Leto LXX. it. 80 iznaja vsak dan popoldne, izvzemft nedelj« m praznike — LnseraU do 80 petlt vrat a Din 2, do 100 vrat 4 Din 2.50. od 100 do 800 vrst s Din 3, večji tnserau petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inaeratni dave* posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPBAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. o. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24* 31-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru iui Postna Hranilnica v Ljubljani šL 10.351 Beograd v središču diplomatske akcije: Obisk turških državnikov v Beogradu V ponedeljek prispeta v Beograd predsednik turške vlade Izmet Ineni in zunanji minister Ruždi Ar as z večjim Številom strokovnjakov - V Beogradu bodo imeli važne politične razgovore pri&etku prfhod-letoe že četrtič Beograd, 9. aprila p V p jetra tedna bo Beograd središče važnih mednarodnih dogodkov. Za ponedeljek 12. t. m. je napovedan obisk turškega ministrskega predsednika Izmeta Tneni;a in zunanjega ministra dr. Ajraoa. Z nima pridejo v Beograd todi turški politični strokovnjaki. £of kabineta predsednika vlade Veda-k. šef kabineta zunanjesa ministra AmiT Re-f;k in sef protokola zunaffijegra ministrstva Sef kot Huak. Turški politična krosi pripfsiijefo obisku obeh turških državnikov v Reocradu posebno velfk pomen. Trj nas bosta ostaJa v erosteh štiri dni. Že včeraj 8o se odpel jak iz Ankare jn Carigrada tudi ugledni turški novinark. ki «*o v Beograd prispeli noro i in bodo ostali v naši prestolnici ves prihodnji teden. V njihovi delegaciji so direktor lista »Ulus« in narodni poslanec Salih Atai. direktor eari-grajskeca »Tempsa* Emin JaJmanman. direktor lista »Korunac in narodn poslanec Asim Uso ter Se nekateri d ni sa politični re-porterjj pomembnih catf0rafek3i in ankar-skih listov. Turški novinarii bodo gostje naših novinarjev. Med Dunajem in Rimom Zakaj je zvezni kancelar Schuschnigg odgodil svoje potovanje v Rim Praea 9 aprila, b. Današnji vPraererTae-blatt« ugotavlja v zvezi z najnovejšimi dogodki v Podunavju po sklenitvi italijansko-jugoslovenskega sporazuma naslednje: Dr. Schuschnigi! bo svoje, prvotno za velikonočni čas napovedano rimsko potovanje i ajbrž še za nekaj časa odložil. Od njegovega poslednjega obiska v Rimu pa do da-pcs se je v avstrijski neposredni bližini mar-sika j zgodilo, kar zasluži posebno avstrijsko /ornost, ker je treba z vseh strani prelati položaj in znova ugotoviti, kaj se iko pripeti v odnošajib med Italijo in A strijo. Po sredi je predvsem vprašanje avstrijske neodvisnosti in samostojnosti. Ali ima Italija še vedno isti interes na njeni ohranitvi, ali pa je beograjski sporazum po av-striisko-nemšktm sporazumu z dne 11. julija lanskega leta spet nova faza italijanskega nezanimanja /a avstrijsko usodo? To je najnovejša uganka, ki jo je Mussolini preskrbel opazovalcem svoje politike. Pogled na zemljevid pove. kakšno važno vlo-g i \c igrala doslej Avstrija v strateških računih Italije. Beograjski sporazum je ta pomen očividno nekoliko omejil. Pri tem ne smemo izgubiti z vidika, da je Italija z beograjskim sporazumom skuša'a zmanjšati nemški vpliv v Jugoslaviji. Razen tega utegne italijansko-jugoslovenski sporazum služiti tudi Avstriji kot vzorec za ureditev nekaterih avstrijsko-italijanskih vprašanj, med jimi zlasti manjšinskega vprašanja. Seveda se je med tem sestal tudi stalni svet Male antante, ki se v svojem komunikeju (v točki 6) dotika tudi vprašanja odnoša-jev maloantantnih držav do sosedov, ki so v tem primeru države rimskih protokolov. Tudi v tem pogledu si bodo morali biti na Dunaju na čistem še pred morebitnim odhodom kancelaria dr. Schuschnigga v Rim. Francoski parlamentarci pri dr. Schuschmggu Dunaj, 9. aprila. AA. Zvezni kancelar dr. Schnsehniffsr je spre el francosko parlamentarno delegacijo, na čelu z bivšim ministrom Lousom Marinom. k: se tu mudi v študijskih namenih sprejemu je prisostvoval tudi državni tajnik za z/n-nanj** znd«*ve ^Mrmidt. dT. Belgija za strogo nevtralnost Prihodnji teden bo objavljena pogodba med Francijo, Anglijo in Belgijo London, 9. aprila, k. V Parizu in Londonu pripravljajo dokument, s katerim naj bi priznali Beigfja njeno popolno nevtral-' in jo osvol>od li \iseh obveznost.; srlede flffle iKMiioč^ napram Anv:liii in Franci-v primeru neizzvanega napada. Ka.kor -:iano. je Be!'k; kraL pm-rl.;*:! absolutno nevtralnost Belgije in spričo te deklaracije so se razvila d o! co t rajna pc-ajamja med Londonom m " ^ • "^n ™ f/premembo lokamske pocod-be v snrs'u belgijskih zahtev. Pred kratkim se je kralj Leopoid mudil v Londonu m ie imel o tej stvari daiiši razgovor z zunanjim ministrom Edenom. Kralj je t- svojo T07x> popolnoma prodrl in sedaj se pripravLjata vladi Francije jn Velike Britanije na to. da zajamoita belgijsko nevtralnost, na katero je v ostalem pristala tudi že Nemčija. Dokument o tom jamstvu bo objavljen ž*1 v prvjh dneh prihodnjeera tedna. Bru^elj, 9. aprila. Ministrski predsednik VTan Zeeland je izjavil, da bo pogodba, sklenjena med Anglijo Francijo ki Belgijo, objavljena sele prihodnji teden, ker noče, da bi se z objavo tega zunanjepolitičnega uspeha vplivajo na nedeljske volitve ter bi se mu moglo očitati, da vodi nelojalno borbo preti reksistom. Poročila iz Španije Zadnja dva dni ni bilo posebnih dogodkov P»rix, 9. aprila, r. Vsa pozornost v Španiji je osredotočena na dogodke na frontah pri Bilbau in pri Pozoblanci. General Molla sedaj tudi že sam priznava, da je njegova ofenziva na baskiški fronti naletela na hud odpor ter da se mu je doslej posrečilo zavzeti le neznatne predele. V glavnem se mu je posrečilo zavzeti le dva v-hunca v baskiških hribih, kjer pa je njegova ofenziva zastala. Še vedno so frankovci oddaljeni 6 km od Duranga in 35 km od Bilbaoa. Edini uspeh je v tem, da si je general Molla na ta način zavaroval boke in si zagotovil zvezo z zaledjem. Xa fronti pri Pozoblanci poskušajo vladne čete obkoliti Penarojo. grlavno rudarsko središče. Z dveh strani prodirajo proti mestu in so oddaljeni samo še 4 km od svo- jesra cilja. Madrid, 9 aprila. AA. Ha vas: Vladne Čete so precej široko prodrle sovražne vrste na estremadurski cesti in napredovale za 4 km. Napad je bil izvršen s pomočjo tankov. Pariz, 9. aprila, AA. DNB: Po zadnjih vesteh so prejeli rdeči v Bilbaou znatno pomoč. Poleg velikih bombarderjev in lovskih letal so prišle tudi čete iz Asturije in Santanderja. Po zadnjih vesteh so nacionalisti samo še 35 km od Bilbaa. Almerija, 9. aprila. AA. Havas: Vladne čete so presenetile blizu Ugajare nacionalistično kolono, ki je Sla na pomoč fis Oor- dobe. Nacionalisti so se raz bežali in pustili na bojišču 30 mrtvih. Madrid, 9. aprila. AA. Havas: Ker se je vreme popravilo, je nacionalistično letalstvo pospešilo svoje delo na osrednji fronti. V Toledu so vladna letala uspešno bombardirala velika poslopja, ki služijo za vojaške namene, med drugim nadškofov-sko palačo in glavno pošto. Bombardirala so tudi železniško postajo v Valladollidu. Uničenih je bilo več vagonov in skladišč. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana na svoia letališča, dasi so jih protiletalski topov: zelo obstreljevali. Vitoria. 