj 0.50—0.61, Budimpešta 8.10—8.25, Varšava 1.80—1.85; valute: dolar 59— 61, marke 23.
Curih, 6. jun. Berlin 1.82, Newyork 5.22, London 23.46, Pariz 47.60, Milan 27.20, Praga 10.12, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.82, Sofija 3.85, Varšava 0.14, Dunaj 0.04)4, žigosane 0.04K,
Jutri, na da« »TABOR« ne izide!
Kraljeve poroke,
Številka: 129.
tov, narodna dinastija, ki je vzrastla iz jugolovenskega ljudstva in katere najvišji cilj je blagostanje ljudstva in države. Zavedamo se, kako blažilno je dejstvo, da Imamo dobrega kralja, v težkih političnih borbah, ki so se raz. vnele širom naše države. In polni zaupanja gledamo k reprezentantoma na. še skupnosti, simbolu našega osvobo-jenja — kralju Aleksandru in njegovi visoki soprogi.
V slavnostnem in veselem razpoloženju, ki preveva vso našo državo, vidimo izraz odkritosrčnih čustev ogrom-ne večine jugoslovanskih državljanov in iskreno željo, da bi nam poroka Nj. Vel. kralja Aleksandra z rumunsko kraljično Marijo prinesla več mirnejših in srečnejših dni kakor so bili v preteklosti. Naj nastopi doba miru, dela in napredka v vseh smereh,
V tem imenu kličemo visokima Ncvoporočencema: Na mnoga srečna leta! Živel kralj Aleksander! Živela
j kraljica Marija!
Proslava kraljeve po-roke v Mariboru:
(Natančen spored proslave).
Kakor oznanjeno, priredi se 27.3'unija, to je na predvečer poroke, v mestnem gledališču slavnostna predstava. Spo-j red je sledeči:	Državna	himna,	zbor
»Glasbene Matice«. Slavnostni govor*, prof.- EfltlflUPjvko. V. Novak: Gorski kraj, A. Fotsier: Pobratimija, zbor »Glasbene Matice«. Dr. Ipavec: Menih, A. Lajovic: Mesec v izbi, bas-solo, Rumpel. Odmor: A. Lajovic: Tkalec, sopran-solo, Šuštarjeva. !Zarzyski: Mazurka, op. 26, Kreisler: Veselje ljubezni, B. Jpavec: Oblačilu, violina, solo. Fani I3rand.l-Pelika.nova, klavir prof. Frisch. F. S. Vilhar: Himna Svobode, zbor »Drave«. A!egorija:Sodeluje: Gledališki ansambl, narodno ženstvo, vojaštva »Drava« itd. 8. junija ob pol 5'. popoldne se prične ljudska veselica v Ljudskem vrtu. Spored te veselice je:
1.	Nastop mladine, 1200 otrok, ki bodo skupno zapeli »Bože pravde«, nato »Lepa naša domovina« in »Otok bleš-ki«; med tem skupnim pevanjem tvori sokolski naraščaj skupino. 2. Deška meščanska šola pod vodstvom strokovnega učitelja petja Šušteršiča zapoje sledeče pesmi: 1. Djevojčica, 2, Tička, 3. Bom pa vzev. 4. Čej so tiste stazice. 5. Ošabnežu. 6. Predi kčerce. — 2. Nastop sokolske ženske dece z obroč,L 4. Ljudska samostanska šola zapoje sledeče pesmi: Rožic ne bom tr* gala, Sem deklica, Plovi ladja. Zagorski zvonovi. 5. Rajalni nastop samostanske šole s spremljevanjem godbe. 6. Nastop skupine obrtnega sokolskega naraščaja s spremljevanjem godbe, 7. Samostanska meščanska šola zapoje sledeče pesmi: Po jezeru, Tri lipice, Vi naravo. 8. Rajalni nastop druge dekliške meščanske šole na valček: Volčič: Slovenskim mladenkam, s petjem in spremljevanjem godbe. 9. Glasbena Matica pod vodstvom sod. svet. Deva proizvaja sledeče kompozicije: 1. Adati mič: Čuj nas zemlja (pesem begam cev). 2. Adamič: Zarja se zlati nad lesom. 3. Osle. Dev: Še ena. — 10. Nastop šestnajsterice Sokolov in Sokolic, župne proste vaje s spremljevanjem godbe.— 11’. Glasbeno društvo »Drava* proizvaja sledeče pesmi: a) Koroška narodna pesem: Moja kosa je križavna. b) Narodna pesem: Je pihnila luč. Fr. Karun: Potrkali na okno, 12, God-
Stran %
martDor. c. ,]unrja ipzz*
fca. — Vstop k ljudski veselici je prost, vstopnic ni, tudi pobiralo so ne bode ni-kakih darov. V šotorih bodo prodajali, trgovci: vino, pivo, mesenine, slaščice ter cigare in cigarete. Dasno prodajajo v prid otroški bolnici brezalkoholne pijače. Ob 8. uri so zaključi ljudska seselioa. Ob K10. zvečer j eolitni ples v Gotzovi dvorani. Vstop je dovoljen le proti vabilu kot izkaznica. Garderobe so pripravljene tri: v pritličju, v I. nadstropju v sobi za umetnike in v prostorih Glasbene Matice. Vabila za ples se dostavijo v torek in sredo dopoldne. Ker je pri tem velikem številu vabljenih mogoče, da se je pomotoma koga izpustilo, dalo so je društvom Čitalnica, Sokol in Glasbena Matica primemo število na razpolago za one, iki niso dobili pravočasno povabil, pa bi se radi udeležili elitnega plesa. Tudi v predsedstvom pisarni okrajnega glavarstva se dobe povabila. Pripomni so še, da je tudi vstop k promenadnemu koncertu v mestnem vrtu (od 11. do 12. ure) prost.__________________
Dnevna kronika.
