Poštnina platana v gotovih!
Stav. 124.
V Ljubljani, četrtek 1. junija 1939.
Leto IV
Kancler Hitler bo danes pozdravil kneza namestnika Pavla ob prihodu v Berlin
Nemška prestolnica v morju zastav in cvetja v pozdrav naši namestniški dvojici
Podroščica. 1. junija. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela s svojim spremstvom sinoči točno ob 20 v Podroščico na koroško jugoslovanski meji. Na postaji _ so kneza namestnika in kneginjo Olgo pozdravili: jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Ivo Andric, nemški poslanik v Belgradu v. Heeren in člani častnega spremstva, dodeljenega visokim gostom za njunega obiska v Nemčiji. Na želu častnega spremstva so: šef protokola minister v. Dernbach, kabinetni šel maršala Goeringa, general Bodenschatz in štabni načelnik fiihrerjevega namestnika, poveljnik brigade SS oddelkov Stemberg.
Berlin, 1. junija, m. Za današnji popoldanski sprejem kneza namestnika Pavla in kneginje Olge je nemška prestolnica izvedla ogromne priprave. Že pred dnevi je propagandni minister Goebbels kot brigadni poveljnik nemške narodno socialistične stranke za Berlin pozval Berlinčane, naj razobesijo zastave in ulice okrase z zelenjem. To se je v celoti tudi zgodilo ter danes Berlin
dobesedno plava v morju nemških in jugoslovanskih zastav. Po vseh ulicah, po katerih se bo vozil knez namestnik Pavle s svojim spremstvom^ od postajo do »Bellevue«, so postavljeni tudi visoki drogovi, na njih pa veliki nemški orli in jugoslovanske krone.
Po ulicah, po katerih se bosta vozila Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga danes popoldne. bo delala častni špalir nemška vojska in oddelki narodno socialistične stranke. Pri sprejemu visokih gostov bo sodelovalo samo Hitlerjeve mladine nad 70.000, ter se že po tem lahko vidi, kako veličastno bodo v Berlinu sprejeli našo knežjo dvojico.
Kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo bo nocoj na Lehrtski postaji sprejel kancler Hitler sam na čelu vlade, voditeljev vojske in najodličnejših zastopnikov narodno socialistične stranke. Kancler je sinoči dospel iz Berchtesgadena v Berlin in je popoldne obiskal grad Bellevue ter pregledal njegovo novo ureditev. Razkošno urejene
Dnevi kneza namestnika in kneginje Olge v Berlinu
Berlin, 1. »junija, m. Knez Pavle in kneginja Olga bosta ostala v Berlinu na uradnem obisku do 5. junija. Program njunega bivanja je tale:
V petek 2 junija ob pol 10 dopoldne bo knez Pavle položil venec na grob Neznanega vojaka. Pri tej priliki mu bo častna četa nemške vojske izkazala vse časti, ki pripadaijo vladarjem. Ob 10.25 bo v čast gostom pred Tehnično šolo velika revija nemške vojske. Popoldne je določeno za ogled mesta. Zvečer bo slavnostna predstava v državni operi.
V soboto 3. junija bo knezuJPaviu in kneginji Olgi priredil sprejem berlinski župan dr. Lippert. Pri tej priliki se bo knez Pavle vpisal v zlato knjigo mesta Berlina. Jugoslovanska knežja dvojica bo naredila nato sprehod po berlinskih ulicah. V Potsdamu bo nato položil venec na grob Friderika Velikega. Po ogledu dvorca »Sanssouci«
bo na čast visokima gostoma nemški zunanji minister von Ribbentrop priredil v svojem dvorcu v Potsdamu kosilo, nakar ee bosta knez Pavle in kneginja Olga odpeljala v Berlin. Nfijana na čast bo znuanji minister priredil tudi večerjo v hotelu Kaiserhof.
V	nedeljo 4. jumilja bosta knez Pavle in kneginja Olga 6 svojim spremstvom v gosteh pri maršalu Goeringu v Katovu. Po kosilu bo krožna vožnja po Havelskih jezerih Maršal Goering in njegova soproga bosta priredila tudi večerjo v Char-lottenburškem gradu.
Ponedeljek 5. junija je določen za ogled muzeja. Ob 18 zvečer se bosta knez Pavle in kneginja Olga odpeljala iz Berlina v Eberswald, kijer bosta ostala do četrtka, kot zasebna gosta pri maršalu Goeringu in njegovi soprogi. 8. junija pa 6e bosta z dvornim vlakom odpeljala iz Nemčije.
Sovjetski zunanji minister odklanja zadnje predloge za angleško-francosko-rusko zvezo
Moskva, 1. junija, m. Na včerajšnji seji sovjetske zbornice, ki se je začela ob 19 po ruskem času, je sovjetski zunanji minister Molotov nove augleško-francoske predloge za sklenitev obrambne zveze med tremi velesilami odklonil kot nezadostne, ker ne dajejo Sovjetski Rusiji enakopravnosti glede obrambe in vzajemne pomoči. Pomenijo s'cer napredek od prvotnih predlogov, vendar vsebujejo nekaj takih pridržkov, ki bi utegnili Rusiji škodovati, če bi prišlo do kakih resnih dogodkov, ker bi Angliji in Franciji dopuščali, da ostaneta nevtralni.	.	.....
Sovjetski pogoji za sodelovanje z Anglijo in Francijo eo naslednji:
1.	Sklenitev brezpogojne obrambne zvez® med Anglijo, Francijo in Rusijo.
Danažnie volitve v Romuniji in nova votivna določila
Bukarešta, 1, jun. m. Po vsej Romuniji ®o danes volitve v novo romunsko poslanska zbornicOi jutri pa bodo volitve v senat.
Sedanje romunske volitve potekajo pod čisto novimi okoliščinami. Za volitve je izključena vsaka ustmena ali pismena agitacija. Volili bodo samo pismeni ljudje, 6VQij glas pa bodo smele oddati tudi ženske.
Volivci so razdeljeni na tri skupine po poklicih in sicer: na poljedelce in rokodelce, na ljudi 6votbodnih poklicev in na razumnike. Volivce za današnje volitve bodo dale v glavnem tri največje romunske stranke, ki predstavljajo novo vsedržavno stranko »Fronto narodnega preporoda«.
Po določbah novega volivnega zakona se Ijodo izvoljeni poslanci mo,rali baviti še naprej z delom v 6vojih poklicih ter politika ne bo zanje pomenila novega poklica in zaslužka.
Pri današnjih volitvah v romunski parlament ba izvoljenih 258 poslancev, to je po 90 poslancev za vsako stanovsko skupino. Za poslanska mesta se poteguje 475 kandidatov. Med njimi je tudi zastopnik jugoslovanske manjšine Bogoljub Pisarov, lektar srbohrvaščine na bukareški univerzi, ki kandidira v Temišvaru.
Po zatrjevanju nosilcev novega režima v Romuniji, bodo volitve popolnoma svobodne. Vlada je izdala samo navodila politično upravnim organom glede vzdrževanja Teda in miru in glede nastopanja proti_ vsem tistim, ki bi poskušali onemogočati volitve. Najstrožje je prepovedana agitacija za abstinenco pri volitvah. Večraj je ta kazen že doletela poslanca Mihaesca, prijatelja voditelja bivše narodne kmečke stranke Maniu-)a, ki je zavzel opozicionalno stališče do nove vsedržavne stranke. Ker je agitiral za abstinenco, je bil kaznovan z 6 meseci kon-iinaciie.
2. Natančno določena poroštva Anglije in Francije za vse sovjetske sosede brez izjeme.
3. Trojni sporazum, ki naj točno določi sredstva za medsebojno pomoč v primeru napada.
Nemčija in Italija sta pred kratkim sklenili zvezo napadalnega značaja, ki določa možnost vojne in napada. Ta zveza ni niti zakrinkana s pretvezo boja proti Kominterni in zveze proti Kominterni niti ne omenja. Nemško-italijanska zveza je naperjena proti demokratičnim silam in je treba nanjo odgovoriti s podobnim sredstvom.
Sovjetska Rusija ne simpatizira z napadalci in je pripravljena sodelovati z zahodnimi velesilami, ki so z zadnjimi poroštvi in pogodbami pokazale, da so spremenile svojo politiko. Rusija je pripravljena skleniti sporazum z Anglijo in Francijo, če bosta ti državi dokazali, da se odkritosrčno želita upreti napadu. Rusija pa ne bo nikomur služila za orodje in bo branila svoje koristi ter koristi splošnega miru. Rusija pozna razliko med zgovornimi ugotovitvami in med dejstvi.
S	tem govorom je sovjetski zunanji minister povedal, da Rusija nove angleške in francoske predloge odklanja in da hoče, naj Anglija in Francija ustrežeta vsem njenim zahtevam, ki^ imajo pred očmi seveda samo sovjetske in splošne komunistične koristi. Molotov je šel v svojem govoru tako daleč, da je Angliji in Franciji posredno zagrozil s tem, da se Rusija lahko približa tudi Nemčiji, ko je dejal, da Rusija lahko vsak trenutek začne »trgovske« razgovore z Nemčijo, ki so se zadnje čase ustavili...
London, 1. junija, o. Sovjetska odklonitev zadnjih angleških predlogov je vzbudila v Angliji in v Franciji presenečenje in v javnosti ogorčenje, vendar v vladnih krogih pa so mišljenja, da vseeno niso ovire, ki jih je ta odklonitev rodila, take, da bi mogle preprečiti sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo. Vendar ne bosta Anglija in Francija razgovorov nadaljevali, dokler ne dobita od Rusije uradnega odgovora na svoje predloge in pa novih predlogov.
Šport v zadnji minuti
Pester spored imajo naši teniški igralci. Jutri začno igrati semifinalno tekmo za evropsko zono v tekmovanju za Davisov pokal. Ko bodo tekme v kraju, dobo takoj odpotovali — še s svežimi lavo-rikami, lahko rečemo, na veliki mednarodni teniški turnir, ki bo v Parizu. Nato pa se bodo podali v Wimbledonu, na največji vsakoletni teniški svetovni turnir. V \Vimbledonu velja zmagovalec za nekakšnega neslužbenega amaterskega svetovnega prvaka. Konec julija meseca se bodo naši igralci pomerili v odločilni tekmi za zmagovalca v finalu evropske zone. Po vsem videzu bodo igrali z Nemci v Zagrebu. Belgijski igralci Lacroix, Geelhand in de Boorman so že prispeli v Zagreb ter pridno trenirajo. Zdi se, da bomo to moštvo premagali brez posebnih naporov. Belgijci letos še niso prav za prav imeli nobenega resnejšega nasprotnika, zato so tudi — dokaj nepričakovano — prišli med prve štiri narode v Evropi. Po lanski naši zmagi v Bruxellesu lahko srečanje z njimi pričakujemo z mirno vestjo, saj sc je takrat pokazalo, da so naši igralci odločno boljši in zmagali z lahkoto.
prostore, kjer bo bivala jugoslovanska namestni-ška dvojica sta mu razkazala minister Meisner in arhitekt Baumgarten.
Od vseh berlinskih cest in trgov je za sprejem jugoslovanske nainestniške dvojice najlepše in najrazkošneje okrašena nova cesta »Vzhodno zahodna ose, ki so jo izročili prometu za Hitlerjevo 50 letnico 20. aprila, ko je šel po tej cesti veliki mimohod nemške vojske. Drugič je ta cesta služila za velike manifestacije 28. aprila oh sestanku nemškega državnega zbora, tretjič 12. maja, ko je prišel nemški zunanji minister grol Ciano podpisovat vojaško zvezo z Nemčijo, četrta velika parada pa bo jutri, ko bo mimo kneza namestnika Pavla in kanclerja Hitlerja korakala nemška vojska. 5. junija bo na tej cesti parada divizije Con-dor, ki se je vrnila iz Španije.
Vse nemško časopisje posvečuje jugoslovanskemu vladarskemu obisku v Berlinu izTedno pozornost, saj je to drugi uradni obisk kakega tujega državnega poglavarja oziroma regenta v novi Nemčiji.
V	nemških uradnih krogih poudarjajo, da pomeni visoki obisk potrditev večletnega prijateljstva ter dobrega sodelovanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Ker je to sodelovanje z dejanji dokazano in potrjeno, ni treba ob tej priliki nikakih novih pogodb ali sporazumov. Nemškemu ljudstvu pa bo ta obisk služil kot doka«, da Nemčija ni obkoljena, kakor bi po zadnjih dogodkih utegnil kdo misliti.