9. aprila. AA. (Havas): Nacionalisti nadaljujejo prodiranje na vsej biskajski fronti. Topništvo in letalstvo sta odlično pripravila predor pehote. Včeraj okoli 14. ure je 12 trimotomfh bombnikov obstreljevalo sovražno zaledie in spustilo v zrak več munlciiskih skladišč ter raz-gnalo vse pomožne čete. ki so iz zaledja prihajale na pomoč. Rim. 9. ar*rfla. A A. Havas: Tukaj se širijo vesti, da se bo italijanski veleoo. sflantk pri vladi v Brrrgosu Roberto Cer-bahroo Trtfl v Rim. To se bo zgodilo radi teera, ker je v Soanijo odpotoval Mvffl srlavni tajn* faJH-^ične stranke Roberto Fartnaci. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Ruždi Aras v Moskvo Ankara, 9. aprila. A A. Ruždi Aras se bo koncem maja udeležil zasedanja DN. nato pa bo odpotoval na obisk v Bagdad in Teheran Koncem julija bo Ruždi Aras obiskal Moskvo. Ciano povabljen v Ankaro Ankara, 9. aprila. AA. Turška vlada je naročila svojemu veleposlaniku v Rimu, da naj povabi grofa Ciana na obisk v karo dne 29. oktobra t. 1. Tedaj bo tudi j Ankaro za pozno jesen. Sicer pa je bil ta določen datum uradnega obiska turškega obisk grofa Ciana dogovorjen že prej. To- Beograd, 9. aprila. AA. Snoči je z eks-presom iz Carigrada prišla skupina turških časnikarjev, ki spremlja turškega ministrskega predsednika na njegovem potovanju v Beograd. Gostje stanujejo v hotelu »Srpski kralj«. Tatarescu gre v Ankaro Ankara, 9. aprila. AA. Izve se, da je bilo uradno določeno, da bo romunski ministrski predsednik Tatarescu obiskal An- ministrskega predsednika v Bukarešti. Izmeta In eni j a čen datum obiska bo določen po sporazumu med obema vladama. Privatni izpiti na srednjih šolah Da ne bo nejx>trebne korespondence in beganja ?em in tja pri prijavljanju učencev srednjih šol k privatnim skušnjam, naj služijo tale pojasnila: 1. privatne skušnje se delajo samo meseca uni:a na državnih sredniih šolah po M. 58 in 60 zakona o ^r»-dnrt:h šo'ah. 2. privatni ufenec bo delal skušnjo v ere*injih šolah tisteea kraa. k:er stalno prebivajo njesovi rod tel ji. Če pa v liscem kraju ni srednje šole. teda? v tisti šot:, na katere pod roči u stalno prebivajo njegov rodil tel ji. 3. država', -samoupravni in zasebni uradniki in osebe, ki so no svoj:: služb 7,apo-les ne v nekem kraju, bodo delali skušnjo v šol; svojega stalnega poklica, ali v jk>!i. na katere področju je krai njihove služ.b^. 4. pri vat n učenec v^oži prošnjo za ?kuš-, njo ravnatelju Sole. Prošnja mora h^i p-a-viino oproml^ena s kolki, v n:ei mor? po dati kratek opis svo:eea šolanja 7 srednji šoli in nave>st; rhrrede. čez katere b hotel delati ispit ;n točno navesti svoj naslov. Prošnji je priložiti: a> šolsko spričevalo o prejšnjem razredu, h) krstni Hst. c) potrdilo pristojne oblasti o nfeuovem vpdenju m poklcu in o kraju stalnetra bivanja ajego-v.ih roditeliev (torka *2) ali nieuovo (točka 3), s fotorrraf:;o. potriono po občinski oblasti, d) potrdilo davčnih oblasti iz leta 1937 o v'šini letnega davka oče^a in niatn re jn gasehnega učenci samega. Vsa pojas* n:la glede šolnine in pristojbin /a te BkuS nje dobe učenci od Bole, kj sp ji priiavPo ' skušnji. 5 Cv jp v katerem kraju vrf srednjih šol. se bo ncanec prijavil enemu izmed rav-natel pv. skuSnjo bo pa dsia| nd t:st: šol v tem kraju, kj mu jo določijo na konferenci vseh ravnate1 >v srednjih So] tistega krava. 6. vse to velja tudi za ttČenea, kaznovane po čl. 43 loČke 4 z izključitvijo s [>raviro do privatna -kušnje. 1p da moralo ravnate! njihove pro^n'e posl^* prosvetnemu m;n^ Ktm v odobritev (čl. 43). /adni- odstav ' /nkona o sredniih šolah. Vse prošnje 7.1 privatne skušnje z veemi nriilogami ie treba po-latj ravnatef|em na;-kas-neje do vfltetefOi 10, maja. Prosvetni mU nisiter in prosvetni odde|k; ne bodo sy>re:e. mali osebno »Tofonill pro^eni. (Iz prosvetnega mffcristn4va oddelek -roiln ješol^k- pouk). Duhovniški proces v Nemčiji Berlin, 9. aprila AA. Včeraj popoldne se je nadaljevala razprava proti katoliškim duhovnikom in članom katoliških mladinskih organizacij. Opat Rosaint je zopet izjavil, da je zmeraj delal samo kot katolik in pacifist in da nikdar ni posegal v politiko. Predsednik ga. je enkrat prekinil in mu prečital neki letak, ki propagira ustanovitev skupne fronte med katoliki in komunisti proti narodnim socialistom. Madžarski deSicit Budimpešta, 9. aiprila. hr. poslajiski zbornici se je danes pričela proračun-ka razprava. Proračun izkazuje 68 milijonov primanjkljaia. Frnančnj nrnister Fabinvi je v svojem ekspozeju naglastl. da hoče vlada aztrajati pri srtab'lnosti mam ka.n'o-nu. Ob^to-eča komun etična stranka ;e ra/-puščena. meno imetie pa zaplenjeno. Tu M komunistični agitatorji so bili iz Švice izgna ni. Svojo nezvesto ženo je umoril Mož je moral biti priča ženine nezvestobe in v obupu jo je zabodel v srce Maribor, 8. aprila Veliki kazenski senat je danes razsojal v zanimivem primeru. Sledil je epilog krvave družinske tragedije, ki je razburila nedavno vso ptujsko okolico. Iz preisko. varnega zapora so privedli 351etnega delavca Marka Mohor k a iz Turnis pri Ptuju, ki je obtožen, da je 10. februarja ponoči zabodel .svojo ženo Marijo v prsi. tako da Ji je rezilo ranilo pljuča in srce in je žena po nekaj trenutkih izkrvavela. Zanimiv je nagib ki je dovedel obtoženca do zločina in ki pokaže, kako nezdrave ras. mere vladajo na deželi v zateon^ke-n življenju. Obdolženčeva žena je bila leta 1984 dvakrat zaprta zaradi tepeža in tihotapstva. V zaporu se je seznanila z Matevžem Koz. lom. ki je postal zanjo in njenega moža usoden. Po prestani kazni sta žena in Ko_ zel pričela ljubavno razmerje, ki je doseglo višek, ko je bil tudi njen mož, današnji obtoženec, zaprt zaradi tmetapstva. Toda Kozla -so kmalu zopet prijeli in v Mariboru je bH obsojen na dveletno robijo. PrisedSi iz kaznilnice se je napotil k po_ fcojni ototod&mftevi sani, ki Jo je večkrat ob- iskal in se z njo sestajal v bližnjih gozdovih. Pa tudi, ko je bil zaprt v Ptuju, je ponoči uhajal iz ječe in se sestajal s svojo rjubico. Pri neki taki nočni avanturi ao ga orožniki zalotili. Letos februarja se je Kozel stalno naselil pri pokojnici. Njen mož je vse to opazoval in je po lastni trditvi bil celo priča spolnega občevanja med Kozlom in svoje ženo. pa se ni upal nastopiti proti temu. ker sta mu žena in njen ^jubček vedno grozila. Ko_ nel je rzredno nevaren Človek in dosti močnejši cd obtoženca. Tudi usodne noči je Kozel prenočil pri njegovi ženi. Obdolženec je premišljal o svoji sramoti, o karteri govori že vsa oko. Hoa Takrat se je odločil, da za vsako ceno napravi takemu življenju konec. Ko se je njegova žena kmalu po pomoči vr_ nila v njegovo sobo. je nastal med zakoncema prepir in obtoženec je potegnil nož ter zabodel svojo nezvesto ženo v srce. Obtoženec priznava dejanje, zanika pa krivdo. Pravi da je ženo udaril, ko si je čistil z nožem nohte. Takoj po dejanju se je sam prijavil orožnike m in sam opisal dejanje. poCitični Q6$vxni& Beseda Velthega fer.ilfa Govori b I ago po ko;n<- g 11 k rafja Utdl n U0-lja so bili polni \-efikih mitli in /!kc!eniu. ki je nnrt/0 skoroda pozabilo, mlsjšerrm pa v ravnan Kralj Aleksander je 29. jun:ja !l> B . ko i izročal v Beogradu ratfsvn v kotu A. ral v fine Jugoslai'ije- izrekel tate /namenit! in pomembni gox«f>r: »Sokoli in Sokol-cc! ( M Sokola Kraljevine Jugos'avi rojet:<.j!, i s>;imi mi«. ij ntvapra va«, predstavlja mišljenje celokupne JRZ« — Z ozirom na to ugotovitev bi sam<* vljudno vprašat\ če niso morda \f^Jitclji in prvaki JRZ obenem tudi odločujoči člani vlade? Pametna beseda »ffrvafsfcj Dnevnik« je pred par dnevi objavil prav zanimiv članek, kokranefja ie dolgo nismo čitali v nobenem hrvatakam listu. List izvaja- "Soben narod re more doseči svojih ciljev, ako se ne bo v prvi vrsti naslanjal na sebe. Res je, da lahko tudi splošna mednarodna <-živel obilico razočaranj MM radi tega, ker je verjel, da bo hrvatski narod ogrelo solr.