— Organizacija Nemcev in nje posledica. V boju z Nemci preslcušeni somišljenik nam ^ piše:	Organizacija Nemcev ni za državo in Slovence nikdar tako nevarna, kakor pa sedanje razmerje oblasti in poodinih strank do Neni cev. Mislim pri tem na one predvojne nemške nacijonalce, kateri se niso prilagodili našim razmeram in kateri se tudi nikdar ne bodo. In samo ti se bodo organizirali. Vzrok za to mojo trditev pa najdete v sledečem: Kar od preobrata sem se trudiijo vse stranke pridobivati posamezne Nemce in nemškutarja na svojo stran. Pri tem so šle posebno nekatero tako daleč, da eo zapostavljale narodni in tudi državni interes, samo da bi si naklonile od teh ljudi pristaštvo in glas. Za najhujše nasprotnike nas vseli so je pehalo Vse polno »narodnih« voditeljev, dovoljevale so se koncesije takim ljudem, da se je človek kar prijemal za glavo. Posebno v Mariboru so je tozadevno jako mnogo grešilo. Cele knjige bi se dale pisati o tem, kakšno težko stališče imajo v boju za svojo eksistenco naši bratje iz juga, in kako oblastno in lahko Nemci tostran in onstran meje. Vzroki Zraven naše prirojene lilap-čevsko duše, katera že žari od radosti, če so njej kak »gospod Nemec« samo nasmehi j a, še ta gonja za pristaši. Temu nečastnemu in državi nevarnemu početju bode sedaj vsaj konec. Organizacija bode vsaj pokazala, kdo je proti nam in tega ne bodo mogli pro-težirati niti naši politiki niti naša oblast v a.
— Vprašanje ptujske javne bolnice. Znano je, da ima Ptuj precej veliko bolnico in hiralnico. Obe ste bili pred vojno v deželni upravi, po prevratu jih je prevzela država v svojo oskrbo. Obe imata zelo dobro stališče ter služita interesom ne le ptujskega
R. R.:
Spomeniki davne kulture.
Dalje.
Ko jo bila površina naše zemlje že tako ohlajena, da se je na njej razvilo življenje, so bile katastrofo, povzroče-ae vsled notranjih sil, tako velike, da so včasih povzročilo ogromne spremembe in ves. potope, katerih enega poznamo že iz biblije. Mogočo je torej, da jo oni vesoljni potop, o katerem smo slišali iz zgodb svetega pisma že v ljudski šoli, bil v resnici ravno potop kontinenta, ki se je nahajal tamkaj, kjer leži dane® Tihi ocean, čeprav naj-hržo ni res, ker se jo to zgodilo v tako 'davnih časih, da bi so spomin od takrat do dane« ne bil več ohranil. Katastrofa, ki se je odigrala na Tihem oceanu je bila gotovo največja, kar se jih je kdaj odigralo na naši zemlji. Zemeljsko plasti so se tu premaknile za celih 10 km, vsa zemlja je počila od severnega do južnega tečaja. Vzhoden 'del počeno celine se je dvignil in tako so nastali ameriški Andi in sploh a-meriško celine; zahodni del pa se je pogreznil in nastalo je ogromno mra^e — Tihi ocean; ljudje so se potopili z zemljo vred v. morske valove, z njimi pa tudi njihova kultura in eventualni spomeniki, po katerih -bi jih .danes lahko. presedali-
političnega okraja, temveč tudi Ljutomeru in Prekmurju, širša javnost je zelo zainteresirana na tem, da bolnica s svojim kirurgičnim in internim oddelkom brezhibno deluje. Ptujska bolnica je neobhodno potrebna, česar se tudi prebivalstvo dobro zaveda in ni misliti na to, da bi se opustila ali njen delokrog zmanjšal. Sicer bolnica resni najmodernejše urejena, vendar se je kirurgičnemu oddelku posvečala vedno največja pozornost, posebno je ki-rurgični instrumentarij tako izpopolnjen, da se s takim no moro ponašati mnogo večjih bolnic. Tudi se namerava bolnica razširiti ter dozidati primerna operacijska soba. Urediti se hoče splošno vse potrebno, da se zaslgura uspešno delovanje. Ne razumemo tedaj, kako da je opažati tako malo zanimanja za razpisano mesto primarija kirurga. Že pet mesecev je bolnica brez kirurga in sedaj je komaj novoimenovani primarij podal ostavko na službo, predno jo je sploh nastopil. — Mesto primarij a-kirurga je z nova razpisano. Upamo, da bo sedaj več kompetentov. Sumimo, da vlada proti ptujski bolnici nekakšna nezaupljivost, ki se seje iz Maribora. Izjavljamo, da bomo proti škodljivcem javnih interesov ptujskega okraja strogo nastopili, ker ni nobenoga vzroka, da bi se smelo in meglo našim zdravstvenim interesom ozir. obstoju bolnice škodovati. Zdravnike-stro^ovnjake prosimo, da se zanimajo za našo bolnico^ ter upamo, da bo mesto primarija-kirur-ga na največjo zadovoljnost prebivalstva kmalu zasedeno. Povdariti še hočemo, d,a je dovolj zanimivih slučajev, kar dokazuje delovanje prejšnjega kirurge in da si more sposoben zdravnik svoje dohodke znatno povečati z zasebno prakso. Stanovanje so bo gotovo primemo dobilo, in novoimenovani primarij bo našel pri ljudstvu ter pri odločujočih lokalnih faktorjih največjo zaslombo. Mi ga že v naprej pozdravljamo! Zainteresirani okraji.