Položnice so priložene današnji številki »Slov. doma«. Vse naročnike prosimo, da z njimi poravnajo tekočo in zaostalo naročnino.
Iziava predsednika bolgarske vlade:
Dobrudža - cena za sporazum med Bolgarijo in Romunijo
Sofija, 1. junija. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov je sprejel pred tremi dnevi posebnega dopisnika velikega pariškega dnevnika »Pariš sodir« in mu dal važno izjavo glede bolgarske politike na Balkanu, zlasti glede njenega razmerja r Romunijo. V začetku svoje izjave je omenil nesrečne dogodke v Dobrudži, ko je biilo pobitih več bolgarskih kmetov, nato pa je nadaljeval:
»Naša najodkritosrčnejša želja je živeti ▼ dobri slogi s sosedo Romnnijo. S tem bi prišli na račun mi, mir in stvar zahodnih demokracij.
Vso pogodbe, podpisane po svetovni vojni v Parizu, v Seuresu, v Trianonu so samo še zgodovinski spomini. Turčija se jih je rešila prva. Madžarska je tudi prišla na vrsto. Ali naj se jim samo Bolgarija vekomaj pokori?
Mi ne zahtevamo od Romunije severne Dobrudže. ker ni nikdar bila naša. Pač pa naj nam Romuni puste južno Dobrudžo, kjer šive tisoči in tisoči naših rojakov. To je naravno zaledje naših pristanišč Burgasa in Varne, ki propadata dan za dnem bolj, odkar ga nimata. Naša država nima žita. Posest Dobrudže bi odpravila to pomanjkljivost. Romunija bi z Dobrudžo izgubila strašno malo, komaj 1% svojega žitnega pridelka
Ne bom izdal državne skrivnosti. Če povem, da so se pred nekaj meseci začela pogajanja med Bukarešto in Sofijo, če se ne bi bilo dalo mirno urediti tega razburljivega vprašanja. Toda prišli so novi dogodki: francoske in angleške obljube o pomoči za Romunijo — in razgovori, ki so se tako srečno začeli, so se spet ustavili.
Žalostni prepiri s sosedi so do zdaj vedno ovirali našo državo, da ni stopila v Balkansko zvezo. Nekaj kvadratnih kilometrov Dobrudže nas jo sprlo z Romunijo, nekaj kilometrov obale na Egejskem morju
i	Grčijo. Ali ne bi mogli mirno popraviti vsega toga? Ali nismo mi Bolgari že dokazali dobro voljo? Ali se nismo slovesno odrekli srbskemu^ delu Macedonije, da smo lahko z Jugoslavijo podpisali pogodbo o večnem prijateljstvu. Podpisali smo prijateljsko pogodbo tud is Turčijo in s tem pokazali isti pomirljivi duh, ko smo se odrekli Odrinu.
Ali se torej_ res samo z Romuni in * Grki ne bi smeli sporazumeti ?«
Bivši poveljnik češkoslovaške vojske v Karpatski Ukrajini general Prchalo je dal ameriški poročevalski agenciji »United Press« izjavo, v kateri zavrača vse vesti nemškega tiska, da hi na Poljskem organiziral propagando proti Nemčiji in zbiral češkoslovaške begunce za napad na Nemčijo. General pravi, da je na Poljskem gost in torej ne more tako grdo izrabljati poljske prijaznosti ter delati Poljski težave v njenih odnošajih z Nemčijo.
Predsednik japonske vlade Hiranuma je včeraj brzojavno čestital nemškemu kanclerju k podpisu vojaške zveze med Nemčijo in Italijo. Japonski predsednik poudarja v njej, da pomeni omenjena vojaška zveza pomemben donos za utrditev svetovnega miru. Ta čestitka je doslej vse, kar je Japonska etorila glede sodelovanja pri tej zvezi.
Do zveze med Anglijo, Francij»rin Rusijo je še daleč, o čemer najbolje priča govor sovjetskega zunanjega ministra — tako je mnenje poljskih vladnih krogov
Vesti 1. junija
Angleški tisk danes obsežno razpravlja o govoru sovjetskega zunanjega ministra, s katerim je odiklonil nove angleške in irancoske predloge ter pravi, da bo trajalo precej časa, preden bo mogoče priti do sporazuma glede tako potrebne obrambne pogodbe med Anglijo, Francijo in Rusijo.
Japonci so prijeli in zaprli angleškega vojaškega odposlanca na Kitajskem, polkovnika Speara, ki je zadnje mesece prebil pri kitajski vojski, zdaj pa je hotel priti na ozemlje, ki ga imajo v oblasti Japonci.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je izdal odlok, s katerim je prepovedana plovba okoli velikega letalskega in mornariškega oporišča Pearl Harbour na Havajskih otokih. Ladje, ki bi hotele tja, morajq imeti posebno dovoljenje.
Silen val vročine je zajel vzhodnoameriško obalo po deževju in viharju zadnjih tednov. Več ljudi je včeraj v Nevv Yorku zadela scjnčarica.
Španski general Queipo de Liano je s svojim štabom odpotoval v Nemčijo, kjer 6e bo udeležil 5. junija parade nemških prostovoljcev.
Madžarska bo ostala zvesta svckjLm prijateljem, predvsem Nemčiji in Italiji, je govoril madžarski zunanji minister včeraj v Šopronju.
Grška vlada zavrača vesti, da bi bila izdala kake izredne vojaške ukrepe za varstvo meje proti Albaniji. Take vesti imajo namen zastrupiti dobro razmerje med Grčijo in Italijo.
Most čez reko Po se je podrl pri Meniloni blizu Milana. 30 ljudi, ki so bili na mostu, je padlo v vodo. Štirje so našli smrt, štirje so bili pa hudo ranjeni.
Novi sovjetski poslanik v Varšavi Šaranov bo sprejet pri predsedniku republike Moscickemu jutri in mu bo izročil svoje poverilnice.
Egiptovski zunanji minister bo prihodnji teden obiskal Turčijo in se s turškimi voditelji posvetoval o čim uspešnejšem izvajanju določil zveze prednjeazijskih držav, ki so jo lani sklenili v Teheranu,
Pokrajina Aleksandreta je dejansko že priključena k Turčiji, o čemer pričajo predlogi za začetek velikih pristaniških del, katere so sprejeli na letnem zboru turške ljudske stranke v Ankari. Tako piše poluradni carigrajski list »Uliis«.
300 ljudi je našlo smrt pri avtomobilskih nesrečah v Ameriki včeraj, ko so slavili spomin padlih v svetovni vojni.
Volitve v Angliji bodo drugo polovico oktobra letos in se nekatere stranke, ki jih, kaikor na primer socialiste zanimajo predvsem volitve, že pripravljajo na nije.
Posveti med angleškim, francoskim in poljskim generalnim štabom se bodo začeli avgusta, z Rusijo pa že najbrž prej — poročajo nekateri angleški listi.
4000 italijanskih legionarjev je padlo v španski vojni in bodo za vedno ostali v Špani i j. To je najboljše poroštvo za večno slogo med italijanskim in špainskim narodom. Tako pravi dnevno povelje, ki ga 'je odhajajočim italijanskim prostovoljcem dal včeraj njihov poveljnik general Gambara.
Oddelek ameriške vojne mornarice je na morju pred Portsmouthom predvčerajšnim izkazal zadnjo čast 26 mornarjem, ki so ostali v potopljeni podmornici »Squalus<.
V	madžarski novi zbornici se bodo zdaj združili vsi prijatelji narodnega socializma. Tisti iz vladnega tabora in oni iz opozicije ter bodo skušali vladi vzeti oblast teT dati državi novo vladavino, kar bo Madžarski prineslo težke dni V tem smislu razpravlja o izidu madžarskih volitev glavni angleški dnevnik »Times;.
Balkan se je osamosvojil in ne morejo zahodne demokratične države več tam špekulirati na to, da bi balkanske narode porabile kot sredstvo v boju proti totalitarnim državam. Tako sodi italijanski tisk, ki te dni veliko razpravlja o angleških prizadevanjih na Balkanu.
Angleška vlada je, kakor poroča iz zaupnih virov agencija »United Press« pripravila besedilo za odgovor na nemško odpoved pomorskega sporazuma. Anglija je v odgovoru odklonila nemško utemeljitev odpovedi, bo pa pustila odprta vrata za morebitne nove posvete.
»Nekega dne bo narodom na svetu jasno, da leži uspeh v sodelovanju, a ne v spopadih med narodi,« je govoril angleški kralj včeraj na kosilu v columbijskem mestu Victoriji.
Trgovska pogajanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ki so se začela pred nekaj dnevi, so se za nekaj časa ustavila, vendar pravijo Nemci, da se bodo kmalu obnovila.
Predsednik irske vlade de Valera je včeraj v poslanski zbornici dejal, da bo vsak Irec, ki stalno prebiva v Angliji, moral služiti tam vojake.
Španski notranji minister Serrano Suncr bo te dni
odpotoval v Italijo ua italijancki vojni ladji, ki bo spremljala vračajoče se legionarje.
Pri pozdravni slcvesnosti na čast nemškim prostovoljcem, ki so se vrnili iz Španije, je včeraj v Hamburgu prišlo do velikih manifestacij za prijateljstvo med Nemčijo in Španijo.
Zaradi povečanih izdatkov za obrambo bo Belgija v prihodnjem proračunskem letu najela posojilo v znesku pet milijard dinarjev.
Blagovni promet med Nemčijo in Jugoslavijo se je potrojil, kar je plod nemško-jugoslovauske-ga ustvarjalnega dola. Izvoz Jugoslavije v veliko Nemčijo znaša 50% vsega jugoslovanskega izvoza, katerega Nemčija plačuje z industrijskimi izdelki. Tako piše glasilo narodno socialistične stranke »Angriff« v svoji gospodarski prilogi.
Angleška vlada naj opozori Italijo na nekatere točke angleško-italijanskega sporazuma, ki jih Italija doslej še ni izpolnjevala — zahteva včerajšnji »Manchester Guardian«.
Vode katastrofalno naraščajo
Ljubljana, 1. junija.
Šo vodno traja deževje v Sloveniji. Vode eo znova začele prestopali bregove in se razlivati po travnikih in poljih. Meteorološki zavod je davi ob 7 zaznamoval, da je v celem maju padlo za 301.4 milimetra dežja, za nekaj milimetrov manj, ko le-la 1933, ko so v Sloveniji nastopile katastrofalne povodnji ter je bilo takrat Barje spremenjeno v veliko jezero. Pri Fužinah je Ljubljanica od nedelje do davi narasla za 60 cm in je bilo vodno stanje davi 1.90 nad normalo. V Črni vasi in pri Lipah se je Ljubljanica razlila po travnikih, pod vodo je tudi barjanska ravan med Borovnico, Bevkami tja do Podpeči. Okoli Grmeza stoji visoka voda.
Velika katastrofa grozi lepi Kostanjevici na Dolenjskem, kakor je posneti iz kratkih brzojavnih poročil, ki prihajajo na bidrotehnični oddelek banske uprave. Kostanjevica je okrog in okrog obdana z visoko vodo. Voda že vdira v hleve, v kleti in trgovine. Po ulicah se ljudje vozijo v čolnih. Keka Krka silno naglo narašča, V torek popoldne je vodomer pri Sv. Križu javil, da je Krka zaradi hudih, od nedelje trajajočih nalivov narasla do
320 cm nad normalo. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici pa so včeraj javili, da je Krka dosegla opoldne že 383 cm nad normalo in ob 14 se je dvignila še za
6	cm. Narasla je torej od torka do včeraj popoldne za 69 cm. Glavna cesta Brežice—Novo mesto je ua več krajih pod vodo in je promet ustavljen.
Poročila iz Brežic pravijo, da Sava še vedno hudo narašča. Okoli Brežic se vrste neprestani hudi nalivi. Vodostaj Save pod brežiškim mostom jo bil včeraj zjutraj 220 cm nad ničlo, opoldne pa že 225 cm.
Dalje poročajo iz Brežic, da je vodomer na Čatežu zaznamoval včeraj ob 13 stanje Save za 310 cm nad ničlo. Škocijanska dolina na Dolenjskem je vsa pod vodo.
Vode na Notranjskem so močno narasle. Tako je Loška dolina deloma pod vodo, ker se je glavni potok Obrh v spodnjem toku razlil daleč naokrog. Regulacija požiralnika Golobine je bila pred leti ponovno izvršena in zato je Obrh hitro odtekal v podzemlje. Po dolgih letih pa se je pojavila v dolini povodenj. Planinska kotlina, kar je skoraj že naraven pojav, je spremenjena v veliko jezero. Voda sega visoko do Planine. Cerkniško jezero je močno naraslo.