-ce, ki vzhaja v tujini! Ah ni znana usf>da Zrinjskih in b rankopanu. ki so iskali MM z dvori tujih držav? Oni so jih mimogrede tudi podpirali, v kritičnem trenutku pa PO jih pustili na cedilu! .. .« — Prepričani tsno: ako bi gotovi hr\-at*ki jyr*lit:ki '.meli vedno pred očmi ono, na k;rr jih sedaj opozarja '»Hrvatski Dnevnik«, bi bile razmera na m Hrvatskem danes drugačne, kakršr.e so. Ju-| gosiavija pa bi bila silna, ker na zadovolj-nost in složnost svojega prebivalstva se opirajoča država! Razočarani franhovci Dr. Mačkovo glasilo ja\lja. da se je še preje nego je prispel grof i.iano v Beofprad razširila med peščico zagrebških fašistov*, to je med frankovci, vest, ki jih je tadcla kot strela z jasnega in izzvala med njimi pra\'o konsternacijo. Izvedelo se je namreč, da je nacional socialistična vlada v Herlinu dala aretirati in internirati več njiho\*ih somišljenikov, ki so se muditi v Semčiji. List pripominja k tej s\\jji vesti: /zamislimo se, kako bi izgledala politika hrval skega naroda, ako bi ves hrvatski narod ali \>saj znaten njegov del sledil brezglavi politiki naših frunkovskih korifej. Dogodki, ki smo jim bili v zadnjem času sve dok i. bi ga bili popolnoma zmedli. Izginila hi njegova vera v bodočnost, zavladala bi po-bitost in apatičnost. O sposobnosti za delo in borbo bi dolgo let ne bilo niti go\*ora. Ali na srečo ni tako. Hrvatski narod pod vodstvom dr. Mačka vodi politiko, ki ga ne bo nikdar zavedla v obupanost Hrvatski narod veruje v sebe in svojo moč. kakor veruje v njo tudi njegov vodja Lahko se spremeni zunanja politična situacija, lahko se preokrene ves zunanji položaj, a hrvatski narod bo vkljub vsemu ostal neomajen. On ima v svoji politiki čvrsta tla pod nogami.« Cnrih. 9. aprila. Beograd 10. — Pariz 20.035. London 21.52, New York 439.625, Bruselj 74.05 Milan 23.T*} Amsterdam 240.50. Berlin 176-70, Dunaj 80.75 do 81.85 Praga 15.325» Varšave 83*a* Bukarešta Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 9. aprila 1937. 5tev. 80 Pomočniški zbor je dobil pravila Organizacija, ki že od L 1905, pa še ni imela pravil Ljubljana. 9. aprila. Združenje trgovcev v Ljubljani jc sklicalo izreden občni zbor Pomočniškega /bora za snoči v Trgovskem domu. Snočnji občni zbor »Pomočniškega zbora Združenja trgovcev v Ljubljani« je posebno pomemben za organizacijo trgovskih sotrudnikov — ne glede na to, da je prisilna —. ker jc dobila pravila. Zelo zanimivo je. da PZ doslej §e ni imel pravil, čeprav obstoja že od L 1905. Občni zbor je otvoril podpredsednik Združenja trgovcev g. Golob, ki jc prisrčno pozdravil jborovalce m posebej zastopnika Zveze društev privatnih nameščencev J. Zemljica. Združenje je sklicalo občni zbor, ker je Zbornica za TO T potrdila pravila PZ v skladu i obrtnim zakonom Govornik jc izjavil, da bo nova uprava Združen ia trgovcev gledala z razumevanjem na zahteve trgovskih sotrudnikov, saj se mnogi trgovci zdaj že dobro zavedajo, da zavisi napredek trgovine od složnega sodelovanja uslužbencev z delodajalci. Slovenska trgovina uživa najlepši ugled v naši državi, in stremi, da bi dosegla še lepšo višino. Načelnik PZ Fr. Melicer je podal lepo poročilo o pomenu in delovanju PZ. Pomočniški zbor je bil ustanovljen v Ljubljo-ni 1. 1905 in jc deloval do 1 1911, ko je delo za nekaj časa zastalo. Med vojno jc zbor povsem prenehal delovati. 1. 1921 jc pa bil zopet oživljen. Od tedaj se ie lepo rarvil in je postal zlasti po številu članstva zelo močna organizacija. Z novim obrtnim zakonom se jc spremenilo razmerje med delodajalsko trgovsko organizacijo in PZ. Obrtni zakon določa Pomočniške odbore pri Združenjih trgovcev kot prisilne organizacije in zahteva posebna pravila za nji- hovo delovanje. Pravila so morali predložiti v odobritev Združenju trgovcev. Načelnik jc naslovil na združenje apel, naj bi posredovalo, da bi članstvo PZ redno plačevalo članarino; na pisarno zbora se obračajo številni nezaposleni trgovski pomočniki zaradi podpor, a vsem ne morejo pomagati, zlasti še. ker imajo zelo malo sredstev. Pomočniški zbor si prizadeva, da bi bil zadovoljivo urejen čas odpiranja in zapiranja trgovin in da bi bil priznan pomočnikom zakonito določeni poletni opoldanski odmor. Načelnik jc apeliral na združenje, naj bi uredilo to zadevo čim prej ter da bi bil že v tej sezoni uveden obvezen opoldanski poletni odmor (od 12.—15.). Pravila so bila sprejeta brez debate. Nekoliko se jc pa dotaknil nekega določila pravil zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev, ki jc pozdravil zfcorovalce in naej'asi! potrebo da njihova organizacija tesno sodelujt s strokovnimi naineščenski-mi organizacijami, da si bo lahko obetala uspehov v stanovskem boju. Novih pravil ni proučil in ne more izreči o njih sodbe, čudi! se je pa samo zakaj je PZ podrejen Združenju trgovcev tako, da bo moral pošiljati celo zapisnike ovojih sej delodaial-ski organizaciji, odnosno Zbornici za TOl. Po njegovem mnenju bi PZ spadal prej pod kompetenco Delavske zbornice kakor trgovske zbornice. Načelnik Melicer je zagovarja' nova pravila ter je dejal, da je organizacija pridobila mnogo z njimi že zaradi tega, ker ie z njimi i'rccno plačevanje članarine. Zborovalee je končno pozdravil še za stopnik Piuštva aranžerjev J. Krušič, ki je izrazil željo, da bo PZ čim tesneje soda-'oval z organizacijo aranžerjev. Seja novomeškega občinskega odbora V Novem mestu je 36 gostiln — Občina hoče najeti posojilo, da vrne dolg Mestni hranilnici alib. a kolkovanc z državnimi kolki, ne bodo dotičnih vlog obravnavala, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih. Novo mesto, 8. aprila. V sredo popoldne se je vršila v občinski posvetovalnici redna seja mestnega občinskega zastopa, katero je otvoril in vodil predsednik jr. dr. Marijan Polenšek. Prodno je prešel na dnevni red, je odbornike obvestil, da bo občina dala razpadlo Kuk_ manovo hišo na kraju trga sv. Florijana, ki jo j c odkupila mestna občina zaradi prostora samega, v kratkem podreti in je zaradi tega stanujoči strank: že odpovedala stanovanje. Poročal jc tudi. da se je mestna občina udeležila po svojih dveh funkcionarjih tečaja, ki ga je priredila županska zveza v Ljubljani, nakar ie prečita! odlok sreskega načelstva. n: rasajoč se na pritožbo gostilničarja Zvonimir ja Blaževiča. G. Blaževič je namreč zaprosil mestno občino, da se mu podeli pravica točenja v -tiari, znani gostilni Poula na trgu kralja Petra U. poleg mostnega ma. gistrata. Na eni zadnjih sej je občinski zastop v tej zadevi izglasoval sklep, da ni za to krajevne potrebe, češ. da jo v Novem mestu 36 gostiln, katerih lastniki se že sedaj bore za svoj obstanek. Odlo? sreske-ka načelstva pa je sklep občinskega odbora ovrgel z motivacijo, da obstoji krajevna potre Da in to zaradi tesra, ker se je vhisi. kjer izvršuje točasno svojo obrt g. Z. Blazevič, ista izvrševala v hiši že preko 100 let. V ostalem pa sresko načelstvo utemeljuje svoj odlok tudi s tem, da se je Združenje g^tilničarjev v Novem mestu