— Podporno društvo jug. akademikov y Ljubljani. Kakor je že bilo objavljeno, je sklenilo PD JA prirediti akademski dan. Naši javnosti je že znan kritični položaj društva. Vendar smatramo za potrebno, da razjasnimo cilj in pomen društva. PDJA je stanovska organizacija vseh ljubljanskih akademikov, ki'podpira revno visoko-šolce z akademsko menzo, domom in bolniško blagajno. Cilj društva je čisto ekonomski. V njem so združeni mi akademiki brez razlike političnega mišljenja in kulturne smeri. Mnogim dijakom sploh ne bi bilo mogoče študirati brez izdatne podpoTo tega društva. V akademski monzi se hrani nad 450 akademikov,- od teh polovica brezplačno, ostali po večini za četrtinsko ceno. S tem je omogočeno -mnogim kmetskim, delavskim in uradniškim sinovom, da nadaljujejo svoje študije, kar bi jim bilo sicer nemogoče. Društvo je bilo ustanovljeno z vladno subvencijo, s katero je vzdrževalo aka-
Druga teza v nastanku Andov in o potopitvi kontinenta na Tihem oceanu zastopa mnenje, da so katastrofo povzročile kozmične sile. Vsi planeti našega solnčnega sistema imajo po več lun., ako jih namreč sploh imajo, le naša zemlja ima samo eno. Kor pa vemo iz astronomije, da se manjši svetovi prej postarajo, nego veliki jn da se potem, da znova zažive, združijo s svojimi prasvetovr, to je z onimi, krog katerih se vrte, ni izključeno, oziroma je celo skoro gotovo, da je tudi naša zemlja imela nekoč dve luni, poleg sedanje še eno manjšo, _ ki^so je zgodaj postarala, približala naši zemlji, »e vsled tega hitreje vrtela krog ^ nje m končno padla nanjo. Da to ni nemogoče, nego nekaj čisto naravnega, vemo iz sličnega slučaja, ki se je pred nedavnimi leti dogodil našemu bratu Jupitru,, ko jo ena njegovih postaranih kun padla nanj in povzročila na njegovi površini strašno katastrofo. Verjetno, ali skoro gotovo je torej, da je ona druga luna naše zemlje padla nanjo tam, kjer leži danes Tihi ocean. Trčenje tako velikega vseanirekega telesa, kakor jo luna, na našo zemljo, je razklalo njeno površino, tako da so s strašno eksplozijo bruhnile iz njene sredine goreče snovi. Morje, ki se jh izlilo v razpoki in o, je povzročilo tako
domsko menzo, akademski dom in bolniško blagajno. Letošnje leto je vlada podpirala društvo z dvanajstinami od proračuna, ki jo bil predviden žc za 1. 1919.-1920. Spričo dejstva pa, da je število podpirancev letos narasti o iz drugih razlogov, je društvo prišlo v težek položaj in je primankljaj jako narastel. uvorjeni smo, da cela javnost ve, kolike važnosti je PDJA ne samo za akademike, ampak tudi za naš narod; kajti z ukinitvijo menze bi bili skoro vsi podpiranci društva prisilje-n, da opusto univerzitetno nauke. To pa bi bil velik udarec za naše vseučilišče. Naša javnost je vedno znala ceniti naše kulturno središče in jo vedno s simpatijo spremljala vsako akcijo, ki je bila spojena z obstojem in ugledom naše alniae matris. Zato smo prepričani, da se tudi sedaj lahko z nado obračamo na vse merodajno kroge, da pripomorejo, da akademski dan PDJA uspe kar najbolje in se tako omogoči nadaljni obstoj akademske menze in osigura bodočnost pretežne večine našega dijaštva.
— Propadanje socialistične stranke v Sloveniji. Da socialistična stranka v Sloveniji vedno bolj izgublja tla pod seboj, to dokazujejo zadnji dogodki v stranki. Pokrajinsko načelstvo SSJ je izključilo iz stranke poslanca Josipa Kopača in Filipa Kovača. Sočasno je izdalo izjavo, da Ivan Kocmur, dr. Pe-Tič (bivši ljublj. župan) in dr. Jelenc niso člani socialistične stranke. Slednja skupina je namreč začela izdajati nov tednik »Zarjo«. Poslednji član SSJ v Sloveniji bo najbrž pesnik Anton Podibevšek. — Atomizacija slov. političnega življenja napreduje nevzdrže-ma.
— Zakon o zaščiti industrijske svojine, razglasen v »Službenih novinah« št. 691 prinaša »Uradni list« pokrajinske uprave za Slovenijo y številki 58 z dne 2. junija t. 1.
— Da se stranke izognejo občutnim kaznim vsled zakasnele prijave pravnega posla in plačili takse, se opozarja na sledeče: Po členu 131. taksnega pravilnika z dne 20. VII. 21 »Uradni list« št. 268 (kos 104 ex 1921.) se mora vsak pravni posel, ki je zavezan taksi iz člena 10 začasnega zakona z dne 27. VI. 1921. Ur.’‘L ši 259 (ko<3 100 ex 1921) in ki ga ni v smislu člena 126 odst. 1, 2 taksn. pravilnika že ob sestavi listine treba kolkovati, prijaviti pri pristojnem davčnem uradu najkasneje 15 dan po sestavi listine. S prijavo vred je tudi ppložiti odpadlo takso pri davčnem uradu, ki ne izdaje po novih predpisih posebnih plačilnih nalogov. Stranke naj tedaj skrbe zato.^ da bodo o priliki prijave imele za plačilo prist. pripravljeno primemo denarno vsoto. Vsaka prijava in vsako plačilo po o-menjenem roku kaznuje se v petero-kratnem iznosu Tedne pristojbine. Zelo visoke so kazni pri prenosih nepremičnin radi visokosti odpadle redne takse. Kazni, izrečene po zakonih o pristojbinah, so no morejo zniževati niti mi-
žine vode, pare, ognja in peska zletele tako visoko v zrak, da so zatemnele solnce, tako. da je.za več let nastala tema in naravno tudi mraz, Tak° je nastala znana ledena, doba. (Kakršnih pa je bilo tekom tisočletij vec, ih tudi ni izključeno, da živimo danes mi med dvema takima dobama: da bo torej sedanji topli sledila zopet ledena doba, ki bo uničila naše potomce in vso, kar so naši rodovi, in kar še bodo ustva-
Toda pustimo to, da ne zaidemo predaleč vstran od predmeta samega v neizmerne pokrajine vsemirja. in večnosti. Ali je bil na kontinentu, kjer leži danes Tihi ocean, začetek človeštva in kulture ali ne, to je vprašanje, ki najbrže ne bo rešeno nikoli. _ Bolj važno nego to, pa je za nas neikaj drugega, namreč skupnost staroafriške kulture s etaroameriško. Napačna je namreč misel, da je bila Amerika vedno »vet zase in da jo je odkril komaj Krištof Kolumb. Zveza Amerike z drugimi kontinenti in zveza njenih prebivalcev s prebivalci drugih kontinentov je obstojala že v v sivi davnini. Da jo postala Amerika neznana in da jo je moral Krištof Kolumb zopet »odkriti«, tega bo krive iste sijle, ki so pogreznile kontinent na Tihem oceanu. Ze neka stara grška pravljica, katero
jgftikiki iiafeže Birevaeli od EehJČamv-.
lostno odpuščati (odst. 18 čl. 131 taksn prav. in čl. 20 taksn. zakona). Lstotako se kaznuje, če pride kaka no ali nezadostno ali nepredpisno kolkovana listina pred oblast.