Bilančna nagrada za mlade vlomilce
Ljubljana, 1. junija.
Državni tožilec je sestavil prav strahotno bilanco o poslih vlomilskega podjetja, ki ga je bila ustanovila družba 6 mladih delomržnežev in ki je
o,d lanskega septembra pa tja do letošnjega 15. januarja poslovala s prav velikim uspehom. Glavar podjetja je bil v splošnem Zagrebčan Vekoslav Kralj, po poklicu pekovski pomočnik, ki je bil zaradi raznih vlomov obsojen že na 6 let ro.bije. Okrog njega pa 60 se zbirali mladi ljudje, ki se drugače še niso seznanili s kriminalom in so zašli na stranpota, ker so bili navdahnjeni za pustolovsko življenje. Ta družba je po raznih krajih radovljiškega okraja, na Bledu, v Tržiču, na Lancovem in drugod izvršila 41 vlomov in navadnih tatvin. Podjetje 6i je pridobilo veliko zalogo najrazličnejšega blaga, ki ga je potem skrivaj _ vnovčevalp. Vrednost blaga so ocenili na 22.470 din. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roke. Ukradli so sani, odnesli so nekemu kmetu 1000 din vrednega prašiča in ga zaklali, pobirali so pri kmetih mast sn svinjsko meso, odnašali so kmetom jajca in kokoši.
V	svojem divjem skrivališču so se mastili. Gostije pa so zalivali z dobro kapljico, kajti prilastili so si celo veliko zalogo buteljk najfinejšega, šumečega vina. Vlome so izvrševali v tovarišiji ali pa posamič. Eden članov družbe je sam enajstkrat vlomil, odnašal pa je pravcate malenkosti.
Vekoslav Kralj in njegov kompanjon Viktor Potočnik pa sta lani novembra napravila največji »kolpo«, da se izrazimo v žargonu tržaških svedrovcev. Vdrla sta v samotno vilo Oskarja Šmida na Bledu. V večkratnih ugrabkih sta vilo skoraj popolnoma izpraznila. Pobrala sta mnogo lepega perila, lep srebrni jedilni pribor, več parov čevljev, fotoaparat, lovsko puško, mnogo jestvin in masti,
Poziv
Po § 19. finančnega zakona zn 1939-40 se mora počenši s 1. julijem 1939 pobirati posebni prispevek k foudu narodne obrambe v višini, določeni v lestvici, ki jo vsebuje ta paragraf, a po osnovi skupne obremenitve v preteklem letu na davkih, ki se sumarno knjižijo na področju ene občine. V to osnovnico za odmero doprinosa spada osnovni, dopolnilni in minimalni davek ter posebni davčni dodatek zemljarine, zgradarine, pridobnine, družbenega davka, rentnina, odmerjena po razporedu ter davek na samce.
V smislu § 19. II., točka 8. in 9, fin. zakona za 1939-40 pa se mora prispevek, določen v lestvici iz tega paragrafa, znižati vsem davčnim zavezancem, ki imajo 3—4 zakonske žive, mladoletne otroke, t. j. izpod 14 let, za 1 stopnjo, a onim davčnim zavezancem, ki imajo 5 ali več zakonskih mladoletnih živili otrok, za 2 stopnji.
Da bo mogla davčna uprava postopali v smislu teh zakonskih določil, se pozivajo davčni zavezanci, da v svojem lastnem interesu prijavijo davčni upravi, kjer imajo predpis kakega davka, do najdalje 15. junija 1939 stanje rodbinskih članov z navedbo imena, poklica in rojstnega datuma živih otrok na dan prijave. Te prijave, ki so takse proste, naj potrdijo kot pravilne pred predajo občinski uradi.
Prijave je vložiti neposredno pri davčni upravi. Prijave, vložene po 15. juniju, se pri odmeri tega doprinosa ne bodo upoštevale.
V istem roku morajo predložiti davčni upravi prijave tudi vsi preko 30 let stari davčni zavezanci, ki so samci, ali pa so oženjeni ali vdovci (vdove) brez otrok, zaradi odmere tega prispevka po višji stopnji, kakor to predvideva čl. § 19. II., točka 9. finančnega zakona za 1989-40.
Netočne prijave imajo za posledico kaznovanje zaradi ulajbo davka po čl. 142. zakona O neposrednih davkih.
nad 60 buteljk vina. Lastnik je bil oškodovan za 10.900 din. V začetku januarja so postali mladi vlomilci sila predrzni. Na dan so vlamljali na več krajih. Naposled so orožniki družbo polovili in jo spravili za rešetke.
Pred malim senatom, ki mu jo predsedoval s.
o.	s. g. Ivan Brelih, je včeraj družba na nezaželje-nem občnem zboru v dvorani št. 79 polagala bilanco c> svojem podjetju. V splošnih potezah je družba priznala vse vlome in tatvine. Naposled je senatni predsednik pristavil:
»Vi ste tudi toženi, da ste delomržni, da niste hoteli delati in da ste okrog beračili.« Obtoženci ogorčeno in unisono: »Vsi smo delali. Ka pa je zapadel sneg, smo bili brez dela in smo beračili.«
Neki branilec ex-offo je skušal svojega varovanca rešiti hujše kazni in je sodnikom naglašal: »Tega fanta je zelo škoda. Postal bi lahko takšen član družbe, da bi bila na njega ponosna. Tako kazen naj mu dajo sodniki, da bo imel fant priliko se res poboljšati in postati še koristen član družbe.«
Po končanem občnem zbpru vlomilskega podjetja so člani prejeli primerno bilančno nagrado po njihovi zaslugi za podjetje. Bili so obsojeni:
Vekoslav Kralj na 5 let robije, Fran Vo.dnik
2	leti strogega zapora, Ernest Kirn 3 mesece, Ivan Vidmar 1 leto in Viktor Potočnik 2 meseca strogega zapora. Štefan, ki je bil neaktiven član podjetja, pa le‘ 14 dni strogega zapora. Tako je izpadla bilanca podjetja, ki je nato, napovedalo likvidacijo v 6odnih zaporih.
Slovenska številka flPolitikef'
Belgrad, 1. junija, m. Današnja »Politika« je objavila prilogo, posvečeno Sloveniji. Za njo so prispevali članke:
Ivan Mohorič: Gospodarska struktura in problemi dravske banovine.
Avgust Praprotnik: Pokrajina, ki brez industrije ne more živeti.
Franc Bonač: Pomen ljubljanskega velesejma.
Vladimir Regali: Problem slovenskega tujskega prometa.
Dr. Jože Bohinjec: Socialno zavarovanje in socialno varstvo v Sloveniji.
Drago Potočnik: Slovensko bankarstvo in hranilnice.
Božidar Borko: Dvajset let kulturnega življenja.
Franc Gabrovšek: Zadružništvo — učitelj v gospodarskem in kulturnem pogledu.
Fr. Hr.: Maribor — narodno središče Slovencev.
Božo Račič: Domača slovenska obrt.
Dr. Dular: Kaj vse bo razstavljeno na letošnjem pomladnem velesejmu v Ljubljani.
Tujskoprometnn zveza v Ljubljani in Mariboru pa je prispevala tele članke:
Slovenija — kraj za letovišča, zdravilišča in turistiko.	.,
Železarne KID na Jesenicah: Industrija ze-Ieza in jekla v Sloveniji.
V	prilogi so objavljeni še članki o trboveljskem rudniku, o zdravilišču Golnik, o razvoju Rogaške Slatine v zadnjih letih, o tekstilni industriji ter o tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Materijal za to slovensko številko največjega srbskega lista je zbral in uredil ljubljanski dopisnik »Politike« g. Milauovič.
Prvi slovenski delavski tabor
4.	junija 1939 v Ljubljani
pod pokroviteljstvom bana dr. Marka Natlačena bo ob vsakem vremenu
po sledečem določenem dnevnem redu;
Zjutraj ob 6 fanfare na gradu in budnica z godbo po mestu.
Ob Vi9 pri sv. Jožefu skupna sv, maša s kratkim cerkvenim nagovorom in blagoslovitev 10 pra-porav.
Ob Vk 10 ureditev sprevoda in sprevod po Poljanski cesti, čez Krekov trg, mimo škofijskega dvorca in čez trimostovje do Uniona.
Ob 10 manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Uniona. Na zborovanju pozdrav predsedniku in kratek govor zastopnika ZZD. Nato govorijo ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, naš sodelavec minister za gradbe dr. Miha Krek,
Zborovanje zaključimo z državno himno.
Celotna prireditev, še enkrat poudarjamo, bo ob vsakem vremenu.
Ljubljana od včeraj do danes
že smo stopili v junij, v Čas, ko smo si svoje dni v potu obraza slačili suknjiče in hiteli k vodi, da bi se osvežili. Letos pa kar nič še ne kaže na kopanje. Marsikdo 3e sploh ni odložil zimske suknje. V tem deževnem vremenu je prav pošteno hladno, ne samo zvečer in zjutraj, ampak tudi čez dan. Včeraj je prav na rahlo, »cagavo« poskušal sever, pa ni dosti opravil. Kar ves dan je po malem šlo, še zvečer se dež ni hotel ustaviti, tako se je zjutraj zagnal. Včeraj se je morda kdo še nadejal, češ, nemara bo pa jutri kaj bolje, ko bomo zapisali prvi junij, pa ni prav računal. Ponoči se je še nekako držalo zatišje, davi okrog šestih pa je znova začelo rositi in čez urico tudi pošteno deževati. Zdaj nad tem vremenom že vse gode razen dežnikarjev in »obutvarjev«, ki jim posel dobro cvete. Zadnji čas je že res, da se vreme spremeni, če ne bo tudi letošnja letina ogrožena, saj bo ua polju kmalu vse začelo gniti.
Dvajset let lepega in uspeinega dela
praznuje Državni zavod za žensko domačo obrt. Lela 1910 je bil ustanovljen, tedanji ravnatelj g. Vogelnik ter njegov naslednik g. ravnatelj Božo Kačič pa sta naglo organizirala strokovno šolstvo. Med ženskimi domačimi obrtmi prav gotovo zavzema najvidnejše mesto čipkarstvo. Zavod je kmalu ustanovil nove tečaje za čipkarstvo, vezenje, toledo, biserna dela, lasne mrežice in mreženje. Kmalu so začele delovati nove čipkarske šole v Horjulu. Polhovem gradcu, Zireh, Železnikih, Kamni gorici in Trati, tečaj za biserna dela v Zagorju ob Savi, file tečaj na Prevaljah in v Mežici, prirejeni *o bili čipkarski točaji v Selcih, v Zalem logu, v Hinjah, v Koprivniku in v Ihanu, tkalska tečaja v Adlešičih in na Vinici, tečaj za pletenje torbic v Smarjeti in v Mokronogu, tečaj za predelavo volne v Gorencih in toledo tečaj na Jesenicah. — Prirejene so bile razstavo v Ljubljani, v Kranju, na Bledu, v Škofji Loki, Celju, Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Zagrebu, Karlovcu, Bel-
gradu, Skoplju, Šabcu, Dubrovniku, na SuSaku in v Novem Sadu. V inozemstvu se je zavod udeležil razstav v Parizu, v Pragi, Berlinu, Monakoveni, Kodanju, Haagu, Helsinkih, Milanu, Bariju in v Solunu. Krasne so diplonie in vse polno odlikovanj, ki jih je zavod dobil. Najlepše je nedvomno darilo italijanske fašistične stranke za obrtniško razstavo v Berlinu, ki ga je dobil naš zavod: pol-drug meter visoko vazo iz čistega jekla.
Kupčija z inozemstvom jo postala izredno živahna. Dandanašnji gredo naše čipke najbolj v Nemčijo, Francijo, Anglijo, Dansko, Švedsko in na Finsko.
Pri nas zanimanje za čipkarstvo raste iz leta v leto. Šole in tečaje zavoda je obiskovalo več kakor 10.000 oseb. Letno se redno uči čipkarstva in drugih ročnih del približno po 500 žena in deklet. Zavod sam je v dvajsetih letih svojega obstoja izplačal slovenskim ženam in dekletom za približno 2,000.000 dinarjev nagrad.
Zavod praznuje zdaj evojo dvajsetletnico. Prostori na Turjaškem trgu so postali pretesni. Vodstvo zavoda premišljuje, kje bi našlo druge, primernejše, potrebam odgovarjajo prostore. Prav bi bilo, da bi pri lem Zavodu na pomoč priskočili tudi merodajni faktorji ter se pobrigali, da bo tako pomembna ustanova končno dobila že pripravne prostore!