izjavilo, da obstoji krajovna potreba. Proti tej trditvi sre*kt-ga načelstva se jc oglasa! k besedi občinski odbornji k J. Kosak, češ da to ne odgovarja resnici, ker je njemu kot članu uprave Združenji gostilničarjev v Novem mestu znano. se ta potreba Združenja, ni prinesla na seji, na kateri se je to vprašanje obravnavalo. Poudaril je. da bo treba zadevo razčistiti. Na koncu svojega pojasnila je krivdo za to valil na tajnika Združenja gostilničarjev. Po tej izjavi je župan poročal o pregledu občinske bla.gajne in izjavil, da je pri pregledu našel vse v najlepšem redu. Tudi glede mestne ubožnice je bil storjen korak naprej. Mestni stavbnik g. 2iberna je izdelal za nova regulacijska dela načrt, ki je prav posrečen. Stavba bo dvonadstropna z ravno streho. Stroški za ta dela so zaenkrat predvideni na okrog 300.000 Din, katera vsota se bo črpala iz občinskega ubožnega sklada, ki ga ima občina naloženega v Bffestnj hranilnici v znesku 420.000 Din. K tej razpravi se je priglasilo več govornikov, ki so podali svoja mnenja. Izglasovan je bil tudi predlog o pristopii mestne občine k županski zvezi. Končno županovo poročilo se je nanašalo na najetje posojila, s katerim naj bi se vrnil Mestni hranilnici d'">lg v znesku 3,500.000. katere mora sedaj občina obrestovati po 7%. Z dobljenim posojilom bi občina kri_ la svoj obstoječi dolg pri Mestni hranilnici, katera bi s tem ukrepom mevtne občine lahko izplačevala upnikom na vloge polne zneske. Za najetje novega občinskega posojila prideta v p-štev dva denarna zavoda: Hipotekama banka in Poštna hranilnica v Ljubljani, s katerima je občina že stopila v stik. Občinski zastop je odobril najetje posojila.Mesto občinskega logarja je bilo podeljeno I. Knafeljcu iz Cegelnice. dočim se mesto občinskega trošar-inskega organa, za katero je bilo obilo prosilcev, še ni oddalo. Podeljenih je bilo tudi več ubožnih podpor Banovinske takse na vloge in pritožbe Pojasnilo banske uprave glede pobiranja teh taks Ljubljana 9 aprila. Časopisi so že na kratko poročali, da se od 1. aprila daNe za vV.ge in ori o*b_*. V: se vlagajo na bansko upravo alt njej podrejene''urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna taksa, temveč banovinska in sicer v banovinskih kolkih. Za banovinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno oblastvo, n. pr. pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne oncracSie, socialno slrrbetv©, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd. Za banovinske se smatrajo dalje vse zadeve« ki so v /vezi z banovinskim proračunom ali s pravilnikom o tem proračunu. t«>rcj vse vloge- prošnje in pritožbe, ki za-de\uir> odmero in pobiranje banovinskih davščin, nc glede na to, ali sc vloga obravnava pri banski upravi, ali kakem drugem uradu. C'c sc kdo pritoži proti odloku, s katerim 2a jc sresko načelstvo kaznovalo radi trosarinskega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 Din in nc z državnim Ali če kdo prosi za olajšavo pri plačevanju kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti prav tako banovinski kolek in sicer za 10 Din. morebitne priloge pfOSujc pa morajo biti opremljene s kolkom za 4 Din. V dravski banovini sc pobirajo tede banovinske davščine: a) banovinske dokladc k državnim neposrednim davkom; b) banovinske trošarine: na vino, vinaki mošt, pivo, žganje in špirit, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode. na kvas. na bencin, na električno energijo in pnevmatiko; c) banovinakc taksena plesne prireditve in podaljšavo policijske ure. na lovske karte, na šoferske legitimacije, na zavarovalne premije, na posest in nošenje orožja, na prenos lastništva na živinskih potnih listih- 2V«> taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni dopolnilni prenosni taksi, 40*/o doklada k državni taksi na »skoneacs, admkriatNkrJvoe takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah; č) banovinska davščina na lovišča in ribolove, davnina na dediščine ter odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest; d) izredna davščina delojemalcev in službodavcev za »Rcdnosrni sklad-. Z hanovinskimi kolki §c morajo torej kolkovati: 1.) vse vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin; 2.) vse prošnje za sprejem v banovinsko službo: 3.) vse prošnje za kakršnekoli podpore iz banovinskega proračuna ali iz proračuna »Bcdnostneca sklada«; 4.) vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole na CJr-mu. v St. Jurju ob južni železnici, v Ra-kičanu in v Poljčah; vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski Soli v Mali Loki in Svečini; kmetiiska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; vse banovinske trsnice in drevesnice, kakor tudi tečaji, ki se prirejajo na banovinskih posestvih, ri-bogojni zavod v Boh. Bistrici; gozdarska šola v Mariboru; podkovska frola v Ljubljani. Dalje gluhonemniea v Ljubljani, de-.$ko vzgajališče v Ljubljani, zavod za slepo deco v Kočevju, dečia domova v Ljubljani in Mariboru. Ranovinski zavodi so todi bolnice v Rrc-žicih, Celju. Mariboru. Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju m Slovenjgradeu ter hiralnice v Ptujn, Vojniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik. Dobrna in Rogaška Slatina ao banovinski zavodi. Taksa na vloge znača 10 Din. za priloge 4 Din. za pismene odgovore (odločbe, ki zanje stranka prosi) 20 Din. za pritožbe Dtn 30. Banovini- kolk se nalivijajo pri raz-pečevalcih driavnm taksnih ▼rednotnie. rl imajo na vidnem mestu označeno- da *© I pooblaščeni prodajati banovinske kolke. Občinstvo se na to opozarja, kajti oble-stva, ki bi prejela vloge v banovinskih po- Adresa prezidentu dr« Benešu Ljubljana. 0. aorila Kakor znano, bo <*b priliki obiska nrezi-denta dr. Beneša m na iniciativo predsedstva izvršilnega odbora JC liz za dravsko banovino podpisala ueledna ljubljanska, društva posebno izjavo, v kateri so na na-sk>v visokega gosta poudarila zaupanje prezidentu dr. Benesu in neomajno vero v Češkoslovaško in v jusrosJov. - češkoslovaško bratstvo Izjavo ljubljanskih onramizajc'J je sprejela, vsa nacionalna javnost s simpatijami. Objavili so jo poletr naših dnevnikov tudi vodilni praski listi. Adreso je dal izvršilni odbor JC lic umetniško napisati na perjr.nmont ;n vozati v krasno mapo. Dne b. aprila jo je predsednik i-zvršilne-£Ta odbora JO b'c jn Ljubljanske lice doktor Effon Stare, ki je bil kot zastopnik lig* povabljen na beograjske svečanosti, izročil S. prezidentu dr. Benešu. G. prez^ident jo je spre jej z očitnim veseljem in Se Je dal mformirati o delu JC lur v Sloveniji. Izjavfl je med drusrun: Izredno me veseli, da se ob vsaki Priliki in tako tud; toj spomni slovenska javnost mene. kakor sem sploh rx)oaščen, da te jo vsa Jugoslavija tako krasno udeležila mojega anrepema. M: smo s Slovenci že stari, stoletni prijatelji: Lše prijateljstvo ni bilo nikdar kalieno Vjsoko cenim vztrajno temeljito in smo tmo delo vaših lic ter Va? prosim da javno tolmač;to mojo zahvalo aaf aaaaM številnim kulturnim organizacijam ;ij vaši javnosti. t**r moje priznanje vsega vašega dela Prosim, da nadali u*ete v tej smeri! S tonii besedami so dobila najlepšo zahvalo in priznanje Uvh vsa društva, ki to se pridružila ini.