— Pragersko. Naš Sokol se kljub raznim težavam vedno lepše razvija. Posebno se ga oklepa mladina. To pa boli posebno klerikalce, ki so si povsod edini v tem, da ljubijo temo, nazad-njaštvo in neizobrazlx>. Zato je nek zakotni dopisun nesramno opsoval naše , mlade Sokoliče v »Slovenskem Gospodar ju « in se zlagal, da vodi naša učiteljica Sokoliče s prireditev opijanjene ne domov. Zadnji »Gospodar« pa je moral prinesti popravek- da naša edina učiteljica — žalibog — sploh ni pri Sokolu in je bil torej napad od začetka do konca zlagan. Da nam takšni zlobno izmišljeni napadi celo koristijo, je pokazal zadnjo nedelj« sijajno uspeli in obiskani zlet mladih Sokoličev K Sv. Lovrencu. Ker vidimo, da se naši sovražniki tako bojijo našega napredka, bomo sedaj še podvojili svoje intenzivno delo. Dopisuna, ki je čutil potrebo oblatiti našo nežno deco, pa bomo ob priliki pritegnili za ušesa v javnost, ker smo nverjeni da bo potem takoj zginila politika iz onih krajev, kamor ne spada.
— Stavka v Westenovf tovarni v Celju je bila 6. t. m. končana po dolgotrajnih pogajanjih. Plače delavstvu se zvišajo za enkrat za 25 do 35%; We-sten je obljubil po preteku enega meseca še povišek za 20%. Vsi odpuščeni zaupniki delavstva so sprejeti nazaj in tudi drugi odpuščeni delavci.
— Svečana otvoritev zagrebškega zbora se vrši dne 17. junija ob 11. urii dopoldne. Otvoritvi bodo prisostvovali1 zastopniki tujih držav, kakor Grčije, Italije, Češkoslovaške, Poljske, Švice in drugih ter številne delegacije obrtnih' in trgovskih zbornic iz cele države in inozemstva. Dosedaj so prijavila sledeča mesta svojo udeležbo: Novi Sad, Osijek, Subotica, Vihkovci Split in Požega. Iz drugih mest pa prihajajo še dnevno prijave. Otvoritve se vdeležj tudi deputocija mariborskih obrtnikov.	t
— Velesejmska Številka »Nove Evrope«. »Nova Evropa« je izšla v posobnj velesejmski številki s prispevki znamenitih osebnosti in strokovnjakov, ki pišejo o zagrebškem velesejmu ter o drugih induštrijolnih in trgovinskih1 vprašanjih.
— Parnik se potopil. ."Argentinski parnik »Villa Branca«, ki je imel na krovu izletnike za Ignaco, se je vsled eksplozijoe v bližini obrežja Baragna/ potopil. Osemdeset oseh je utonilo.
— Ukradena Rembrandtova slika. V noči od nedelje na pondeljek je bila iz dTŽavne galerije v Stuttgartu ukradena Rembrandtova slika »Pavel v ječi«, ki jo cenijo na pet milijonov mark. Razpisana je nagrada v znesku 50.000 za izsleditev slike in tatu.
— Švica in sovjetski delegati. * »Associetat Press« poroča iz Ženeve,
pripoveduje o neki zemlji Atlantidi, ki je ležala vsporedno z Afriko na za-padu in katera je bila visoko kulturna. To je pripovedka, toda ne brez podlage, kajti modemi geologi, ki so Si na delo, da ugotove, koliko je na njej Tes-nice, so dognali, da je bila Afrika nekoč resnično združena z Ameriko, kakor je bila s Severno Ameriko združena tudi Evropa, ki je v teku tisočletij silno spreminjala svojo obliko. Ta zveza med Afriko in Ameriko je bila o stanek nekdanjega ogromnega južnega kontinenta, takozvane Gondvane, ki je segala od današnje Avstralije preko Indijskega oceana, Afrike, Atlantskega oceana do Jtftne Amerike.
O kulturi Gondvane nam ni znanega mnogo, vse kar poznamo so okara en ime nekaterih listov njenega rastlinstva in okostja nekaterih živali, pred vsem pareiozaura. Verjetno pa je, da eo ljudje toga kontinenta, ne v početnih dobah’, ampak ob koncu, po spremembi, na njegovih1 ostankih, pred vsem na tleh sedanjo Afrike, stali na stopinji nam znane egipčanske kulture, katera je potem propadla in je bila egipčanska kultura le nekaka reneeanca one gondvanske, kaikor je naša renesanea antične.
((Dalje prihodnjič.)
Marmor, n. junija r32Sr
► f SBO Tf
Stran s
Ha švicarska vlada članom sovjetske delegacije na genovski .konferenci ni dala dovoljenja za bivanje v Švici, za ikatero so prosili. Le Krassinu se je' to izjemoma dovolilo. Iz istega vira se doznava, da zahteva švicarska vlada od sovjetske Rusije 1 milijardo frankov odškodnine za blago in premoženje, ki je bilo zaplenjeno švicarskim Pripadnikom v Rusiji.
— Zaroka na Angleškem. Bivši dr žavni tajnik za zunanje zadeve lorc. Greoy se je zaročil z lady Glenconner, — Spominska svečanost vMauthau-senu. Na vojaškem pokopališču bivšega taborišča za vojne ujetnike v Maut-hausenu, kjer je pokopanih nad 10.000 podanikov vseh vojskujočih se držav, se je vršila v nedeljo mednarodna spominska svečanost, katere se je udeleži lo na tisoče zastopnikov iz Avstrije in inozemstva. Pri tej priliki so je odkri spomenik za italijanske podanike, ki Počivajo na tem pokopališču. Odkritju bo prisostvovalo oficijelne delegacijo Francije, Italije, Jugoslavije in Anglije s svojimi diplomatičnimi zastopniki,
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
Od 8.,do 17. septembra.)
Udeležba na razstavi bo proti pri Sakovanju velika. Dnevno prihajajo številne prijave, tako. da bo razstava
Tazstavljalce, kakor posetnike zanimiva in poučna. Priglasili so se do-sedaj obrtniki in industrijalci iz vseh krajev mariborske oblasti. Mnogo prijav pa se še pričakuje posebno iz Prekmurja. Razstava, ki bo za Maribor nekak mali velesejem, bo radi tega nekaj Izrednega in bo imela brezdvomno lep uspeh.