Sedem novih ponesrečencev
je bilo včeraj sprejetih v ljubljansko bolnišnico. Reševalci so bili poklicani na Blehveisovo cesto, kjer so sprejeli štefico Rončevič, ženo ravnatelja v tovarni usnja »Kalin«. Rončevičeva si je zlomila nogo.
Popoldne je bil sprejet Kovačič Alojzij, zidar iz Velike Loke, Padel je z odra ter si pri tem zlomil nogo.
Prav tako si je zlomila nogo (udi kočarica Marija Hauptmann, doma iz Malo Kostrcvnlce pri Litiji.
Filmi
»GusarjU (Kino Matica). Človek se spet mora nehote spotakniti ob naslovu »Gusarji«. Čemu no bi prevedli »Ljudje z morja: ali »Možje s prostranega mojija«, da bi ostali zvesti pravemu? — Pričujoči film je drugo delo znamenitega režiserja Heuryja Hathawayja, ki ga vidimo v Ljubljani. (Marsikdo se še spomni »Petra Ibetsona«!) Hatha-way je velik mojster, ki zna posameznim dogodkom dati prostor in čas presegajoč okvir splošno veljavnih načel in gibal. Premoder je, da bi iskal razlage za to ali ono početje v neki jasno opredeljeni logičnosti; pusti jo povito v sldopek tisočerih komponent in daje prvenstveno besedo značajem, lej nepregledni, trajno se bijoči vojski zamotanih hotenj, v katerih se javlja dobrota poleg podlosti na enako sugestiven in dramatičen način. IIathaWay zna bili silovit in nežen, mojster množice in posameznika, lirik in epik, kakor že v snovi razbira potrebo po načinu oblikovanja na tem in onem mestu. — Glavni igralci, Gary Cooper, George Raft, Francis Dee, \Vilcoton in 01ym-pe Bradna, so v filmu odlični, zlasti Cooper epet enkrat doseže višek svojih sposobnosti. Škoda, da dela ne gledamo v ameriški verziji, ampak v nemški, kjer je stavek za dramatiko scene -- ne-glede na svojevrstno ameriško šatirauo izgovarjavo nemščine — včasih predolg, včasih prekratek, tako da razbija učinek! Skoda, da dobimo v Ljubljano le tako malo del tega res velikega režiserja — umetnika!
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 1, junija, m. Knez namestnik Pavle je odkupil 14 umetnikih del, ki so bila razstavljena na pomladanski umetniški razstavi v Belgradu. Med drugimi je kupil tudi 6liko Petra Lubarde »Vaza«, ter sliko slovenskega umetnika M. Sedeja »Na sprehodu«,
Belgrad, 1, jun, m. Včeraj popoldne so odpo-tovali v Bjelina finančni minister Vojin Gjuričič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Rajakovč, gradbeni minister dr. Miha Krek in minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič. Namen njihovega potovanja v Bjelino je preučitev vseh gospodarskih vprašanj v Semberiji in Posavju,
Na Golici sneg namesto narcis
Jesenice, 1, junija.
Zadnje dni, ko drugod v Sloveniji neprestano dežuje, je po naših hribih zapadel globoko v dolino sneg. Tako je sneg pobelil tudi pobočja Golice in Rožce. To je vsekakor za sedanji letni čas precej nenavaden dogodek, saj smo vendar že 1. junija. Menda se le ne bo letošnji april kazal še v juniju, ko se je vendar že v maju dovolj- Kljub temu, da je danes že prvi junijski dan, so ljudje spet oblekli zimske suknje. Letošnje goliške narcise so torej letos precej čudne, preveč mrzle. Namesto belega polja narcis, nam je letos nagajivo vreme poklalo ledene rože.
Elektrika ubila konja
Jesenice, 30. maja.
Že par let dovaža mleko strankam na Jesenicah posestnik iz okolice Gogala Ivan. Kot ponavadi, je tudi ta dan pripeljal v zgodnjih jutranjih urah s konjem mleko v mesten. Ni opazil na Jadranski cesti odtrgane žice električnega voda K. D. E. iz Žirovnice. Ko je konj stopil na žico, ga je tok ubil. Gospodar je stopil h konju, da bi mu pomagl, pa je še njega to,k močno stresel in vrgel vstran. Ta primer je omenjeni posestnik javil policiji, ki je takoj obvestila nadzornika električnih naprav. Ta je nato takoj ukrenil vse potrebno, da so delavci odstranili žico in preprečili vsako na-daljna nevarnost za življenje ljudji in živine. Lastnik konja trpi 6.000 din škode.
Nekakšen »semenj« je moral biti tam na Goričici ali kuj. Jakob Kovačič je udaril hlapca Jožeta Puškurica tako močno po glavi, da ge je Pušknrič moral zateči v ljubljansko bolnišnico po pomoč.
Mesarskega vajenca pri Javorniku, Jarca Toneta, je včeraj povozil neki kolesar. Jarc je dobil lažje poškodbe po telesu.
Z vročim mlekom se je poparila po rokah Lojzka Zalarjeva, hčerka mlinarice v Zelimtjah.
Ob praznikih pri nas fantje še vedno radi pokajo z možnarji. Pri taki priliki pa se kaj ruda zgodi nesreča. Tudi Janko Lotrič, dninarjev slh iz Železnikov, je postal žrtev take nesreče. Ko je streljal z možnarjem, mu je vzbuhnilo 6modnik v obraz.
Zahtevajte povsod naš list!
Herwey 'Allem
184
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Najbrž se ujetnikom ne sme nič prinesti, si je mislil. Dama ni hotela, da bi jo spoznal. Na dvorišču so ga obkrožili njegovi tovariši; odprl je sveženj in razdelil vsebino. Tedaj se je nenadno spomnil na Gasa Bonnyfeather.
Fides je imela namen odpeljati se takoj k donu Louisu in mu poročati o svojem srečanju. Toda, ko se je vozila po vegasti cesti, so njene misli romale v daljno preteklost in se ustuvile v najbližji bodočnosti. Njen sklep je izpremenila radovednost, kaj se bo zgodilo. Voz jo dala obrnili in se odpeljala k mestnemu brivcu, ki je bil navdušen nad dobro plačanim naročilom guvernerjeve soproge. Fides se je odpeljala domov in ni ničesar povedala donu Louisu o Antoniu.
Pred večerom se je v zaporih pojavil brivec in se ponudil, da 1)0 moško zastonj ostrigel in obril. Od neke dobrodelne ustanove da je naprošen. Več ne sme povedati. Po nekaj letih je Antonio prvič zopet naslonil svoje gladko lice na trdo vzglavje, okoli tilnika je čutil hladen vetrič. Njegov obraz, ki je pod brado ostal bel, je bil kakor maska.	,
Pod senco prastarega bombaževega drevesa pred haciendo do Leon jo sedel don Louis in sodil. Poleg drevesa jo šumel eden onih redkih izvirkov v tej suhi pokrajini. Žuborel je izpod ploščate skale, ki je bila še v pradavnih časih popisana z najrazličnejšimi znamenji Ujetniki so sedeli ob strani stisnjeni skupaj in čakali, da bodo poklicani. Prvi je bil zaslišan poglavar Zunijev. Obtožil ga je neki pater, češ da se upira misijonskemu delovanju med svojim rodom.
»Zanikrni pogan, ekselenca. Nevaren čarovnik. Sovražnik Kristusov.«	‘	,	.
»Ali jo zagrešil kaj proti kralju?« jo vprašal don Louis.
Nihče med vojaki ni imel kaj povedati. Prestopili so tovariši iz njegovega rodu in prosili, naj ga izpusti, češ da je pri pred-atoječem plesu, ki naj prinese deželi dežja, nepogrešljiv.
»Omejite svojo misijonsko delo na doline, ki imajo roko!« je rekel don Louis patru. »Opazil sem, da jo večina misijonskih postaj v puščavi uničena. Krščanstvo potrebuje vode, da lahko uspeva. Zapomnite si to!«
Pater jo bil zmeden. Se nikdar ni slišal, ali Čital kaj o »vodic. Don Louis se je obrnil k poglavarju.
»Pojdi,« je rekel, »in napravi dež. Duhovnik belokožcev te ne bo več nadlegoval. Toda pazi, kadar boš zbral nad svojim rodom oblake, da ne prikličeš tudi strelo in grom tvojega mogočnega očeta, španskega kralja!«
Zuniji so odšli s svojim poglavarjem.
Z ostalimi Indijanci je opravil guverner na kratko. Bili so roparji ali pa mešanci, ki so povzročali nemire. Munos je samo na kratko označil njihov prestopek. »V rudnike« so je glasila sodba. Toda brez določenega roka. Iz rudnikov ni nihče prišel nazaj.
Z Amerlkanci se je don Louis pomudil malo dlje. Zasliševal je vsakega posameznika, može in žene. j.lane Chalfont — —«
»Vašega moža so v Arkansasu ubili Indijanci, pravite?«
»Da, gospod,« je odvrnilu mala vdova s slamnikom in pritisnila svojega otroka na prsi.
»In šo vedno nimate dovolj? Ali se niste vrnili v svojo domovino?«
»No, gospod.«
»Kaj?«
»Ne, gospod. Jaz in gospa Johnson z dvema mladima možema smo ostali in sadili rž.«
Don Louis jo je presenečen pogledal.
»Slo nam je dobro, dokler ni prišel mož, ki ga jo ubil pes, in ki je zažgal našo hišo in nas vse pregnal. Veselu som, da ga je ubil pes. Cisto prav mu je.«
»To sta ta dva mlada moža,« jo rekel Munos in pokazal oba mala dečka.
»To sta vendar otroka,« je dejal don Louis. »Kaj vendar bo, če bo prihajalo vedno več ljudi preko meje? — Naprej v Mehiko. Sedaj hočem videti lastnika psa. Pravile, da jo neumen?«
Munos jo pomignil Antoniu.
Don Louis je bil že utrujen. Za starega moža, kakor Jo bil on, Je bilo tako dopoldne preveč naporno. Izprašal je ducat ujetnikov in so je počutil slabo. Z napol zaprtimi očmi Je opazoval nekaj časa na tleh igro senc, ki so jo metali listi na drevesu.
Ko jo pogledal kvišku, je stal pred njim Antonio. Don Louis ga je pogledal v obraz. Antonio je bil miren in vesel. Toda na
dona Louisa jo učinkoval pogled, kakor močan električni tok. Nekaj časa ni mogel reči ničesar. Njegov obraz so je zdrznil, vztrepetal je in žile so nabreknile, kakor da hočejo počiti. Samo s skrajnim naporom volje se mu jo posrečilo, obvladati se.
»Daj mi knjigo,« je rekel zapisnikarju, ki je sedel pri njegovih nogah, »in pero.«
V	knjigo je nekaj načečkal in so podpisal. Nato je še enkrat pogledal Antoniu,
Izrodek!« jo rekel in zamrmral še nekaj nerazumljivega. Njegov glas je bil zlomljen in tresoč. Nato je pomignil, naj ujetnike odpeljejo.
Munos jo pogledal v knjigo, cinično zažvižgal In ukazal, naj odpeljejo ujetnike.
Z veliko težavo je don Louis prišel do svoje nosilnice in se dal prenesti domov. Brez besedice je takoj odšel v svojo sobo. Čutil se jo slabega in je poslal po vino. Bilo jo opoldne in zelo vroče. Sedel je na stol pred. svojo toalelno mizico in snel vlasuljo. Njegova plešasta glava jo bila čisto mokra od potu in luhko je videl, kako mu bijejo žile. Nenadoma ga je stresel krč. V ogledalu jo videl, kuko se mu je skremžil obraz. Nato ga jo pogludilu mrzla roka od nog do glave, nakar mu je ena stran otrpnila in eno oko ugasnilo. Vse to jo opazoval z grozo; polovica njega je gledula, kako umira druga polovica. Nato jo omahnil na tla.
Nekaj minut kasnejo jo Fides priklicalo vpitjo deklo, ki jo prišln z vinom.
Biln jo vdova z vsemi skrbmi in z žalostjo.
Bele proti koncu oktobra jo major Munos kot začasni guvernerjev namestnik našel čas, da jo poslal v Mehiko ujetnike, ki so so do tedaj že močno pomnožili. Zadržali so ga nemiri, ki jih jo povzročila govorica o don Louisovi smrti v severnih pokrajinah in neprestano zahteve po delavcih za srebrne rudnike. Moral jo napraviti kazenske pohode, da je dobil zahtevano število Indijancev. Antoniu so sporočili, da bo moral iti skupno z ostalimi ljudmi iz Texasa v Mehiko. Sicer ni zvedel ničesar.