-afiv; Izvršilnega, odbora JC li;r jn ob vsaki prilki s s in-na t: jamipod niraj«, delo JC Ijg, Predsednika Izvršilnega odbora dr. Effo-na Stareta je spontano nagovoril tudi Ni Vja, knez namestnik Pavle, ki se je prav tako zanima' za delo l|g t aa§i hnnov>'n: Na zahvaJo. ki jo {7rckel dr. Ivtron Stare, da je Nj. kr. Vis sprejo! pokroviteljstvo fig v Jugoslaviji, je fzjavfl kner-nanjvstnjk : Vjsoko čanku delo. ki jja razvijajo Hjre v Jugoslaviji in s^m 7.ato z veseljem sprrjel r*>krovirel stvo t^r /elim \'a.^i or-ganizae.ifi kar največ]: procv,t in napredek. Na dvomimo, da bo izročitev adrese ETO-spodn prezidentu dr. Begefiu in izjava kn«> za namestnika kot novega pokrovitelja vseh naših Jc lig" zanimala društva, k; so jo podpisala, kakor tudi njihovo številno Hanstvo. Pre isedstvo izvreimega odbora Jč K-_t t--i d •.♦v«.]: o banovjrvo ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V S1SK1 — TELEFON 33-87 BOPvIS KARLO K v senzacionalnom filmu FRANKENSTELNOVA NEVESTA Samo za ljudi modnih živcev! Umetnemu človeku ustvarijo umetno nevesto! Predstave v soboto ob 7. in 9. uri, V nedeljo ob 3., o., 7. in 9. V petek: ZEMLJA SMEHA Stanlio in OIlo. Občinska seja v Poljčanah Poljcane, 6 aprila. Na zadnji občinski seji so se dcločili člani za an^tmo pozame policijske komisije. Isti Odborniki se določijo kot nad_ zomiki cest v .svojem c kraju in so: za Pekel šlamberger, za Poljćane žnider. za Stanovsko Trunki, za Luseeko vas Modric, za Brezje Bračič za Hraatovec Podlipnik za Hošnico TJršič, za Vrhole Potisk, za Modraže Goričau ter za Studenioe Fuks. V požarno policijsko komisijo se kooptu rata dalje še dirrmikar in en član prostovoljno g-asrilske čete. Izvrševanje gostilniške obrti se na podlaci starih koncesij dovoli gg. Maksu Hoblu v Studenicah in EVrofeniku LAidviku v Sp. Breinici. Luči na stari in novi šok* ^?e prevzameta v cb_ Oicako javno razsrvetljavo. Prečita se odlok o raaveljavljenju znižanja plačo občinski babici Občina pristopi kot članica k županski zvezi. V .svr_ ho povzdig^ tujskega prometa, bc-do skušali odborniki pri merodajmih činitelji h dk^seči, da se zgradi v Poljčanah prepo-trebno kopališie. Mesoog-ledništvo c>bčme ponovno po-. deU ff. Marku P. g^revcu, poleg njega pa opravlja te pss"c še odbornik Podlipnik. Postavijo se tucii no\-i živuicogledniki.: župan Detiček Franc, kot zastopnik občine, dalje zdravnik dr. Hronovski, šolalo upravitelj Kranja .vlojz in učitelj štefan-cioxa Andrej iz Studenic. V občdniko zvezo se sprejmejo sestre mag-dalenske»ga saniostana v Studenicah pri Poljčanah: LTršula Gjorok, Neža Ku. judžič, Frančiška Kosai". Frančiška Fister Uršula Gjorek in Marija Hribernik. Dru, 6tvu gluhonemih v Ljubljani se odobri ped. pora v znesku 50 Din. Po predlogu Pc-tifka Janezii iz Vrhioga, naj bi se za kraj KoCmo in Vrhole ne izvrševale tranaferacije radi neplačila da v. kov. temveč naj bi se z izplačilom odložilo vaaj do spomladi Odobri se nadalje prodlcg predsečmika, po katerem se bo občinska pisarna preselila iz closodanjega lokala v hišo konzurnnega društva, kjer je bii doslej urad tukajšnje finančne kontrole. Predlod občanskega odbornika g. Goloba, naj se ustanovi fond za postavitev občaoskega doma, za kar je če svoječasno obstojal fond v znesku 40.000 Din I znesek pa ae je uporabil za kritje -iolgov inkor, poriraniih občin). se gladko odkloni. , Odobren je bil priloženi otfxanski proračun, ki je znižan od sklenjenega za J*. »i Din; vsied tega ae zniža, tudi ud Uttak u> klao> od sklenjenih S2rc na 01 .^ed dr^urim je «nia*-n prispevek šolan, na vi. š^no. odobreno po liaiHMiširik in ^okskem o boru, sa sole Poljoane za 3.000, aa Stu-0< naee am 8.600 in za Laporje aa 897 Drin. Znižan je kradit aa popravo in vzdrževanje obč cest kateri znesek naj se vnese v proračun za osebno delo. Glasom statutov pa se zviša plača občinskemu delovodji na 15.600 Din letno. j POHITITE s sainipom srečk dr*. raxr. loterije. Žrebanje l. razreda 31. kola ho 14« in iS. aprila t. 1. Veliko Izbere številk Van nadi Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6 Srečke dobite tod) v oglasnem oddelku »Jutra« V 6Hentmrjovi ulica. Kako_žena doživlja čas tene? Odlično obiskano okriljem Splošnega docenta dr. Matica pod Ženskega društva Ljubljana, 9. aprila Dvorana Delavske zbornic-e ie dolgo ni biLa tako natrpana občinstva kakor snoči, ko je pod okriljem Splo^nejra že-n^kn^a dru štva predaval tu sef internega oddelka Splošne državne lK>lnice, docent dr. Ivan M a tko o tem, kako preživlja iona čas mene. Tako zanimivega in poučnega predavanja, ki bj privabilo tako ogromno število občinstva, zlasti ženeva, že dolgo n-- bilo. Mnogi po morali oditi, ker nj bik> več prlovil in rod-;l, marveč tudi prsne žleze. Ob vstopu v puberteto *e razvije fafeek v takem foliklu do polne plodne zmožnosti Graafov foVkl so pri tCTn razvija v mehur, ki poč* v trebušno votlino. V njo izplava tudi jajček, katetrsga njBflMtt jajcevoda s svoiimi migr^atkami in era ^ vedet a s posebno napravo v maternico. V slučaju oploditve jajčka se ta nasoli :n vguešdi v za to pripravljeno sluznice: ma-torniro. Takoj naslednji dan po prestanku eišče začne dozorevati en folrkrl. katerega dozori tev se izvrši v 12 »lj dneh. 1^. aj; 14. dan po zadnjem Inevn či&če počj tuli-kel in do prihodnje Ssče traja M dni. Pri t>'in pmeecu ae tvorijo v dozorevajočem foliklu kakor tudi po počenem posebne snovi. Pred počen jem folikJa se tvori tbeelin. po počen i u pa progrostjn. Prvi ima nalogo, da vzbudj bujenje. rseii Male maternice, vzbudi z vahno pihanje jajcevodov in celo maternice, vpliva ]Xi že na ml ceno žlezo mo. Drmja ^nov. prograafltL, pa pospeši bn- žl"7iiih r»-!ic v maternici, zabrani do.-sorevanje nov-h loMklov In pomiri razgiba-« na notranja spolov1 In. Pri fišej se vrže važai docrodjjaii v žen *kem orjjanizmu in to ^lede žl*^ z notranjo sekrecijo (hipofizn, predsapnira itd.), gie-de kem:rma krvi, krvn-ih eetfr, reakcije kr-v ;ld. Po Klaunu ftt se s Hafn odbranjuje^ jo iz teJesa strupene snovi, kakor razpadi', ne bolina itd. Ves proces v jajčnikih je pol vplivom hipof;ze in je ozko povezan z o^t;i limi zgoraj naveden ž!e/anu.. V l;jnk;h opažamo raj ne znake usahnjevan;m. Tako d pr. i»o* nožnica o}.-a in krajia. izgubi na prozno*>L'. jajcevodi se skrajša:o, jajČn'ki -/gube ' • fvrstoN' ;n pestanefe mesnato tkivo K fiziološkem postroj txi -e lahko prdnuro še močne krnavitve, neul a srbečica na zuiuinjih spalovUih, motnje v močenjn m iztoku, razne t.preniembr v legi materri' i itd. Dot»a mene pa ie tud; doba vznika n nih novotvorb v matomio*. pr(«*lvs«*m pa grr-tu za miome imesnjake) m /a raka na mi ternuci in v pr>m žlezi. \ ^ak krvavkast i/ tok prj čišci, zla*f1j j ne. Opmr^l te prav EivahiM žene pikniearko medspolno zono in tip astenjČno ptot -rne žene, kateri pojui je uvedel pred ihnrnjj W leti v medicinsko Iteraturo pr<»f Mai na osnovj svojih stislij, iz\*cdenih na žena'i tz Spodn;e,l ibt-en. Oos Shakespeare prav lot»h |Kyznava!ci me<1 spolnega tipa žene in dj« so i>pa !ali v to vrsto tnoškeca tipa tudi sam Goethe, Le<> nanio tla Vinr,, Michelaiigelo Ml. Predava toJj je opozori! nnla Utr-ra m 'gotiovinarje na potrebo, da b; tudi pr razjakavanjo du šovnih fiziognomij na^ih pe-n L'ov n : teljev uporfle.vaJi ta moment ui»,(l«|>olrio>»t» V neki men bi ute^»n;l biti pri lasj priza det eeJo na* največ] psanla T>rešere»n, k;»i pa bi bflo potrebno drobnrio razi^k.: ti. OdliČT o ; od a no predavan jr jc telo p" občln-itvu viharno odobravanja. Splošno ž«m sko drušivo