Obisk razstave se obeta že sedaj velikanski. Prijavile so se že številne korporacije iz cele naše države, pa tudi iz inozemstva, kakor Avstrije in bratske Češkoslovaške, kjer vlada za naše obrtno gibanje veliko zanimanje. Razstava, ki je prva te vrste v naši državi, vzbuja povsod mnogo zanimanja in je že samo s tem njen popolen ♦Hiapeh zasiguran. Nikdo naj torej ne zamudi te prilike ter naj se udeleži razstave s svojimi izdelki.
Rok za prijave poteče dne 15. junija. Na po tem roku dospele prijave se odbor ne more več oziri, ji, ker se morajo prostori po številu prijav pravočasno razdeliti in o tem obvestiti Tazstavljalce, kar povzroča mnog« dela in truda. Pozivamo vse obrtnike, tla prijavijo nemudoma svojo udeležbo, kajti Čas hiti!
Obrtni shod v Beltincih. Prekmurski obrtniki prirede v nedeljo, dne 11. junija v Beltincih velik obrtni shod, na katerem se bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, med drugim tudi glede udeležbe na razstavi. Shoda se udeleže tudi delegati pokr. obrtne razstave. Vsi tukajšnji obrtniki, ki bi se tega shoda eventuelno udeležili, —kar '• bi bilo želeti — naj se prijavijo v pisarni obrtnega društva, Aleksandrova cesta 22, kjer se dogovorimo glede skupnega odhoda.
Oficijelni lepak Pokrajinske obrtne ttiastave. ki je dobil prvo nagrado, je razstavljen v izložbi g. Vahtarja v Gosposki utici. Lepak je mojstrsko delo našega domačega obrtnika g. Franc Horvata ml. Tudi ostale osnutke 60 izdelali domači obrtniki, kar je zopet nov dokaz napredika in razvoja naše domače obrti.
Mariborske vesiti.
Maribor 7. junija 1922.
na »Žrtev bestialnosti Wranglovcev.«
Pod tem naslovom je objavil »Slovenec« z dne 3. junija eno kolono dolgi dopis iz Maribora. Tu opisuje slučaj (portirja Franca Keršlcrja in njegove žene iz Zagreba, ki sta hotela pri Svečini brez potnih' dokumentov prekoračiti mejo. Slovenčev poročevalec piše, da so Vranglovci bestialno^ mučili Keržlerja in da so te »zveri v človeški podobi« povzročile njegovo smrt. Mi konstatiramo, da se je v soboto vršila obdukcija pokojnega Koršlerja, ki sta jo izvedlo sodni in vojaški zdravnik.
& JE
mišk iDoškodb. Bolehal Aa že deli. časa,
na slabosti srca. Zadnje dni je zbolel na akutnem vnetju trebušne mrene, bolezen, ki navadno konča s smrtjo. — Keršlerjevo smrt pa je pospešila srčna kap. To so hladna dejstva. Ali je razvneto, na subjektivnih domnevah in raznih govoricah osnovano »poročilo o bestialnosti«, »o zvereh v človeški podobi« itd. v korist našim obmejnim interesom, to naj presodi A^ak sam.
m Gradbeni fond. Kakor smo izvedeli, se pripravlja v Mariboru velikopotezna akcija za gradnjo stanovanjskih hiš. Družba, ki se snuje v ta namen, si je nadela nalogo zbrati po kombiniranem dunajskem in zagrebškem sistemu potreben gradbeni fond, ki bi služil kot brezobrestna posojila revnejšim slovenskim strankam, s katerimi bi si postavile svojo lastne domove. Maribor je pač osvobojen politično, ni pa še gospodarsko, predvsem pa še ni pridobljen v hišno-posestniškem smislu. Število slovenskih hišnih posestnikov v Mariboru je zelo majhno. U-stanovitev slovenskega sloja hišnih posestnikov je torej velika naloga, katero moramo šele rešiti. Ako se bo s to akcijo, v kar verujemo, začelo že takoj sedaj, bo to najlepše poročno darilo jugoslovanskega _ _ Maribora svojemu kralju in kraljici.
m Ruski pisatelj fn filozof Grigorl-jo Bostnnič zopet v Mariboru. V pon deljek 12. t,. m. bo predaval v gledališču prof. Bostunič o »Gledališki umetnosti in umetnostnem uživanju v raz-n ih časih.« Kako je nastalo gledališče. Človeški instinkt maskiranja. Starogrški oder. Dekandenca umetnosti v Rimu. Cerkev in misterij srednjega veka. Shakespearski oder in njega principi. Španska komedija mečev in plaščev. Italijanska Oommedia del! Arfe. Francosko dvorno gledališče. Nemška gledališka umetnost. Meinin gerl. Intenciie Reinharda, Fuchsa, Ha-gemanna. Moskovsko gledališče umetnikov. Poenostavljenje in zamotan jo. Princip uživanja prave umetnosti. Pogled v bodočnost. — G. prof. Bostunič bo kot strokovnjak' gotovo vzbudil posebno zanimanje za to predavanje v Mariboru, posebno sedaj, ko nam nova struja ekspresionistov, kubistov itd. povzroča težke preglavice v gledališčih in v umetnosti sploh. Začetek pre davanja ob 20. uri.
m Ljudska univerza. V petek' dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer predava naš znani pomorski strokovnjak in propa-gator pomorstva g. Rudolf Ornič o aktuelni temi: »Važnost morja in pomorstva za 'Jugoslavija« Ker je g. Črnič verziran v vseh vprašanjih pomorstva, je treba njegov prihod v Maribor le pozdraviti, ker nas bo najboljše in najlepše seznanil s smernicami dela in propagande za pomorstvo. Primerjal bo delo ostalih velikih in malih pomorskih narodov in hkratu predočil naše jugoslovensko pomorstvo kot Člen v močni verigi svetovnih mornaric, njegove naloge in njegov vpliv na svetovno pomorsko trgovino. Kakor slišimo, vlada v Mariboru mnogo zanimanja za to zanimivo predavanje, zlasti še med našimi številnimi Primorci.
m Vsem vojnim obveznikom! V
svrho natančne evidenco vseh vojnih obveznikov, torej tudi onih, kateri do sedaj še niso odslužili svoj rok v kadru, se poživljajo vsi v letih 1901, 1902 in 1903 rojeni, v mestu Maribor bivajoči vojni obvezniki, da se zglase pri voj. uradu mestnega magistrata in sicer: leta 1901. rojeni dne 13. in 14. junija, leta 1902. rojeni dne 10 in 17. junija, leta 1903. rojeni dne 19. in 20. junija. Vsak vojaški obveznik mera pri zglasitvi navesti sledečo podatke: Rojstno leto, ime m priimek, (ime očetovo), poklic, domovno občino, stalno bivališče (kraj, ulica, H. št.) Zglasiti se je esak navedeni dan od 8. do 14. trte v mestnen vojaškem uradu Slomškov trg 5. I. Kdor bi se pravočasno no zglasil, bo brezpogojno kaznovan v smislu člena 85 zakona o ustrojstvu vojsko z globo 100 do 300 Din., odnosno z zaporom do 30 dni.
m V veseli družbi je g. Franc Ciž-mek nabral za Jug. Matico 112 K. Posnemajte!
m Za dne 8. junija razpisane razprave piri tukajšnjem sodišču vsled proslave kraljeve poroke odpadejo.