»Zelo žal mi jo za vne,« mu je rekel Munoz. ,Razumeti morate, dn moram spoštovati ukaze svojega milostljivega predhodnika.«
»Seveda, seveda,« je rekel Antonio. »Saj se tudi ne pritožujem. Morda se vam zdi smešno, toda jaz sem zelo srečen in zadovoljen-«
»Bog vam pomagaj,« jo mrmral major in mislil na to, kar je don Louis napisal v knjigo.
Od tu in tam
Prva zgodovina jugoslovansko umetnosti oil
sačetka rlo danes jo te dni izšla v Belgradu, loda ne v srbščini, pae pa v francoščini. Naslov te knjige je »L’art yougoslave«. V uvodu te knjige stoji zapisano: Ta lljiga izhaja v trenutku, k j se po zaslugi kraljevskega namestnika Pavla kaže čedalje večje zanimanje za jugoslovansko umetnost. Ustvarjalni duh in pobuda kneza namestnika Pavla daijeta na polju kulturnega in umetniškega življenja pečat dobi, v kateri je njemu zaupano vodstvo jugoslovansko države. To delo je posvečeno zgodovini jugoslovanske umetnosti, ki je znana eamo malemu številu strokovnjakov. Nima drugega namena, kakor iznesti pred široko javnost umetniška dela, ki so stoletja predstavljala za Jugoslovane podlago tradicije in složnosti. Tehnično je knjiga dovršeno opremljena in predstavlja eno najiepših izdan j v naši državi. Vsebuje 168 velikih reprodukcij na celi strani, od njih Osem v barvah. Pred reprodukcijami je obsežna razprava o jugoslovanski umetnosti od IX. stoletja do danes, kakor tudi pojasnila k vsem delom v knjigi, tako da je to v resnici prva zgodovina jugoslovanske umetnosti kot celole. Knjigo je napisal ravnatelj muzeja kneza Pavia dr. Milan Kašanin,
Zagrebška mestna občina je nabavila nove obeleževalne ploščice za mestne ulice. Doslej je poskušala z železnimi, pa so se slabo obnesle. Boljše so bile medeninaste. Zdaj je neka domača tvrdka izdelala serijo medeninastih ploščic, za katere daje triletno garancijo. Občina pa je za poskus naročila medeninaste ploščice tudi od neke angleške firme, ki daje zanje desetletno garancijo.
V nedeljo je bil v Zagrebu na Iliči svečano blagoslovljen »Doni hrvaških obrtnikov«. Dom je imenitna palača, kakor je prav gotovo ne premorejo obrtniki nikjer v' državi. Na pročelju ima kovinske embleme vseh obrti. Vhod je monumentalen. Na notranji plati portala je spominska plošča iz belega dalmatinskega kamna. V zgradbi so vsi obrtniški zavodi od »Zanatske komore«, »Zavoda za promicanje obrta«, »Saveza hrvatskih obrtnika« in do dolge vrste ostalih obrtniških ustanov. V poslopju je tudi velika moderna kavarna ter restavracija s kotičkom, ki je izdelan v pristnem hrvaškem zagorskem slogu. Kavarna ima dalje posebno umetno izdelane železne lestence, štedilnik v restavraciji stane 50.000 dinarjev ter je delo domačih obrtnikov. Restavracija lahko sprejme hkrati 400 do 500 oseb, vsi prostori s kavarno in dvorano vred pa približno 1000 oseb.
V	drugem nadstropju so reprezentativne dvorane »Saveza hrvatskih obrtnika« in iZanatske komore«. V tretjem nadstropju je lepo urejen poseben hotel za obrtnike, ki prihajajo v Zagreb po opravkih iz pokrajine.
Dandanašnji je na ozemlju drinske banovine
vsega skupaj 754 ljudskih šol — pred stodvajse-timi leti pa je na vsem tem izredno obširnem terenu obstajala ena sama ljudska šola, ki je bila ustanovljena leta 1818 v Valjevu. Te dni je bila proslavljena stodvajsetletnica njene ustanovitve na prav lep način, brez zunanjih velikih priprav, skromno, p? prisrčno.
t«, mfii i -
V okolici Podgorice v Črni gori so se zadnje dni pojavile v velikih množinah kobilice, ki so priletele iz Albanije. Posebno mnogo jih je sedlo na polja v podgoriški, tuški, grudski in leškor poljski občini. Merodajne oblasti so takoj poskrbele za potrebne ukrepe. Kot najboljše sredstvo za uničevanje te škodljive zalege se je pokazala nafta, katero brizgajo kmetje iz vinogradniških škropilnic. Ponekod jih preganjajo tudi z zmesjo oksida, bakra in, arsenika. Marokanske kobilice so zdaj že do 90% skoraj zatrte. Ostalo delo bodo opravili p*sebej najeti delavci in ptice, ki so priletele v okolico Podgorice od vseh strani.
Naši sanitetski oficirji so bili odlikovani z največji in francoskim odličjem, z »Legijo časti«. Predaja odlikovanj je bila izvršena v soboto v Her-cegnovem, v štabu Boke Kotorske. Odlikovana sta bila za izredne zasluge upravnik mornariške bolnišnice v Melinah, sanitetski polkovnik g. dr. Mi-Iovan Bašovič ter šef ldrurgičnega oddelka v isti *ar!',otslM major 8- dr. Gavrilo Petrovič. Odličji jima je pripel v imenu predsednika francoske republike generalni francoski konzul v Splitu g. Gaston Soupee. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi komandant Boke Kotorske divizijski gdneral g. Pelar Račič,
Z okna v četrtem nadstropju, kjer je sedel in
je nenadoma padel akademik-jurist Vladimir °P°vtč. Priletel je na trdi tlak na dvorišču ter obležal mrtev, ves razbit Mati mladega akademika se je večkrat bala, ko je gledala svojega •dna, ki je brezskrbno sedel na oknu in bral. Opozarjala ga je. naj nikar ne izziva nevarnosti.
V	soboto zjutraj pa se je fant, komaj je za silo okreval od malarije, ki ga je mučila od časa do casa, spet usedel na okno in začel brati. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padol s četrtega nadstropja na dvorišče. Sodijo, da ga je najbrž obšla hipna slabost po prestani bolezni in to je postalo zanj usodno.
Veliko smolo jo imel elegantni vlomilec Mu-stafa Jašarevič, »bivši privatni uradnik«. Na križišču Iliče in Krajiške ulice v Zagrebu ga jo zgrabil detektiv prav v trenutku, ko je imel ren-dez-vous z neko mlado lepotico. Jašarevič je bil izgnan iz Zagreba in ga tačas zasleduje sodišče zaradi nekih tatvin. Detektiv je rendezvous prekinil in Jašareviča odgnal v zapor.
Po nekaj gramov Čistega zlata dobi vsak dan iz roke Jablanico blizu Leban trgovec Boža Miličič. Ljudje so vedeli o reki, da prinaša s seboj v pesku drobno kristalčke zlata, kajti v hribih, koder rečica izvira, so že Rimljani kopali zlato. Trgovec so je lotil izpiranja ter iznašel v ta namen posebno primitivno izpiralno pripravo. Najel jo več kmetov, ki stalno vsak dan izpirajo rečni pesek. Uspeh ni izostal. Trgovec pridobi skoro vsaki dan po nekaj gramov čistega zlata. Ti uspehi so vzpodbudili ostalo premožnejše ljudi, da so hoteli poskusiti svojo srečo na isti način. Toda prehitel jih je trgovec Miličič, ki si je izposloval izključno dovoljenje za Izpiranje peska ročico Jablanice.
Po hudem streljanju in boju so zagrebški cariniki in stražniki zaplenili nekaj sto litrov vina zagrebškim tihotapcem. V zadnjem času se je na področju občine Kurtošije spot hudo razpaslo tihotapstvo opojnih pijač. V soboto zvečer je bila zato organizirana velika racija na predrzne tihotapce. Pri tej priliki so bili aretirani štirje zelo nevarni tihotapci, ki so imeli doslej že neštetokrat posla z oblastmi. Niso pa se dali prijeti kar zlepa, ampak so skraja začeli celo streljati na stražnike in na carinske organe. Rili so izredno predrzni, ker so bili številčno mnogo močnejši kot stražniki m cariniki. Po daljšem boju in streljanju jili je večina pobegnila, štirje pa so bili prijeti
Razstava Franceta Kralja
Za dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja je France Kralj priredil v Jakopičevem paviljonu retrospektivno razstavo, na kateri je prijateljem upodabljajoče umetnosti prikazal srečen prerez dela, iskanja in hotenja, ki ga je vodilo na poti, s katero je v naše tovrstno kuiturno življenje začrtal vidno in trajno pomembno sled. Dobro izbrana dela nam na jasen način odkrivajo kakor pregleden vodnik posamezne faze Kraljeve tvornosti, kateri je javnost v vseh dvajsetih letih sledila z veliko pozornostjo ter jo odobravala z nedeljenim priznanjem.
Tudi kdor ne bi vedel za čas, ko je France Kralj z mladostno nezadržanostjo in neugnanostjo stremel za tem, da bi videzu zunanjega sveta, simfonijam linij, barv, ploskve, prostora in okrogline dal neki globlji, notranji, prav posebni smisel in podlago, neko svojsko poduhovljenost, neko strogo, v svojem jedru dogmatično, na trdno zasidrani veri temelječo, v tedanjih razmerah skoraj homiletično zanosno in uporno apriornost, lahko še v delih, ko je France Kralj že zdavna prevesil in dozoril gledanje v pomembno drugačno smer, spozna njegov osebni, poetični in na neverjetno mnogo načinov izrazijivi ter izražani slog. V vsakem času je duh tod razodeval neutešno žejo po novem, zunanji dojmi so rodili najdivergentnejše reakcije. Dežela želja s svojim sončnim nebom, z zelenjem in z modrino, s spomeniki moči, ki se ji še, ko je že razpadla, čudimo in jo spoštujemo, — Italija je na tej razstavi zastopana skoraj s simbolično številčno pretežnostjo. Kot hladen, miren objektivist je zdaj našel v ogromni gruči hiš, ki dajejo mere mestu, ko izkoriščajo zemeljske prednosti, redu in koristi služečo smotrnost, in ko se je prepustil čaru dneva v Florenci, mu je zrasel privid, ki mu je dal izraza v simbolu; tod je občutil spoštovanje pred pokrajino, v kateri je že zdavnaj utihnil vroči vrvež pestrih, živih dni, tam se ga je lotila zamišljenost pred nemimi pričami slavnega časa, drugod se je predal brez razmišljanja viziji prečudnega
sožitja med starim in sodobnim, da so mu barve in črte govorile v svojski prispodobi; marsikdaj se človeku zazdi kakor bi se bil zamaknil v neki odmaknjeni pravljični svet. Nekje občuduje preprostost, drugod ga navdušita prepletenost in kolosalni zamah, spet nekje pa se skloni z ljubeznijo k zemlji, iz katere si težak — kmet s trudom in znojem puli vsakdanji, trdo prigarani kruh. Ogromnost in Celotnost ga presenečata prav tako kakor podrobnost in ob strani stoječa, prisrčna skromnost. Svet pisanih barv ga zanaša in mu narekuje delo v vzvišeni službi.
Na svoji lanski poti po Italiji je France Kralj napravil nekaj laviranih perorisb, ki so visoko kvalitetne in kažejo mojstra izrednega znanja. Prav gotovo so te risbe med najboljšimi deli na Kraljevi razstavi. To dejstvo nam likratu tudi jasno priča, da Kraljeva produktivna sila še prav nič ne usiha, ampak da je šo v polnem razmahu, sposobna še mnogih presenetljivih obratov, kipeča, nemirna in močna.
France Kralj pa je tudi odličen kipar. Poleg omenjenih risb je gotovo najboljše delo na razstavi izredno razgibana, kompozicijsko odlična in neprisiljena terakota »S polja«. Živa je in pri-rodna, dobrega opazovalca izpričuje in spretnega oblikovalca, ki zna izraziti to, kar hoče. Z dela veje neka sveža, radostna in burna sila, ki nam izdaja poreklo in privrženost umetnika: Franco Kralj je doma z dežele, ljubezen do zemlje, do njenih darov in do krepkega življenja mu je ostala od mladih let.