namerava }npo*\ peresa g. pr»» »lavatelia iz/lati o tetn ^7>rašaniu posebno brošuro, da r zanimivim vprašan'<%m as* manijo najširše plasti naroJn Iz Maribora — Vaine i»Jave prometnega nriniatra ▼ Mariboru. Včorai zjutrai je prispel £ češkoslovaškim predsednikom dr. Benešeni v Maribor tndi naš prometni minister dr. Spa ho. V spremstvu župana, podžupana, ob^h sreskih načelnikov, pr^dstojiirika mestne po-Ijcije in koarisarja onanojne policije ter irii«j;h pred^ta\-nikov oblasti in železniške uprave s; je Ogledal delavnice državnih že^ lezne v Mariboru. Ob te-j priliki je s. mi-nisler sprejel deputacijo delavstva. Obljubil je, da bo zastavil vse sile. da se bodo pril.ke za tukaišnie železniško delavvtvo m l>oljšale. Tudi ie obljubil, da se bodo v do-Klednem Sma pruMalti premije, ki so v Ma# ribi>ni znatno nižie kot v -Inigih železniških delavnicah. Odloeno ie pronietni mmister zanikal, da nniticavn 'o marilx>rskc delavnice ukiniti, nasprotno, one se bodo še izpopolnile. ZeW.njčarj^m je obljubil, da bodo tud: poleti iobivali premog po reftjsfci ceni. Na proiji Ihinai—Ljubljana—Zairreb bOi do še to poletje jrtivtjonj v promet direktni turistični vagoni, kar bo t.h naš tuiski promet izredne važnosti. M;n r-trove izjave i« tukajšnje delavntfU >r»re:el<» z vel;kni zadovoljstvom in upati j*', da b<>Io kmalu tudi uresn-čene. — Dr. Beneš v ■ailbsrn. Včeraj zjutraj ob 3. ie prispel v Manl»or dvorni vlak pre;i-aednika češkoslovaška republike dr. Benesa, Na koknlvoru so se zbrali zastopniki obla* sti. me«l njimi poveljnik :ne»»ta cjoneral Mile n kovic / vlijjmj častniki, predstojnik policije dr. Trstenjak, kon-i^ar obmejne policije Kraj novic, komandant žais lan ne rijeke eete kapetan Mavric, ljubljanski žele./ iv š -direktor dr. Faiur in še drug:. Z;iradi zgod-, nje jutranje ure |e sprejem odpadel in J« vlak po 13minurn^m po«tanku nadaliev^a-l vožn-o protj mejj. — Darfne >esti. 1 >avkoplacuva.iei «e opozarjajo, da poravnajo zapadle obroke zgra-darine. pridohnine. rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene oseoe, na po-slovn, promet, vojnice t^r dopolmlne pre* ntisne takse. Davčni zavezanci, ki plačujejo splošni davek no knjisri onravljencga pro-me4a, morajo pre«llož*tj prijave rn plačati ustrezni davek za prvo četrtletja najkasneje do 20. t. m. — Uaod*n psdee s gkednja. Vet:raj zjutraj je padel s 4 metre visokega skednja CTIstui hlapec Ivan Rot od Sv. Križa. Pri I^adcu si je stri lobanjo, zadobi] pa je močan pretres možganov, tako da se * niei bori s smrtjo- — Mesto tata aam% tihoUpea. Orožniki io 4© dn; napravili hišno pTešdLavo pri delaven Josipu P. na Pobrenfn, ker le bil osunv lien tatvine kokosi. Na svoje veliko začudenje pa so orožnik, na>li v skrivališču 5 kg saharina, ki ao ga zaplenili, tihotapca pa izročaj finančnim oofastetn — Zaradi bole«ni se je obesil. Pri Sv. Bolfenku ae je obesil 44ietni posestnik An« ton Zadravec ki je Že dalje časa bolehaj na živčni bolezni. Sansoraorflec M moral prevzeti no očetu posestvo pa m lane! denarja, da bi IspohnM nekalsre nhaaonnh Zato je obnpai te ae obesil. Sel KOLEDAR l>ane*: Petrk. t». april« kafllltfiasl Marija Kleofa, Lji:ban. DANAŠNJE PRIREDITVI Kino Matira: i*n.s« ua ui ljube/. ZKD: Atlantik ob I4JLS v Ifattaf Kino Ideal: 2 .no. Kino Slo^ra: i a Carconne. Kino L'nlon : A 11 o t r i a. Kino Monte: Pese št. 6<. Strelska družina I.jublpuui ooćni ob 18.30 v vrtnem salonu resta\Taf:i.ie pri Tvcvu. PBtURNE LEKARNE Dan*«*: Mr. Lsuslsk Rasljava ce^ta. 1, Bahovec, Kongresni trjr 1^, in Mr. Nada, Komotar. Vic Tri^iska eesta„ Jnm€>A st'«a Sekjc \' naši nJrji domovini pate skrben dušni pastir tako v/orno svoje verne orčV ce, da hi morah duhovni oč I ta hoditi k njemu v šoto učit se pastirstva. C treh sc je delal in ?c kakopak *e dela tudi v nje<*ir\'i fan. To J/ javnemu i?ku*n >.o\u je tako temeljito \rdrl strupen fOO dn mo nc ho nikoli več pognal Sečistovanje se je biht rsjMslo rticd ftovimi ovčicjr>7i. NazakonakJh otročičev je bilo v j ari čedalje več. Ktku spraviti §ps| nike nazaj na,pravo po/, kaj tarifi* d • grehi ne bodo množili? Si dolgo razmišljal «krben dttšm pastir. Kar hrz je našel irh-. ! iz nerodnega j>oloiaja Krepostne m re je poročal pred glavnim oltarjem kakor no\-adno. če sta pa stala pred nitnt /min m nevesta, ki sta bila obenem že očka m mamica, i u je pm pope! i al pred oltar, kjer kralfuje n\ .tnron * prašičkom. Pa jc snel med poročnim obredom nc\-esti venec z glave in ga potožil praiičku v oltarju na glavo. Tako jc bilo nečistovanic v fa ri kaj kmalu odpravljeno. To zgodbo je povedal oni dan nek mi sijonar na misijonu a prižntce Ljudfe pa pravijo, da utegne biti resnična m če je resnična, da se je \Hdel prašičku kmalu »s-mo rilec iz grmade vv/ictv, nakupičenih ce lo sv. Antonu čez glavo. A ljudje /c i> ^o kaj govore. Iz Kamnika — 5 a rudna rj ta In i<-a bo po dolgem presledku v soboto in nedeJjo zopet o&veJa-Dramatčni odsek priredi veseloigro >Mls-dj gospod šei<. Glavne vloge ao v rokah na*bo!jHh kamniSkih diletantov in laiiko upamo, da bo itrra dosegla krasen uspeli. Kamniška publika aj ieii več prireditev na odru Narodne črtalniee. Žal pa }\ IMos glavni režiser g. Golob v tem pofrl^dn zaradi rannih tehničnih zaprek ni rnotjel ugoditi, ^nto pa je vloženo toliko več rruda v Icro, katero bomo vjdell v soboto In nedelo, ^aj jo je marljivi režiser z igralcj it ud -a! skoro dva meseca. Upamo, la bodo Kamrti^nni anali ceniti dvomesečni trud in da ho<|n dvorano napom^H- §tev. 80 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 9. aprila. 1837. Stran 3 Matineja Z. K. D. ^*^***mkmmMmmmmmmwmmm KATASTROFA »TITANICA« PRED 25 LETI V VELEFILMU ATLANTIK FRITZ KORTNER WUXY FORST THEODOR LOOS Režija: DTJPONT DANES OB 14.15 V KINU MATICI Dopolnilni spored: KOLORIRAM ZVOČNI FTL.M MICKV-MIfcK a Cene Din 3.50 in 5.50 DNEVNE VESTI — Poslanik dr. Stražnickv predsednik odbora za nadziranje španske meje. švedski listi poročajo iz Londona, da je naprosil odbor za ne vmešavanje v špansko državljansko vojno našega poslanika v Skandinaviji in na Finskem prof. dr. Milorada Stražnickega v Stockbolmu, da bi prevzel predsedstvo v tem odboru namesto nizozemskega generala van Voorsta, ki je moral to mesto radi bolezni odkloniti. Dr. Stražnicky bi postal generalni inspektor na meji Pircnojevčproti Španiji. Ni se pa Se odločil, ali bo to mesto prevzel aJi ne. — Jugoslovanska razstava v Pariški galeriji. V Parizu živeči jugoslovenski slikarji in kiparji so priredili v r Pariški galeriji^ razstavo svojih del. Razstava je bila o t varjena v sredo v navzočnosti našega poslanika dr. Puriča, francoskega prosvetnega ministra .Teana Zeya in drugih visokih gostov. Med drugimi razstavljata tudi Mara in Tone Kralj. — Trjrovci in veleblac^ niee. Državni svet j* iz formalnih raologov . razveljavi prepoved poslovanja veleblagovnice Ta-Ta v Beocrradii. <*vm je bfla prer^ovod razveljavljena ie dobji tudi Zagreb vcIebLiffov-nioo Ta in. Uetanavi jam u veleblesjovnic se pa naši trjrovrjj odločno ubirajo. V nedsik) bo v Zagrebu konferenca contcalnejra predstavništvi Zve/.o trgovskih zdru ž o n j. na kater] se bo sklepalo o nadaljnjih ukrepih. Ob koncai oktobra preneha veljavnost uredbe o prepovedi nst^navljania veleblagovnic in vso kaže. da ta uredba ne bo voe podaljšana. Trtrovot so pa sklenili Dsetopi-r4 z vso odločnostjo ITOti del o van,j u Ta-Ta in drucih veJe-blagovnjc. * K I N I Danes nepreklicno zadnjikrat L A GAKCONNE v glavni vlogi: Marija Bell Mladini neprimerno. £b MATIC PRISKGA IN LJUBEZEN .ivni vlogi; Willy Birgel, Hansi Knoteck Režija: Kari Hartl UNION Premiera velike filmske komedije A L L O T R I A Režija: Willy Forat Jenny Jugo — Renate Miiller, Adolf VVohlbruck — Trboveljski Slavčck v Sarajevu. Na Bi . turneji po Bosni je prispel Trboveljski Slavček v sredo v Sarajevo, kjer je - v Narodnem srledališcti koncert. G-ledalječe le bilo nabito polno in ©b-i.nsivo ie male trboveljske pevce navdu-3eno p« »!o. 17. Bosne krene »Trbo- Slavrek v Hercegovino in Dalmacijo Smrt znanega pomorsl cea strokovnjaka. Včeraj ponoči c umrl v Splita direktor . 