»n Olepševalno društvo za mesto
ifaribocr imuireda 11. fi. J 922 ,m Ltiidskpfrn ja. nridlto uit Kričavol Načelstvo
vrtu veliko ljudsko veselico z najrazličnejšim in zabavnim programom: bar, električni vrtiljak, tovarna za a-in eri kanski sladkor, srečolov, ribolov, ples itd. Slavno občinstvo so naproša, da se udeleži kar v najvočjem številu te veselico, ker je čisti dohodek itak namenjen le v olepšavo našega Maribora.
m Občni zbor CMD, podružnice Maribor se vrši dno 12. junija ob 20. (8.) uri zvečer v Narodnem domu.
m Mariborske banke ostanejo jutri na dan kraljeve poroko ves dan. zaprte.
m Brivnice so na dan poroke Nj. V. zaradi slavnostnega plesa izjemoma od 14. (2.) uro popoldne do večera odprte.
m Pogon v grajskem gozdu pri Treh ribnikih. Dno 1. junija izvršil so je im orožništvu s pomočjo mestnih tajnih agentov pogon v grajskem gozdu pri Treh ribnikih, pri katerem se je zajelo dva ubežnika iz artil. podoficirsko šole v Kragujevcu, oba doma iz Maribora. Ubežniki so dobivali hrano pri stariših, po dne rti pa so so klatili po gozdovih. Nadalje se je prijelo in zaprlo neko znano vlačugo. — Takšni pogoni se bodo se4aj večkrat vršili.
m Znanj Kampi, ki je s voj čas pobegnil iz tukajšnje moške kaznilnice ter vznemirjal vso okolico in težko ranil orožnika na Teznu, je danes napravil žalosten konec. Krog 8. ure zjutraj je prišel na Friedlovo posestvo v Rogozi ter se pridružil delavcem na polju. Orožništvo, ki mu je bilo že štiri tedne za petami, ga jo obkolilo in skušalo ujeti. Ko je Kampi zapazil nevarnost, jo potegnil samokres ter začel streljati na orožnike. Ko pa je uvidel, da ni več nobenega izhoda, je obrnil orožjo ter se sam ustrelil. Kampi je bil znan nasilnež in so se ga povsod bali. Potikal se je po mariborski okolici ter jo bil jako drzen in surov.
m Najden deček. Pred par-dnevi je našla tukajšnja policija nekega približno 8 do 10 let starega dečka, oči-vidno kretena ter ga oddala v nadalj-no oskrbo v Drž. dečjo stanico. Ker od dečka ni mogoče dognati podatkov identitete radi nerazločnega izgovarjanja, se prosi osebe ali oblasti, ki bi vedele kaj o tem dečku, da to takoj javijo vodstvu Drž. dečje stanice v Strossmajerjevi ul. 26. Kolikor se Ha posneti iz dečkovega izgovarjanja, se piše Ivan Gajšnik ali Lešnik ter je 'doma iz bližnje okolice Hoče, Račjo ali Fram, očetovega in materinega imena ne ve, pač pa pravi, da ima brata Frančiškg, in sestro Lenčko. Deček’ je svitlih las, zagorelega obraza ter pači pri govoru svoj obraz zlasti gubanči nos in oči.
m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu vsak dan od 16. do 20. ure koncert.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. r~ Dnevno koncerti.
Narodno gledališče.
Repertoar:
Sreda., 7. junija: Slavnostni vc.v o priliki poroke Nj. O. kralja Alek .au-dra I.	)
četrtek, 8. junija: Zaprto.
Potek* 9. junija: Jakob Ruda, A.
—o—
Dramatična šola. Dramatična šola Narodnega gledališča se vrši prihodnjič v nedeljo, dno 11. junija 1922 dopoldne. Vodstvo.
Sokolstvo. ■
o Sokolsko društvo v Mariboru so
korporativno udeleži dopoldanskega slavja v Mariboru o priliki kraljeve poroke, v četrtek, 8. t. m. Udeležba za vse Člane, ki imajo sokolski kroj. brez-izjemno obvezna. Zbirališče ob 9. uri v Narodnem domu. Članstvo se vabi tudi na udeležbo pri vseh drugih priredbah tega dne. Kdor od bratov ali sester nima vabila za večernj ples in se želi udeležiti, naj se javi pri br. dr. Sernecu. Zdravo! Odbor.
o Načelstvo Kola jahačev sok. društva v Mariboru poziva vse svoje člane, da se udeleže svečanosti o priliki kraljeve poroke v četrtek 8. t. m. Kroj slavnosti po piredpisu za jahače. Zbirališče točno (jjb 7. uri zjutraj v Narodnem domu ob -všokem vremenu. Brat-
Izored sodišča.
Maribor, 2. junija Brez mesta no more živeti . . .
40-letni dninar Ferdinand Pisk iz Pobrežja pri Mariboru, ki je bil že 80-krat pred kaznovan, je bil lota 1906 za vedno izgnan iz Maribora. Dne 16. maja pa se je kljub temu vrnil zopet v Maribor, češ, da brez mesta ne more živeti. Popival je s svojimi brati v Murkovi gostilni na Tržaški cesti, Tam so ga zasačili stražniki, mu napovedali aretacijo in ga hoteli odvesti na stražnico. Temu pa se je zasačeni protivil. Vrgel se je na tla ter začel suvati z rokami in nogami okoli 6©be, tako da so morali stražniki napeti vse sile, da so ga ukrotili. Pri tej priliki je aretirani zmerjal stražnike z besedami:, »Čiči, ravbarji in krote.« Pisk, ki svoje dejanje prizma, jo bil od okrožnega sodišča obsojen na šest mesec« zapora.