Res je, da je bilo v letošnji sezoni v Jakopičevem paviljonu prirejenih izredno mnogo razstav in da je pričujoča Kraljeva postavljena že na kraj, v čas, ko ljudje ne hodijo več s takim zanimanjem gledat in poslušat reči, ki so jih bile nied letom živo vezale. Spodobi pa se, da se naša javnost kljub temu oddolži z obilnim obiskom umetniku, ki je dve desetletji stal med prvimi borci za samostojni obraz naše upodabljajoče umetnosti.
„lgra o kraljestvu božjem"
Pri vseh velikih prireditvah se dandanes uveljavlja, kakor v davnih stoletjih kot najvidnejša točka kaka veličastna skupinska igra, pri kateri sodelujejo tisoči igralcev in se zato vrši na prostem. Tudi na našem kongresu bo v soboto, dne 29. julija, proti večeru na Stadionu taka predstava, ki obeta biti največja prireditev v monumentalnem slogu take vrste v naši državi in najbrž v srednji Evropi sploh. Težko bo pri tej prireditvi govoriti o predstavi. Sodelovali bodo namreč vsi: tisti, ki bodo »gledali« prav tako, kakor tisti, ki bodo »igrali«. »Igralcev« bo nekaj nad 3000, računamo pa tudi vsaj na 20.000 gledalcev. Vsi skupaj bodo izvajali »Igro o kraljestvu božjemc, katere besedilo je napisal N. Kuret. Sodelovala bo takorekoč vsa Slovenija. Organizirajo se namreč zbori iz skoraj vseh slovenskih dekanij, ki jih zbira in vadi g. kaplan Davorin Petančič. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo ta monumentalna igra največja privlačnost vsega kongresnega sporeda in da bo tudi svojevrsten gledališki dogodek, kakršnega tudi v najveejih kulturnih središčih ne zmore vsako desetletje. V igri sami se prikazuje vlada Antikristova in zmaga verne mladine. Igra zajema vso problematiko sodobnega sveta z vsemi njegovimi ideološkimi strujami in bo za zbrane množice gotovo razodetje. 6e bolj pa mogočno doživetje edine rešilne ideje, ki preostaja sodobnemu svetu: ideje o kraljestvu božjem na zemlji, ki ga je treba uresničiti.
Resnica o volitvah obratnih zaupnikov
Zveza združenih delavcev nam pošilja o volitvah obratnih zaupnikov naslednji sestavek:
Volitve obratnih zaupnikov so letos bile 12. in 13. maja, nato pa so bile preložene na čas od 15. julija do 15. avgusta. Volitve bodo morale biti v tistih obratih, kjer so bile že 12. in 13. maja, ponovno julija ali avgusta. Za te volitve sta nastopili pri nas prav za prav samo dve skupini. Na eni strani Zveza zdruzenih delavcev, na drugi pa Združeni socialisti vseh barv.
O	teh volitvah je Združenim socialistom naklonjeno časopisje poročalo, da je bilo v prvih dneh (12., 18. maj) izvoljenih 490 zaupnikov in sicer tako, da so jih dobili marksisti od teh 230, JSZ 160, NSZ (plavi) 86, Zveza združenih delavcev pa le deset.
Ta poročila Združenim socialistom naklonjenega časopisja so izmišljena in neresnična. Številka za ZZD pa je zelo znižana. Zveza združenih delavcev je namreč pri teh volitvah v primeri z lanskimi znatno napredovala. V dveh dnevih sl je na voliščih priborila 60 zaupnikov, 37 zaupnikov na teh voliščih si je priborila na novo, torej je za to vsoto napredovala.
Poleg tega je važno poudarili, da so Združeni socialisti proti ZZD nastopili tako, da jim to ne more biti v čast. Združili so svoje sile za teror zoper ZZD in so ga dejansko tudi povsod izvajali. Zvezali so se, zlasti na severni meji, z ljudmi, ki jim je prava narodna delavska organizacija trn v peti, postavili v volivno odbore slovenski narodni celoti docela sovražno usmerjene ljudi in najraje take, ki so si v prejšnjih časih priborili po podjetjih vodilna mesta, ter grozili našim ljudem z Odpusti. V tovarni Jugotekstil v Mariboru je bil naš kandidat za obratnega zaupnika po spetkah rdečih odpuščen iz obrata četrt ure pred volitvami in za 14 ilni naprej izplačan z utemelj., da jo dela zmanjkalo. Volitev v tem obratu sploh ni bilo, ker je tam ostala samo ena lista Združenih socialistov. Liste ZZD. ko so bile že potrjeno, so trgali z razglasnih desk. Volivni odbori, ki so jih sestavljali stari obratni zaupniki, so protizakonito skrčili čas za vlaganje list na nekaj ur in vlaganje list po ZZD sploh onemogočili, n. pr. pri »Saturnusu« v Ljubljani. Že vložene liste ZZD so protipostavno razveljavljali.
Pri tajnih volitvah — kakor so volitve obratnih zaupnikov — so ti veliki zagovorniki svobode in demokracije dovoljevali, da so njihovi pristaši v skupinah po pet in pet ljudi vodili manj zavedno delavstvo v volivni prostor in ga tam nadzirali, katero listo voli, n. pr. pri »Induplatk v Jaršah. Ob takem »istemu tajnih in svobodnih volitev je napredek ZZD zelo časten.
V	Vrapču so je zgodila druga smrtna nesrečn. lam se je ponesrečil šestinštiridesetletni kmet Pavle Barbarič iz Gornjega Vrapču. Šel je okrog 11 ponoči domov, pa je na železniškem prelazu, kjer m zapornic, prišel pod lokomotivo, ki ga je zgrabila od strani ter ga butnila z vso silo ob breg. Barbariču je počila lobanja in smrt je na-stopilu takoj. Zdi se, da je bil Barbarič tudi nekoliko vinjen In ni pazil na prihajajoči vlak.
Prošnja poštnini ravnateljstvom v Trstu in Vidmu
Rimska vlada je spričo novih prijateljskih vezi z Jugoslavijo že pred dvema letoma dovolila, da prihajajo v Italijo nekateri jugoslovanski poli-, tični dnevniki. V Jugoslaviji pa so sploh vsi italijanski listi in revije dovoljeni. Vprašanje, ali sme dohajati v Italijo jugoslovanski periodični tisk, ki ni politične narave, pa ni bilo razčiščeno. Nekateri slovenski mesečniki na pr. neovirano in redno prihajajo v Italijo, drugi pa ne. Glede verskih mesečnikov se je vprašanje načelno razjasnilo tako, da nabožni listi, ki izhajajo v Jugoslaviji, lahko prosto prihajajo v Italijo. Tako so večkrat zagotovila osrednja oblastva v Rimu.
Zato je nerazumljivo, da se množe pritožbe, da naročniki »Bogoljuba« in »Glasnika Srca Jezusovega« odposlanih številk ne prejemajo redno ali pa da jih sploh ne dobijo. Zdi se, da je temu kriva napačna gorečnost najnižjih poštnih mest. Potrebno je, da se tudi v teh primerih smernica rimskega središča, ki ga navdihuje želja po pomiritvi iu mirnem sožitju, v celoti spoštuje.
Nogometna tekma z Italijo
Belgrad, 1. jun. m. Jutri se pripeljejo v Bel,grad italijanski nogometni igralci, ki bodo v nedeljo nastopili proti Jugoslaviji. Tudi za ta tekmo vlada v vsej športni javnosti tudi v drugih krogih veliko zanimanje. Tukajšnje časopisje že opozarja naše nogometne igralce, ki bodo v nedeljo nastopili proti Italijanom, da je italijansko moštvo znatno nevarnejše kakor pa je bilo angleško,
W(ibours Shaw zmagal v Indtanopolisu
Včeraj popoldne so bile v Indianopolisu (USA) velike avtomobilske dirke na 500 milj. Dirke je gledalo okrog 150.000 gledalcev. Zmagal je Wil-bourg Shaw na avtomobilu znamke Maseratti. Shaw je dobil »Veliko nagrado mesta Indianapolisa«. Dvesto tur za 500 milj j© prevozil v skupnem času 4 ure 20 minut s povprečno hitrostjo 115 km na uro. Lansko loto so bile dirke razveljavljene. Prišlo jo do tragične nesreče; že kmalu po startu so trčili trije avtomobili, pri tem »e je smrtno ponesrečil zmagovalec prejšnjega leta Loyd Roberts, več dirkačev in gledalcev pa je bilo težko poškodovanih.
V	Kaunasu so bile končane tekme za evropsko prvenstvo v basketballu. Evropsko prvenstvo si je osvojila reprezentanca Litve, ki je premagala vse svoje nasprotnike z žela izdatnimi rezultati.
Prvi dan tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo ameriških univerz je prinesel nekatere izredno dobre rezultate. Sijajen je bil spet znameniti črnec Woodruif, ki je zmagal v teku na 440 yar* dov s časom 47 sekund in v teku na 880 yardov s časom 1 min. 51 sek. in 2 des. V teh dveh disciplinah je Woo,druff letos že tretjič zaporedoma postal prvak ameriških univerz. Ostali rezultati: tek na 100 yardov: 1. Weast 9 sek. 8 des., tek na 220 yardiov: 1. Capp 21. sek, 2 des,, tek na miljo: 1. Zamperini 4 min. 11 sek. 2 des., tek na 2 milji:
1.	Boulanger 9 min. 22 sek., štafeta 4X400 yar-dov: 1. University ob South Califomia v času 3 min. 19 sek., tek na 120 yardov ečz zapreke: 1. Humphrey 14 sek. 4 des,, tek na 220 yardov čez zapreke: 1. Vickery 22 sek., 8 des., krogla: 1. Ryan 15 m 87 etn, disk: 1. Caspar 48 m 22 cm, kopje:
1.	Peoples 67 m 97 cm, skok v daljava: 1. Perina
7	m 44 cm.
Drugi in zadnji dan tekmovanja pa je prinesel naslednje prav dobre rezultate: met kladiva: 1. Bennct 54 m 52 cm, skok v višino: 1. in 2. Mallery in Wilson 1 m 92 cm, skok ob palici: 1. in 2. Day in Ganslen 4 m 26 cm. Zamperini. Humpb>-ey, Vickery, Caspar, Peoples, Mallery, Wilson in Day so slušatelji kalifornijske univerze, ki j« na tem tekmovanju v New Yorku dosegla najlepše uspehe. Turčija bo branila
Sodarstvo je pri nas tako razvito, da je beseda o njem celo v slovenski pesnitvi »Moj oče je delal sode, iaz pa ade«, poje slovenski pesnik, Sodarstvo se je pri na« tako dobro razvilo, ker pridelujemo mnogo vina. Slovensko vinogradništvo pa obstoja, odkar so se Slavenci naselili v teh pokrajinah in so vinogradništvo prevzeli že od tu prej naseljenih Rimljanov. V Slovenijo pri-najajc* kupovat sode iz V6c države, posebno na velesejem in naši sodarji znajo to dobro ceniti. S>voie izdelke razstavljajo vsako leto in tudi na letošnjem velesejmu od 3 do 12. junija jih bomo videli raznih velikosti, gladke in akrašene z živo narodno ornamentiko.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krai	Barometer-sko stanje	Temperatura v O		= >	C	Veter	Pada- vine	
		•	* , KO = 5 c « E	■r* c	5C	(smer, jakost)	tu/ui	vrsfa
Ljubljana Maribor	7b0‘4	13-0	11-2	94	10	0	16-5	dež
Zagreb	7 £»3*8	15-0	11-0	70	10	NE,	m	dež
Belgrad	762i	24-0	13-0	SC	IU	u	50	dež
Sarajevo	7630	17-0	10-t	90	10	n	3-0	dež
Vis	761-0	13-0	11-t	90	10	se8	3-0	dež
Split		is-o	12C	70	8	SE,	18-0	dež
Kumbor	76s3	20-0	16 (	M	10	N,	9-0	dež
Rab	761-t	18-0	12-0	70	10	ESE,	0-2	dež
Dubrovnik	/6)4	2K	14t	70	10	E,	6-0	dež
Vremenska
dno vreme.
napoved: Oblačno, deževno in bla-
Koledar
Danes, četrtek, 1. junija: Fortunat.
Petek, 2. junija: Marcelin; Peter.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr, Piccoli, Dunajska cesta 6; anr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Cerkveni koncert. Kdo ga izvaja? Nihče drugi, kot znameniti Trboveljski slavčki. Naštudirali so prelepo Grbčevo mašo na staroslovensko besedila, ki je napisana za troglasen zbor s spremljevanjem orgel. Orgelsko spremljevanje bo prevzel iz ljubez-njive naklonjenosti prof. Tomc, ki tudi sicer sodeluje kot solist na orglah. Cerkveni koncert bo v frančiškanski cerkvi v torek, 6. junija ob 20. Vstopnice v knjigarni Glosbene Matice.