'i:;,-!.; lbid>\uv Sti na novic. Vs • domače io tujo ladje s<» izobesile v • x aiovanj.i UStave Ua. pol dr0^:i. Fo- kojoj Stj pa novic je poslal ravnatelj pomorskega prometa leta 10^i. Vt,e u.egovo živ-l;'-mjc je fcilo posvečeno inorm. Stinanovje e spa-ia nv 1 na.-" najbo'jre poin«;T!»kebtio- kovnjake — Smočarsk] izlet v Trjg]a>sko n«srorie priredi SP!> v rasu od lt. do 1?. aprila.. /'birnlišČV U efljnflkov l*"> v soboto 10. t. in. v Mojstrani v hotelu »Trigiav« po prihodu večernega vlaka. V nedeljo r jn t.r.i i vzpon pikozj Zborni* Krmo v Stnnltcvo kočo itd. Nosači so na razpolago Udeleženci n.-ij pazijo na ladoslno <>r>remo. * Redni letni obenj zbor ljubljanske akcije Jn gosi o venskega novinarskoga udruženja bo v nedeljo 25. t. m. V Rogaški Slatini. Dnevni red običajen. — Obeta *o nam zelo dober izvoz. Po. večanje našega tevusa v prvih dveh me. secih tekočega leta je dalo našim gospodarskim kiogoni povod, da so jeli delati prognoze o našem letošnjem izvozu, ki bo baje najhrljsi v zadnjih 7 letih in bo znašala njegova vrednost okrog 6 milijard. V pr?meri s prejšnjimi leti znaša povečanje do 65r< . Po dosedanjih izgle_ dih bi znašal naš letošnji izvoz v Nemčijo 1.100 000.000 Din. v Avstrijo 630 mu hjenov, v Anglijo 550 milijonov, na če_ &ko3tova posegale po BkeJan, ki so pa zdaj mnogo dražje kakor so bile prejšnja leta. Na cene t-eveda vpliva zvišana mestna trošarina. Skuše so bile danes od 26 Din naprej. Najdražje so bile^po 36 Din kg. Naprodaj je bilo tudi mnoco druuih mauk morskjh rib. predvsem sardelic, kj so bile ,po Is Din. sardonov po 20 jn rbuna po ;>U do 36 Din kg. OCade so bile po 28 Din ka~ kor hobotnice in po ;stj cenj so prodajali donavsko ribo smuč. Na izbiro je bilo tolstih žabjih krakov, ki so bili najlepši po dinarju komad. —lj Pogajanja za sklenitev kolektivne po; godbe v stavbni široki za v.-o banovino so se daues dopoldne nadaljevala v sejni dvos rani Delavske zbornice. Danes bo najbrž prišlo do odločitve, vendar je ie težko reči, kakšen bo izid pogajanj. Prevelik optimizem bi bil pretiran. — K pogajanjem so bili pritpusreni samo zastopniki obeh pogolbe-nih ntrank, zato ne moremo j>oročati o njih. dokler nj>xi končana. u— Iz ljubljanske ženske bolnišnice. V preteklem letešnjom četrtletju je bilo v ženski bolnišnici zopet znatno več porodov kakor v istem razdobju lanskega l^ta S tem so se težave, s katerimi se bolnišnica že dolga leta bori. še povečale. Predvsem prhnaznkuje prostora. Porodna soba in sobe za otročniee so stalno prenapolnjene, tako da ni mogoče redno čistiti prostorov in postelj. Grozi nevarnost, da se pcelabš.ajo higienske razmere. Iz tega bi lahko nastale velike neprilike za varnost porodnic Preteče nevarnosti bi lahko preprečili edino na ta način, če bi prihajale v bolnišnico rodit samo one žene, ki pričakujejo kakršnekoli nepravilnosti, ki so gospodarsko šibke in ki iz kakih drugih razlogov mmajo takih pogojev, da bi lahko ostale doma in rodile v domačem stanovanju, žene, ki imajo primerno stanovanje, zadostno domačo postrežbo in ki pričakujejo normalen porod, naj bi ostale v svojem lastnem in te reso doma, kajti porod v urejeni domačnosti je varnejši nego porod v prenapolnjeni porodnišnici. Sen. ska bolnišnica bo prisiljena, da odklanja sprejem takih porodnic. k imajo doma na razpolago vse, kar je za porod potrebno. —lj Tiakovanie spodajega dela Poljanske ceste. Ta del ceste |e ob deževnem in zimskem času zaradj voznega prometa med mestom'in klavnico pa tovornih in mesari ski.li avtomobilov jn okoliških voz vprav razoran in zelo blaten. Nujno potrebno je, da ga mestna občina — od Ambroževega trga, pa do Poljanskega mcotn — se letos tlakuje. Saj LTe tlakovanje vendar na račun kal-drn rinskega fonda. —lj kaj manjka /o leta in lota v MiiM>.ir alf ^c je ime! človek priliko opazovati Ljubljano in njon razmab v zadnjih 40 ali r>0 letih, *e epodtakuj) zlasti ot> dejstvo, da oo se za nekatere javne naprave delal; le Številni načrtU, izvršili se pa se danes ni; so. Mestu manika na vseh kono h favn h stranišč jn manjka mu najmanj v vsakem mestnem okraju po eno otroško igrišoc. In vendar razpolaga mesto z zadostnim prostorom za eno In drugo! V tem pogledu je vsak izgovor jalov. —lj Opozorilo mestnemu naeelstvu. mestnemu cestnemu nadzorstvu i»> policliski upravi v Ljubljani. Od Lončarsko steze pri vj.l i ftafiborgar se priro]Ho. ie neizprosno svojo pesem in ustvarja iz L'Oščav — golicave. Izvoz našega lesa je dobil malo duška: še bog da je! Les «jre na domaČa slavb;šca m Irg. pa gre zadnji čas tudi čez mejo v inozemstvo Kmetje so zadovoljni. Ker jim agrarna reforma nj dala. kar vm je obljubljala, sj pomagajo sami —lj »1 lah aha«, vesel, zdrav smeh doni v dvorani šentjakobčanov, ki upilzarjajo z velikim uspehom, v izvirni zasedbi vlog, zabavno in duhovito veseloigro iKdo je papa?« (Bichon). Občinstvo ki je napolnilo dvorano, se je izvrstno zabavalo in kar ni prišlo iz smeha. V soboto 10. in nedeljo 11. t. m. ob 20.15 se burka ponovi. Ker je odšlo pri zadnji predstavi mnog-o ljudi brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstonnice že v predprodaji. — K»j doživlja žema v dobi klfmakreri-j»? To predavanje Sefa internega oddelka bomlee docenta dr. Ivana Ma*ka se v četrtek 15. t. m. ob 20. v Delavski zbor, niči ponovi, ker je zaradi tesnega pro_ štora pri prvem n reda van i u mnogo poslušalcev moralo oditi. —1{ »O ptičjih selitvah is o utičtffc ona-zovalnicah« bo predaval pod okriliem Prirodoslovnoga društva C prof Rafael Bačar v tornk 13 t, m Problem otčiih sebtpv ie zanimal ljudi že v starem veku. Mnoga iz- ročila iz tist;h časov nam prifiajo. ds je vse znanje bilo z^lo fantastično brez stvarne podlace. Šele uvedba metode orjroca- nja ptičev nam je omogočila zanesljivo in natančno proučevanje ugank Ptičje selitve. Dandanes je po celem svetu razgaljena mreža ptičjih opazovalnic ki s obvonkanjeai ptičev eJrusajo resfti z:injmrre pojave » ptič-ejra * ve ta. Tncti prj nas v Ljubljani Imamo tako o^azovalnreo. kg uspešno deluje že od 1. 1936. Predavatelj nam bo na podlagi dosedanjih uepehov te «^>azova4ni-ce razložil pomen, vzroke »r i na ta koncert uprava Hubadove tupe. —lj Srajce, kravate. Karničnik, Nebotičnfe —lj Vrtnarska dela za rimskim zidom so zopet zastala. Pred tedni so začeli zemeljska dela za novi park med rimskim zidom in poslopjem tehnike. Zdaj so pa ta dela počivala. Zaradi snega je bila zelo razmočena zemlja in zato bi bik> delo oteŽ kočeno. Upamo pa, da bodo delo nadalje, vali zdaj, ko je najlepše vreme za to in tudi čaa je najprimernejši spomladi. Besedo ima najbrž zopet t finančni minister c —ij Sokol I, Ljubljana- Tabor priredi v nedeljo, dne 11. aprjla ob 15. uri v veliki dvocanj na Taboru mladinsko akademijo z vsem; oddelki dece. Na programu je veliko stevjlo telovadnih točk. d-eklamacij, pet:a in šarjjvih nastopov. Vstopnine ni-Vabimo vse pr$aieije sokolske mladine, da posettjo to prjredltev. ker jnmri T*roirram da bodo vs; posetnifcj pr»edRve ero*<>vo zidoro'jnj Zdravo! Iz Kranja bi — L>pe|a prireditev. Kot se ve»c dosedanje gasilske prireditve, ie bila rudj sobotna t. j. X. jubilejni vinski sejem zdru/.