Prokleti financi . . .
Podpreglednik finančne kontrole Karol Kebrič je dne 9. 3. imel nalog pri posestniku Francu Čehu v Gočovi, okraj Sv. Lenart v Slov. gor., popisati zalogo tobaka. To pa jo Čeha tako razburilo, da je razžalil javnega uslužbenca z besedami: »Prokleti financi, nimate nič drugega le dolu, kak po kočah stikati, jaz no plačam nič, vzemite mi trafiko sobo, oe no Vam jo obesim na hrbet in Vas vržem z njo vred na cesto.« Ceh je bil obsojen radi pregreška po § 104 srb. zak. na 100 D globo.
Župana razžalil.
Posestnik Franc Belšak v Vare ji, okraj Ptuj, je dne 14. aprila čupana Rudolfa Tušaka, ki mu je poslal poziv, k občinskemu posredovalnemu uradu, razžalil z besedami: »Ne sprejmem, no pa le daj sem, s tem si ravno dvakrat r.. obrišem.« Belšak je bil obsojen na 200 Din. globe.
Soort.
: Tekmovanja z inozemskimi športnimi klubi, ki so bila napovedana za minulo soboto, nedeljo in pondeljek so bila brzojavno odpovedana. Jugoslov. knzulati niso namreč hoteli vidirak potnih dovoljenj.	p-vi
— *
Objave.
§ I. Mariborski bioskop. Danes to rek, sredo in četrtek v I. Mar. biosko-1 pu »V raju« krasna senzacijonelna drama v 5. činih z znamenito igralko Ester Careno v glavni vlogi. Krasna so naravne slike, izborna napeto sen-i zacijonelna je vsebina, izvrstni so i-gralci in najnovejša je moda tega prvovrstnega filma. Pri vseh predstavah svira godba.	lij
Pretrgana pesem.
Poljski spisala Eliza Orzeszkovva.
Prevel Vinko AlbIC.	(251
Klara se je vzravnala, kakor da jo je izpreletel električen tok. Za plotom, tik nje je stal on, ki si ga je mislila gori v gradu, po katerem je koprnela njena duša.
V temi jo je prijel za obe roki in rekel šepetaje:
»Moral sem vas videti še nocoj. Med tem, ko sem igral* mi misli niso dale miru, vodno sem mislil: Pojdi k njej. Nazadnje sem nehal igrati in prišel sem. Prijatelju sem rekel: Igraj dalje! Hotel sem govoriti z vami ob glasovih godbe. Noč je temna, veter šumi plaš-Ijivo! Glasovi godbe se družijo e tem šumenjem v čudno zvezo. Poslušajva skupaj.«
Vedno krepkeje ji je stiskal roki, čedalje bolj je bližal glavo njeni. Za hip sta stala tu molče. Koprneča, strastna pesem se je družila s vršenjem vetra, ki je prihajal od oblakov? in se zopet dvigal k oblakom. Godbo pa je lila daljo v brezglasno temo vrtu.
»Ali je prav, da sem priseli Moral sem te videti, posloviti se od tebe za ves jutrišnji dan. Še nocoj pride moj stric, ki-me vzame s sabo za ves dan. Videl to bom šele pojutrišnjem. Sem li pčav storil; da sem še nocoj prišel K \tebi za trenotelrt Ali je pravi«-
®	S
|	Naznanilo cenj. občinstvu!	|
§ Vsled	preureditve	moje	trgovine	prodajam	od	danes	g
§	naprej vse	blago	•	g
|	20	odsto	pod dnevno ceno.	1
§	Gospodje trgovci dobe še znaten popust.	g
§ Za obilen obisk se priporoča	j	906	3_g	g
|	Martin	Stadler,	trgovina	z	meš.	blagom	|
(V na drobno	Maribor,	Vetrinjska ulica 26	na	debelo	@
JU^toik in adaiateli; Koozorcii »Tabori Tisk**- Mariborska tiskarna d, d.
eorai* *
»T 5! U OR*
Maribor,'8, Junija 1922.
Omamljena, ekoro brezKavesfea jo šepetala Klara:
»O, Kako prav!«
Privil je K sebi njeno roke, tako da se je vsa njena postava nagnila k njemu ter zppet pričel šepetati:
»Idi k vratom v plotu, tudi jaz pridem tja, tam so sestaneva ter pojdeva po drvoredu do najine klopice. Hočeš?«
Klara so je polagoma zavedla. Ko je slišala njegovo, v strastnem razburjenju govorjene besede, je odkimala z glavo in šepetala proseče:
»Ne — ne prosite me tega — ne silite v me, sicer res odidem.«
S hlastnim ukretom je izpustil njene roke, takoj nato pa si jo je zopet privil na prsi.
»Prav imaš! to pojdi! Hvala ti, da; greš. Naj naju loči plot. A ne obračaj glavice od mene. Nagni jo bliže k meni — tako, ljubica, moja!«
Njena glava je ležala na njegovi rami; ona je zatisnila oči ter se brez misli udajala blaženemu trenotku.
V temi, sedaj brezvetrni, sedaj pre-vevani od vetra, je klavir pel koprne-če, pojoče glasove ljubezni. Z obrazom j čisto blizu njenib lic, pogled vttudja-) joč v njene oči. je vprašal:
»Ali me ljubiš?«
Nekaj hipov je molčala, potem pa je njenim v ljubeči opojnosti odprtim ustom, kot najtišji dih ušlo šm c banje: »Rada te imam!« j »O, zlato dekle!«
Ta hip pa se je zgodilo nekaj posebnega. 2e pred nekaj minutami se je iz goste teme pojavila človeška postava, ki se je razgovorjajoči dvojici sedaj bližala po prstih, sedaj se zopet plaho oddaljevala.. Klara je bila opazila, da se nekaj giblje, vendar jo mislila, da je to izrodek njene razburjene domišljije. Sedaj ni bilo več dvoma. Postava, ki je že dalje časa stala zadaj, je bil mož v obleki s kovinastimi gumbi, ki so se mu svetili naprsih in rokavih, kadar je stopil iz sence.
Šepetanja ob plotu stoječo dvojice ni mogel slišati, morda ni niti videl deklice, ki jo je zakrivalo visoko moš- j ko telo. Tega pa je dobro videl, ter ga • obkroževal nekaj minut novedoč, kaj j hi naredil.