šolsko leto iv* h koncu in šola Glasbene Matice ljubljanske bo pokazala sadove svojega dela na dveh javnih sklepnih produkcijah. Prva bo v ponedeljek, 5, t. m, ob četrt na 7 v mali filharmonični dvorani. Nastopila bo cela vrsta gojencev, ki obiskujejo klavir in violino v različnih razredih od prvih početkov navzgor. Natančni spored bo na razpolago od sobote dalje v knjigarni Glasbene Matice. Spored je obenem vstopnica za produkcija.
Košnjo ljubljanskega aerodroma bo oddala mestna občina na javni dražbi v soboto, 3. junija ob 9 na aerodromu.
Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20 vajo mešanega zbora v Lajovčevi dvorani. Odbor, Javno predavanje. V petek 2, junija in v soboto 3, junija, vsakokrat ob 18 popoldne, bo v univerzitetni zbornici predaval g. dr. Golombek, docent varšavske univerze, o poljski literaturi, in sicer v petek o Slovackem, v sobota pa o novejši literaturi. Vstop na obe predavanji prost,
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto 3 junija v mineraloški predavalnici na univerzi ob 6 zvečer svoje zaključna predavanje v tej sezoni, Predaval bo prof. dr, France Veber o temi: »Dvojna narava čutenja«.
Umetnostno-zgodovinsko društvo T Ljubljani si bo v ečtrtek 1. junija ob 3 popoldne ogledalo uršulinsko, šentjakobsko in šentflorjansko cerkev. Prijatelji domače umetnosti povabljeni. Sestanek pred uršulinsko Cerkvijo.
Na letošnjem pomladanskem velesejmu od 3. do 12. junija bado samo osebni avtomobili zasedli preko 1500 ms prostora. Najrazličnejše znamke vseh cen bodo zadivile vsakogar. Manjkalo pa tudi nc bo tovornih avtomobilov, avtob.usov, motornih koles in koles. Izbira med sledečimi znamkami bo pač prav težka; V6e so dobre in vredne: Adler, Audi, Amilcar, BWM, Borgvvart, Buick, Cadillac, Chevrolet, Citroen, Chrysler, Daimler-Benz, DKW, Fiat, Ford, Hanomag, Hansa-Lloyd, Harch, Hudson, Lancia, La Salle, Maybach, Mercedes-Benz, Olds-Mobile, Opel, Pontiac, Plymouth, Ste-yer, Škoda, Tatra, Renault, Terraplans, Vauxhal, wanderer; pa tovorni Belford-Truck, Blitz, Chev-rolet-Truck, Daimler-Benz, Deutz, Fiat, Ford, International, Krupp, Magirus, MAN, Mercedes-Benz, Saurer, Tempo; motornih koles bo tudi mnogo in navajamo glavne znamke: Ardie, Bianchi, BMW, Deutz, Diamant, DKW, Horex, Maico, Mi-cle, NSU, Phaenomen, Puch, Sachs, Wanderer, Ztindapp. Interesenti, oglejte si veliko razstavo na Ljubljanskem velesejmu med 3. in 12. junijem.
Jugoslovanski esperantisti so zborovali v Karlovcu
v dneh od 27.—30. maja t. 1. Zbrala se je nad 500 delegatov iz vseh delov Jugoslavije, prišli pa so na kongres tudi zastopniki Bolgarske esperantske zveze, ki so bili navdušeno sprejeti,
Začetek kongresa je bil v nedeljo 28. maja v veliki dvorani »Zorin dam«, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Popoldne je bil ligin občni zbor, na katerem je bil izvoljen stari odbor z majhnimi spremembami.
Kongres so zaključili v ponedeljek 29. mafa ▼ Ozalju, kjer ca si esperantisti ogledali zanimivosti gradu nekdaj mogočnih Zrinjskih grofov.
V	torek 30. maja pa je akupina esperantistov pohitela k slikovitim Plitvičkim jezerom.
Kongres v Karlovcu je pokazal, da je espe-rairtska ideja v Jugoslaviji že močna ukoreninjena in da je v zadnjih letih napredovala. Jugoslovanska esperantska liga je z ozirom na svoje delovanje in napredek na 3. mestu. Prednjačita ji samo Še Portugalska in Finska.
ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 20.
Četrtek, 1. junija: >Velika sKuSnjava.t — Red Četrtek.
Petek, 2. junija ob 15: >Othello.« Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
Opera: Začetek eb 20.
Četrtek, 1. junija: Zaprto.
Petek, 2. junija ob pol 20; »Lohengriu.c Red A Sobota, 3. junija: »Lucia di Lanunermoor.« Red B Gostovanje Chr!*ty Solarija in Aldo Nollijeve Danes zveečr bodo ponovili za red Četrtek veseloigro češkega pisatelja Karla Piskora »Velika skušnjava«, i®	izreden	uspeh.	Zasedba
običajna z go. Nablocko v glavni ženski vlogi. Režiser: prof, Šest,
i	B®^clIo« k°t dijaška predstava. Jutri, T petek, ob 15, se bo imelo dijaštvo priliko aeznanili z enim izmed najpomembnejših Shakeipearejevih det »Othellom«, ki očitujc v polni meri vso veličino bhakespearejeveda duha. Cene od 14 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 1. junija ob 20: sšt. 72«. Red A.
Petek, 2. junija ob 20: ^Potovanje v Benetke« Premiera. Predstava Združenja cled icralcev Sobota, 3. junija ob 20: »Utopljencat. lied D.
vmvm
..
Ko sta bila Cotirtncy in Scott že blizu bojne črte in 6ta se dvigala višje in višje, da bi prišla čim boli iz območja nemških tempov, se je Courtney ozrl, ker se mu je bilo zazdelo, da sliši za seboj brnenje. Res — takoj je zapazil drobno piko, ki se je gnala od nemške strani za [ njima. Nekomu se je bilo le posrečilo dobiti nepoškodovano letalo in se brž dvigniti..
Courtney je napenjal oči, da bi prepoznal aparat. Zdelo se mu je, da more biti samo eden tak tič med Nemci — ven Richter. Ni bilo treba dolgo čakati, pa se je prepričal, da ju re6 lovi on.
Von Rehter ;e prebraj listek, ki sta na Nemcem v čevljih vrgla Courtney in Scott. Videl je, da sta mu vrnila milo za drago. Stisnil je zobe in sklenil, da mu l>osta to poplačala — tako ali tako. Čakal je, da sta se vnesla, žele potem, ko sta bila odletela, je dal potegniti svoje letalo iz edinega hangarja, ki je ostal meti bombardiranjem nepoškodovan. Pognal se je za Angležema, kar ga je nesel motor. Njegov obraz je bil mračen, negiben, skoraj strašen. Obraz človeka, ki se je namenil storiti sva,e. naj ga velja kar ga hoče. V nekaj trenutkih se je izvil iznad letališča v višavo ter se razgledal, kje na obzorih M zagledal kako pikico.
Ko je Angleža dobil pred oči, je zdrvel za njima.
Ko je Courtney zagledal za sabo Richterjevo letalo, mu je prej veseli obraz mrknil. Čutil je, da se mu Nemec počasi, toda vztrajno bliža. Vedel je skoraj do trenutka natančno, kdaj bosta zadela skupaij, če ne bo njegovo letalo dobilo večje brzine, ali če ne bo Nemčevo začelo odnehavati.
Šlo je za to, ali bosta e Scottom prej čez bojno črto, kakor ju bo ujel Richter, ali pa se bosta morala spustiti z njim v boj ravno nad nemško fronto. Ker jima i'i nomarr»in nobeno naključje, se je zgodilo to drugo.
Kavno ko sta se bližala frontnemu pasu, je Courtney začutil za sabo regljanje strojnice. Richter je_ bil tn in njegovi streli so začeli praskati ob Courtneyevo letalo Za trenutek je zagledal Nemca, ki ga je obletel in streljal nekaj trenutkov od spredal zgoraj nadenj.
Courtney si je na vee kriplje prizadeval, da bi se zvil nad Nemca in ga on dobil od zgoraj na muho. Toda bilo je nemogoče. Richter je vražje dobro meril. Courtney je poskušal vse svoje zvijače ip drzne umetnije, da bi se mu izmaknil vsaj toliko, da ne bi zadel oni njega. To bi se mu bilo tudi posrečilo, da niso
nemškemu letalu pomagali topovi s tal.
Scott, ki se je bil malo odmaknil od boja, se je nenadno znašel sredi samih belih oblačkov, ki jih je porajalo razleta-vanje šrapnelov. Okoli njega je prasketalo in pTŠilo, da bi se človeku zdelo, da pada toča. Vil se je med temi strupenimi, jeklenega dežja meglicami in gledal, kako bi prišel na pomoč Courtneyu, katerega je držal Richter s svojo strojnico. Vrtel se je, da bi ga zagledal, prisluho-val je, kje ropoče njegov motor.
Zaslišal ga je, ko je ravno začel pojemati. Še enkrat je zahropel, potem pa utihnil. Courtneyevo lptalo je bilo zadeto in so je začelo opotekati, nato pa je v loku in vedno hitreje zavilo proti zemt<ji.
Ko je Nemec to videl, se je naglo obrnil in odbrzel nazaj, zakai toča šrap-nelov se je zdaj tako zgostila, da bi ga lahko zadeli njegovi lastni ljudje.
Courlney je padal nagleje in nagleje. Scott se je nagnil iz svojega letala, da je ravno še utegnil videti, kaj je s Court-neyem. Naglo je obrnil letalo *a rtiego-vim ter ga skušal v padanju dohiteti. Ko je bil vštric njega, mu je z roko mahal nekaka znamenja, ki jih pa Courtney ni razumel — kako neki?
Courtney je na vso kripBje poskušal, da bi se kako rešil. Zadnje trenutke, ko je že videl, da se mu v blazni naglici bliža zemlja, se mu je posrečilo, da je letailo vzravnal, da ni padalo na nos, marveč poploek v loku. Sklonil se je iz letala ter gledal, gledal ...
Ko je že menil, da bo zdaj, zdaj udaril ob tla in ga bo konec, je vzrl majhno zeleno trato in jo skušal letate naravnati proti njej. Dosegel jo je, toda že na robu je letalo zadelo ob tla, se zaletelo v dre-
vesce, se preobrnilo na glavo ter se z lomečim ropotom ustavilo ..
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, kakor da je vsega konec. Potem se je pod strtim letalom začelo nekaj gibati, se kobacati, nazadnje je prilezlo izpod njega nekaj, kar je bilo podobno okajeni, zdelani živali. Bil je Courtney, ki se je ves pobit, raztrgan, umazan in odrgnjen, pa vendar v glavnem živ in cel rešil izpod padlega letala.
Bliskovito se je ozrl na vse strani m v trenutku spoznal, da je na sovražnih tleh. Ozrl se je še v višavo in videl, da nad njim kroži Scott. Ves preživeli strah, neko nezavedno upanje in zmeda so Courtneya pognali na noge, da je začel tekati in mahati Scottu, kakor da ga hočo priklicati. Zazrl se je tja gori v krožečo ptico in jo hotel z očmi prisiliti, da bo j sedla k njemu.
Fotorisba Warner Bros
Ob prevrnjenem letalu sta se Courtney j n Scott stisnila roke in se nasmehnila kakor da bi bila že rešena.
»Slovenski dom« lihaja vsak delavnik ob 12. Mesetna naročnina 12 din. n inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6111 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
Za Jugoslovansko tiskarni, v Ljubljani: .!»/>■ Kramari*. Udajatelj inž, Joie Sodja. Urednik: Mirko Javornik.
„Ce za pogrebom ne boste lokali, ste
moji dediči!"
Vesel pogreb, za katerim so navdušeno prepevali in igrali
poskočnice
Tudi Grčija je zanimiva dežela ne samo po ovojih lepotah, pač pa tudi po svojevrstnih dogodkih. Tak nenavaden dogodek so imeli te dni v neki vasi v bližini Aten. Skozi vas je šel pogrebni sprevod, ki pa ni bil, po razpoloženju so-deč, prav nič podoben našim pogrebom. Za vozom, s katerim so peljali mrliča na precej oddaljeno pokopališče, je šlo precej ljudstva. Pogrebci pa so bili kaj dobre volje. Peli so, veselo razpoloženje pa je povzdignila še godba, ki je igrala same poskočnice.