Nagnjen čez deklico, ki mu je glavo naslanjala na ramo, jo mož začuden šepetal:
»Poglej me! Ne umikaj mi ust — vso zaman — tvojo ustnice vendarle najdem — jih dobim!«
Iz teh zelo tiho govorjenih besed je vendarle zvenela sila strasti in volja človeka, ki je bil navajen zmage.
A zdajci je le nekaj Korakov odtod zazvenel nizek glas, poln globokega spoštovanja, razločno, dasi nekoliko plaho:	^	-i j j.
»Presvetli Knez!«
Mož je vztrepetal od nog do glave, povesil reke, okrenil glavo iv vprašal čisto mirno:
» Kdo je tam?«
»Vašo svetlost stric je prišel in ukazal, naj povsod poiščem vašo svetlost.«
Šele sedaj se jo zavedel tisti, kogar so se tikale to besede, in pepad1- ga je huda .iez^j Razburjen jo zaklical s trepetajočim glasom:
»Poberi se!«
V drevoredu so se zopet culi koraki, ki so se naglo oddaljevali.
Sedaj se jo zopet obrnil k deklici, ki je stala za plotom strumno vzravnana, kakor prirastla.
S prisiljenim smehljajem je rekel:
»Vso jo izdano! Ta bedak! No bodi huda, storil sem to iz strahu, da ud ne pobegneš! Ali bi, bila sicer tudi prišla? Ali bi se bila mogla razgovarjati tako neprisiljeno?«
S široko odprtimi očmi, še vedno Kakor omamljena stoječa na istem mestu, jo šepetala v nepopisni grozi:
»Vi sto knez?«
Iz njenih besed jo zvenelo nekaj kakor blaznost.
In je zopet pričel:
»I)a — ali kaj zato? Ali je vsled tega kaj drugače?«
Zopet je poskuša! prijeti jo za roke. Ona pa jih je dvignila h' glavi, zakopala prste v lase, iz ust pa se ji je izvil čuden krik, tako gla-sah. da je odmeval čez oba vrta. Isti hip se je obrnila, zbežala, kakor gnana od smrtnega strahu ter izginila v temi.
(Dalje prihodnjič.)
(Ravni urednik: Radivnj Rehar. Odgovorni urednik: Rndolf Ožini.
Ho?e!-restavracija ..Stara pivarna"
(Halbwidl)	914
Amer., v četrtek, dne 8. junija 1922 ob 19. uri zvečer ob priliki proslave poroke Njeg. Veličanstva kralja Aleksandra I.
velik vrtni koncert.
Svira celokupna godba gasilnega društva Pekre.
vstop prost. Danes zaftrk. Vstop prost.
Podružnica R. Bunc in drug
Maribor, Koroška cesta 17
priporoča	870 3—3
prima Gavrllovičevo zimsko salamo od tovarne v Petrinji ali od zaloge v Mariboru po dnevnih cenah, istotako svinjsko mast in slanino.
Nadalje je v zalogi razno vrvarsko blago, motvoz
in čevljarska dreta tvrdke A. Šinkovec v Grosuplju. Razno žganje, špirit, žigice i. t, d. vedno v zalogi.
Zamenjam stanovanje v Celju, obstoječe iz treh velikih, svetlih sob v pritličju, kuhinje in pritiklin, za stanovanje s i—5, četudi manjšimi sobami v Maiiboru, če mogoče v bližini parka, event. s koščkom vrta. — Naslov pove uprava „Tabora“,	*
in
drva
prodaja
Andrej - Oset
Aleksandrova cesta št. 57
855 Telefoii 88.	10—7
Mal a oznanila
Satnosžalnog korespondenta za francusku i nemačku ko-respodenciju sa znanjem stenografije i daktllografije 'potrebujem. Prvenstvo koji ie radio u izvozničkim radnjama. Prepise dokumenata referencije ponude sa oslovima plate poslati Nikola A. Jovanovič Valjevo, Srbija.	890	2—2
ŠeJera spremnog za luksuzni auto trebarn. Ponude poslati Nikola A. Jovanovič Valjevo, Srbija.	891	2—2
Sposobnost malstnra i ra-
dnike za sušenje Sljiva a la Goricien (ljuštenje bez košpe sumporisane) trebam. Ponudbe sa detaljnim uslovima i refe-reneijama poslati Nikola A. Jovanovič, Valjevo, Srbija.
889 3—2
Z dvoletno prakso žel-m stopiti v trgovino mešanega bla-{ja. Pogoji: brezplačna hrana in stanovanje.	913
Dobro mleko za otroke se dobi vsaki dan od 9. ure naprej v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica 16.	910
Proda se: Postelja z žimnico, 2_ postelji z vložkom, miza, kuhinjska kredenca, kozarci za vino. Vpraša se: Rotovški'trg št, 8, Zidanšek.	912
Hiša z lepim vrtom v bližini te. enskega kolodvora se proda za 160.000 kron. Vpraša se v gostilni Učlto na Teznu. 911
Trda spalnica se ceno proda. Aleksandrova c. 203. 916 2-1
Med. unlw. Dr.
L NOVAK
Maalagova ulico 25>
ordinira od V212. do 1. in od 2. do 3.
Vinske buteljke ■
4 ‘
in šampanjske steklenice kupuje vsako množino io po dobri ceni
Ojuro ValjaJk
..Grajska klet« in vinska trgovina, Maribor, Mlinska ulica št. 2. i	908
Veletvrdka kolonijalne stroke v Mariboru sprejme
spretnega zastopnika
za mesto Maribor. Pogoj strokovno znanje in neoporečnost. Ponudbe na poštni predal št. 5 Maribor.	871	3_3
Ne pozabi naročnino!
Ul BS RHDi nogavice,0 ro^fe^ev?fe!°fooMc *bi	11§ § P[j|Q|
893 3—2
VEDNO DOSTI DENARJA
=-■: ■■ : za razne druge potrebščine- =====
TO DOSEŽETE LE TEDAJ
— če bodete kupovali vse inanuiakturno blago, sukno, platno, perilo, gotove obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki: —
J. N. ŠOŠTARIČ, Maribor, Aleksandrova cesta štev, 13,
ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji jn poštni uslužbenci dobijo blago tudi na obroke.