Kdo je bil vendar ta nenavadni človek, da e je ljudstvo ob njegovi smrti in pogrebu tako •elo veselilo? Bil je to v vsej občini največji veseljak Kosta Gregoriu. Kaj rad je večkrat dejal ole: »Smrt je za ljudi rešiteljica. Samo nespa-netni jokajo, če jim kdo od svojcev umre. Tedaj, ;o bom jaz umrj, se boste vsi veselili.« — Pred aedavnim je ta veseljak težko zbolel. Ko pa je
čutil, da se mu bliža smrt, je poklical k sebi notarja in mu narekoval svojo oporoko. Ko je umrl, so oporoko odprli. Pokojnik je zapustil vse svoje premoženje bližnjim sorodnikom, toda pod pogojem, da nihče od njih ne sme za njegovim pogrebom potočiti niti ene solze za njim. V primeru, če bi se kdo proti temu pregrešil jn bi za pogrebom Gregoria jokal, bi vse premoženje pripadlo občini. Poleg tega je v oporoki namenil tudi 5000 drahem za prireditev zabave na dan njegovega pogreba, 3000 drahem pa za godbo, ki bo ta dan od jutra do večera igrala in zabavala ljudi.
Do vseh podrobnosti natančno so se dediči držali določil v oporoki, čeprav je tamkajšnji duhovnik protestiral proti takšnemu pogrebu. Hotel je celo že zapustiti sprevod, vendar so ga le preprosili, naj pokojnika vsaj cerkveno pokoplje. Ker je videl, da bi ljudje sami pokoDa'"' in/-*1*®, se je vdal
| Mož je bil star 28, žena pa 25 let. Zagovarjati sta i se morala pred sodnikom zaradi tega, ker sta ! .-.vojega dva meseca starega otroka preveč zane-I marjala in se nista dosti brigala, kaj je z njim, } še manj pa, kaj bo. Sodnik ju je obsodil na me-l sec dni zapora. Obsojeni mož, ki je imel ženo j gotovo rajši kot otroka, je prosil, da bi 60dišče I ženo oprostilo, zato pa rajši njega obsodilo na dva meseca zapora. Sodnik pa je to prošnjo odločno zavrnil, češ da mora tudi žena občutiti kazen, ker je kriva najmanj toliko kot mož.
Kaj ie z idrifskim živosrebrnim rudnikom?
Zadnjič smo v našem listu že poročali o tem, kako je danes z razmerami v idrijskem rudniku, kako je z zalogami, 6 katerimi danes še razpolaga ta tako imenovani živosrebrni rudnik v Evropi, in kako je tudi z razmerami, v katerih žive tisti, ki so v rudniku danes še zaposleni, in tisti, ki so v zadnjem času delo v rudniku izgubili. Da rudnik nima več tolikih zalog živosrebrne rude, kakor jih je imel nekoč, ko je še imel druge gospodarje, govori na eni strani zmanjšano število danes zaposlenega delavstva v rudniku — kar smo v enem svojih zadnjih člankov iz Julijske Krajine tudi poudarili —, na drugi 6trani pa dejstvo, da so zadnje čase izvozili iz Italije mnogo manj živega srebra, kakor pa prej. Naj vzamemo za primer lansko in letošnje prvo četrtletje. Lani so v prvih štirih mesecih izvozili iz Italije skupno 5131 kvintalov živosrebrne rude in 60 zanjo dobili 17,732.000 lir, letos pa je v prvih štirih mesecih znašal izvoz živosrebrne rude samo še 2769 kvintalov v vrednosti 10,025.000 lir. Ker smo prepričani, da živosrebrne žile v idrijskem rudniku še niso do kraja izčrpane, vemo, da bodo italijanski strokovnjaki posvetili vso svojo pozornost iskanju novih, morda še ne načetih žil in na ta način spet poživili delavnost v tem starem in upamo tudi še vedno bogatem rudniku, kajti le na ta način bi bilo obenem rešeno tudi eno najbolj perečih vprašanj, ki tare danes toliko idrijskih družin, namreč vprašanje zaposlenosti. Tisti, ki so bili v zadnjih mesecih odpuščeni, ker ni bilo dela, trdno upajo, da bodo v kratkem spet dobili delo in tako tudi potrebnega zaslužka.
V Italiji odslej samo pšenični kruh
Razvajeni tujec, ki vsako leto kaj rad zahaja tudi v Italijo, da preživi vsaj nekaj dni v lepih in vabljivih letoviščih ali po drugih zanimivih krajih, je morda imel svoje pomisleke tudi tedaj, ko si jezaželel v restavraciji ali kje drugod do-
Zadnje žrebanje francoske državne loterije je bilo v zgodovinskem gradu Fontainebleauju. Pri tej priliki so ponovili prvo tako irebanje ii leta 1539, ko je zaradi slabih državnih dohodkov kralj Frane I. ustanovil loterijo. Na sliki vidimo prizor iz tega zgodovinskega žrebanja
Skupina francoskih narodnih noš, ki se je udeležila pred kratkim velikih slovesnosti ▼ Parizu, tako imenovanega »Mednarodnega praznika folklore«
brega kruha, kakršnega je navajen jesti doma. Morda tudi ni bil zadovoljen, ko je videl, da na noben način ne more dobiti čistega pšeničnega kruha, pač pa mešanega s koruzo. In res je bilo tako. Treba pa je pri tem upoštevati, da v Italiji nimajo toliko pšenice, da bi jo ne bilo treba uvažati, dočim imajo koruze dovolj. In kruh na vse zadnje tudi ni tako slab, če mu je primešane nekaj koruzne moke. Ker pa so začeli mešati koruzo med pšenično moko za kruh, je začelo koruze primanjkovati za druge stvari. Ministrstvo za korporacije je, kakor smo izvedeli, pred kratkim izdalo odlok, po katerem ne bodo smeli peki več mešati koruze med pšenično moko, pač pa bodo morali poči kruh iz same pšenične morče. Na ta način hoče doseči dvoje: zboljšati kruh, da se tudi tujci ne bodo več upravičeno pritoževali nad njim, na drugi strani pa prihraniti koruzo za polento in živino. Kruha bo zato morda nekoliko manj — in če ga bo manj, pravijo, da se bo tudi za malenkost podražil — zato pa bo tudi boljši, pač tak, kakršen je res pravi pšenični kruh. In tujci bodo tako morali spet priznali, da v Italiji ni tako slabo, kakor nekateri hočejo na vsak način ugotoviti, pa če imajo povod aa to. ali pa ne.
Razvedrilo vojakom v Maginotovi črti
Žalostno bi bilo življenje tistih, ki jih je vojaška dolžnost privedla na službo v utrjeno Ma-ginotovo črto ob francosko-nemški meji, če bi bili tudi v mirnem času čisto odrezani od vsega ostalega sveta. Tudi nanje je mislila francoska vlada. Sklenila je dati vsaj nekoliko razvedrila tem vojakom, ki jih tudi v mirnem času ni v teh utrdbah nič manj kot 150.000. Izdala je odlok, po katerem bodo zgradili v teh utrdbah kinematografe, razne igralnice, v katerih bodo poleg drugega igrali tudi biljard, ter kavarne Posebne kavarne bodo zgradili za Marokance, ki služijo v francoski vojski t teh utrdbah. To bodo prav arabske kavarne, v katerih se bodo mogli vojaki zabavati prav po afrikansko. V številnih utrdbah so zgradili tudi brivnice in kopališča.
Razstava slik in plastik Franceta Kralja za dvajsetletnico njegovega umetniškega delovanja je odprta te dni v Jakopičevem paviljonu. Na njej je razstavljenih veliko novih del, ki kažejo zadnji razvoj tega velikega revolucionarja v slovenski likovni umetnosti. Na sliki vidimo eno najbolj uspelih plastik z razstave »S polja«.
Velikodušno koncertno občinstvo
Zadnje dni časopisi poročajo tudi o slovitem poljskem pianistu Paderevskem, ki se je podal v Ameriko na daljšo turnejo, a je tik pred nastopom v Newyorku nenadoma tako zbolel, da so mu zdravniki prepovedali vsak nadaljnji nastop. Zaradi prevelike utrujenosti je, kakor poročajo, dobil srčni napad. O njegovem zdravstvenem stanju zdaj sicer poročajo, da se je znatno zboljšalo, vendar je Paderevski sklenil, vrniti se nazaj v Evropo in za nekaj časa opustiti javne nastope.
Čim je napovedal svoj koncert v Newyorku, eo bile tako rekoč v trenutku vse vstopnice razprodane. Vsi tisti, ki so nameravali iti poslušat slovitega pianista, pa so z žalostjo sprejeli vest. da je koncert odpovedan in da Paderevski sploh ne bo nastopil. Pri tem bi koga utegnilo zanimati, kaj je bilo z razprodanimi vstopnicami. Večina je gotovo prepričana, da so ljudje dobili denar za kupljene vstopnice nazaj. Ne, pa ni t>ilo tako, vsaj v glavnem ne. Ko se je zvedelo, da je Paderevski nevarno zbolel in da zato ne more nastopiti, čeprav bi še tako rad, je približno 1500 ljudi, ki so bili namenjeni na koncert in so kupili vstopnice — da niso bile poceni, se razume — izjavilo, da ne marajo denarja nazaj, pač pa naj ga dobi Paderevski kot dokaz, da ga Arne-rikanci globoko spoštujejo in mu žele, da bi kmalu ozdravel in jim prišel zaigrat.
Ker sta zanemarjala otroka ...
Angleški sodniki »o re« strogi. Zgodi se, da prisodijo komu prav občutno kazen, in sicer za prestopek, zaradi katerega pri nas po navadi sploh ne pride nihče pred sodišče. Zadnjič sta v Londonu sedela na zatožni klopi mlada zakonca.
Nadomestilo za pogorelo ladio ,Parts'
Iz Pariza poročajo, da nameravajo Francozi čim prej zgraditi veliko potniško ladjo v nadomestilo za »Parisi ki je zadnjič postal žrtev požara, o katerem- pra* za prav še danes ni točno ugotovljeno, kako je nastal. Večina pa je le prepričana, da ta velika francoska ladja ni zgorela kar tako po naključju, pač pa da je bil požar podtaknjen. Prijatelji Francije tega gotovo niso storili. No, ker pa so Francozi zdaj sklenili brž nadomestiti to izgubljeno ladjo z drugo, se zdi, da so to nesrečo hitro preboleli. Nova ladja se bo imenovala »Bretagne« in računajo, da jo bodo spustili v morje lahko že prihodnje leto. Zgrajena bo prav tako kot velika prekomorska ladja >Nor-mandie«. Graditi jo bodo baje začeli prav v kratkem.
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, i. junija: 12 Mandoline in balalajte (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Lahkih nos: naokrog — 14 Napovedi — ig Pevski zbor Mestne žen. real. gimnazije — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. E. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 11).3(1 Nac. ura
— 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert. Sodeluje *a. Marta OberwaIder in Radijski orkester — 21.30 Pisan drobiž (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radijski orkester.
Petek, S. junija: 12 Za naše prijatelje (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napoved: — lg jenska ura: O otroških gledal, predstavah (ga. pror. Silv« Trdina) — 18.4 Poljudna navodila o zaščiti proti zračnim napadom (g. Bedrač Janko) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Dijakom - planincem za. počitnice (g. Pavel Kunaver) — M Pevski zbor »Ljubljanski Zvon« — 20.45 Iz opernega sveta (Radij, orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Četrtek, 1. junija: Belarad: 21.10 Narodni pesmi
— Zagreb: 20 Koncert na dveh klavirjih — Bratislava: 19.30 Slovaške pesmi in plesi — Praga: 20 Zvočna igra — Sofija:	21 Komorni koncert — Varšava: tl Pevski koncert — Berlin: 20.15 Frankfurt — Budimpešta: 19.30 Mozart: »Čarobna piščal« — Bukarešt: 19.55 Klavirski koncert — Dunaj: 20.15 Plesni večer — Pariz: 20.30 sRojstvo Tristana«. Dramatska pesnitev. —
Petek, 2. junija: Belgrad: 20 Prenos iz Zagreba
— Zagreb: 20.15 Prenost iz Wiesbadna — Bratislava: 20 35 Slovaške pesmi — Praga: 19.15 Koncert lahke glasbe — Sofija: 20 Narodni koncert — Varšava: 20.15 Verdi: »Machbeth« — opera — Berlin. 20.15 Dor. Pa-squale — opera. Donizetti — Bukarest: 20.10 Puccini: •Tosca* (plošče — Milanska Scala) — Dunaj: 23 Plesna In zabavna glasba — Pariz; 20 Peleas in Milissnde — lirična drama.
Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939