«n z družabnim večerom, vzorno in brezhibno aranžirana in je bila ves čas na dostojni višini in v najlepšem redu. Največje zanimanje so pač vzbudili res Mrokovno arans žjrani oddelki vinskega sejma, tako pokuša Uja neštetih vrst \ina, kot tudi likerjev in :slast] novega Rok - piva. Tudj razstava slovenskih mineralnih vnns ie doprinesla svoj delež k pestrosti sejma. Scnzaiija večera je bilo Irebanje za prvi dobilek, t. j. 7dnevoo brezplačno bivanje v zdiavilwvu S!atina-Ra-deno, s prosto vožnjo tja in nazaj, ki ga jc prejel g. Kari Lotz ml. volonter v tukajšnji veletrgovini >Morkur*. Prj kegljanju za dobitke 'o dosegel prvo darilo g, Oskar Trstenjak. Kranjski gasilci so ponosno dokazali, da .-o njihove prireditve res najlep, še. — Zopet "ož. Včerajšnji ponedeljek jc I že drugi, ko so rekruli, ki l>odo 10. t. m. odšli k vojakom, rogovjlUi in vpili po niCi slu. Kot ni prvj minil brez manjših pra-k. tako so tudj včerajšnji ponedeljek zaključili s pretepom in nožem. Ves ^an f° 1*° Bie-stu delali nered, motili ljudi, razgrajali In vpili po trgu. ker je bil ravno tržni ian, vse gosr.liie ro -jih pile l^olne in zvečine =o bjli tudj \>i pijani. Večja druSba rekrutov se je popoldne na poti i-roti domu ustavila prj Grajaerju aa Primskovem. Tam ie med <>. in 7. uro popoldne med njimi prižlo do pretepa, katerega reznile! je bil, 'la jc neki It j, ( r.ar /a k lat S'rnžsrka Fra ara posest a i k< f. ega sina :/. 0|§evka K. -~i v hrbet. Nož je siivr prodrl precej globoko, toda je sj)Oflr.-n;l ftl> lopatici n ni povzročil nevar-nejŠe poškodbe. De bi bila rana le za cen« timeter nižje zadana, bi nož prodri v pl4'u= ca. Stružnlk.t so s kranj-k.m ros.;hi:m avtomobilom prepeljali najprej k zdravniku dr. Novoseljskomu, ki mu je rano zaš;.!, nato pa so ua odpeljali na dom v Olševk. k a V v!? N a ..stara posta "^^KrTvNJ „quac'r" GLASBENI KLOVN vsak večer ob 10. — Prosvetni dan sokolske župe. V nedeljo 11. t. m. bo v Kranju 6. prosvetni dan sokolske župe Kranj. Dopoldne sta zbora društvenih načelnikov in prosvetai-jev, popoldne ob 15. uri pa skupni koncert, kakor prejšnja leta. ki ga bo spet oddajala ljubljanska radiopostaja. Koncert je posvečen spominu umrlega skladatelja. Krnila Adamiča, ki je tik pred smrtjo, kot zadnje svoje delo, napisal za našo župo skladbo ? Romanca« na besedilo narodne pesmi, ki se bo to pot prvič v popolni zasedbi izvajala. Sokolsko članstvo in narodno občinstvo širom naše domovine opozarjamo na ta koncert in vabimo k posetu in poslušanju. Postani in ostani član Vodnikove družbe! PREMIERA v ao b o t o 10. t. m. PO SHAKESPsu^^ ▼ kino 4- KAR HOČETE \ v režiji slavnega režiserja D R. P AULA CZINNBRJ A ^> V glavni vlogi ELIS.VBETH BKRGNER v svoji najboljši letošnji kreaciji Občni zbor Motoklnba Ilirije Zanimanje sa motociklistiko se pri nas vedno bolj širi Priprave sa proslavo asletnice Motoklnba Ljubljana, 9. aprila V salonu restavracije >Slon< ae je snoči vršila XXV. redna letna skupščina Moto-kluba Ilirije. Zbor je otvoril predsednik kiuba g. Rudolf Zaloker, ki je pondraiO clamslvo. zlasti pa drage goeto iz Kranja, elane tamošnje Moloaekoi-je. G. predćednik jc na splošno poročal o delu kluba ter oraej njal važnejše dogodke iu prireditve med letom. Tajniško porocik> ie podal p. Vekoelav Kepec, ki je lurotovil, da ie bilo delo M K Ilirije vseekozj plodonosno na polju nase motoc-klistike. Motoeiklistika se ie v pretekli sezoni volvče zelo okrepila ter ie upravni odbor M K Ilirije storil pač kar je bilo v danih razmerah nvocroČe. Ctasl kluba so bili vabliemi tudi v inozemstvo, kjer so se udeleževali raznih motocikli^t.čnih prireditev. Kakor seaJko leto. se je tudi lani osredotočilo vse delo okro<_r prirc. a\^u--ta. Uirka je izpadla ;e povoljnei«» kakor prejšnja leta. Za dirko je bilo m nošo prijav tudi iz iuo* zrtmstva m se vobce opaža, da je tudj zunaj čedalje več zanimanja za naš Ljubelj. Sport na komis-ija ie polagala veliko važnost na čim večje s!e moral bid-zaradi neugodnega vremena odpadli. Iz blagajniškega poročnla. ki ga je podal tudj £. tainik je rarvjdno, da ma£a kkib sko premoženje okrojj 10tXX) l>in. Za nad zorni odbor je poročal Franc VoLkar in je občnemu zboru predlagal razrešnico, ki je bila sprejeta fiojiasno. Sleeiičiliš^u. Dr. Bori^ F^irlan, profesor jn-ridične fakultete v Ljubljani, bo predaval v ponedeljek 12. t. m. ob 20. uri v risal-niei meščanske šole o ^ociaLnih pogledih na življenje znamenitega franco£»kaga pisatelja in misleca Anatcla Prancea. Opozarjamo na to zanimivo in poučno preda, vanje. —c V celjjViki bolnici so umrli: v torek 27letni slikarski pomočaiik Stanko Ska-men z L»ahovne pri Celju, v sredo 211etna prodajalka Viljemina Jicha iz Celja in v četrtek 411etni delavec Martin Zagozda iz Celja. —C Metrski /p't .ta napravila pred izpitno komisijo pri Okjožnem odboru obrt iiUk'h združ nj v Celju čevljarja Avgu_ štin Fot iz Celjn in Maks Ocvirk iz I>ke pri Zidanom mestu, ces.tita.mo! — t- ^' rclj>k; ludiu-nirj je umrl v torek -Tletni slikarski ;0!iioeuo poie'je. Ko jo Bel noki dr> x.a\ xii nameščene«' v >oboto zvečor po služ-beuili opravkih čez Slorofiko* trg, je nekdo z okna hiše št. 1 izltl iz neke [)osode urin na trg ic polil omenjenega nameščenca. Zas der\a je prijavljena policiji, ki bo tstoriloa gotovo [»rimemo kaznovala. ---- mm$m—■— Dve tragični smrti LjiibLiani, f*. a mila V It;s.i Bt. l v Domžalski ullck notarVod-matskega trga. je včeraj popoMnoI 17. počil strel iz aamokrees. SOfedjesO skočili v 6tinovan'e SOietse prodaia.kcJU-b;no Oražmove. Orao-mova ie leZaka neore-mieno na tleh in iz pj*»i H Je tekla kriw Sosedje so jo skušali spraviti k zavesti, kar se Jim pa ni posrečilo in so medtem ob-ve-MjU reševalno postajo. Reševalci so naložili obupan k o na avto, toda nied vožnljo je izdihnila. Tnip'o ?o ^.neljali v Mestni dom, kamor je kmalu prispela poffe|JBki komisija. zViravnik dr. Lužar ie urrptovil, da je smrt m?' - >*'a takoi i*o strelu, katt; nesrečno dekle se je zadelo naravnost v srce. Truplo so prepo-Ljali kasneje nazaj v r-ta DOVanje v Domž;ilsko ulieo. kier položili mlado obupanko na mrtvaški OdOf, Vzrok samomora Albine Oražmove f v nesftonj ljubezni, ki jo je coiila do nekega častnika Obupanka ie zapustila nismo, naslovljeno na brata, ki 6?nuje v Pradoviče-vi ulici, v katerem pa ne tožj o svoji usodi, marveč' saimo pove. kako naj po njeni smrti razdeli njene stvari. Okrog 1H.20 je snoei nek ko'ess^Lr, k; je iz Glmske ulico vozil v Rožno dolino, ona ril na /.•■lezniskvin prelazu niisprot^ Zgon i ** M ■■ dalje na pr<«£i :e aa gletial Imnio ■ladega enakega. Koies-irj«-brž obvestil bit&njega šelesnjiakeca (uvaja ta pa polieijako apravo Komiiija ie Bgoto v.ia. da io poo Hieoanec Solatni dijak Tr govsn«' akaot mi »■ AndVoj \iniik. itannjo« v Levčcv? ul;ei 11 Stro" oaptaiaCi vlak k; priliiija v LJubljano iz Bakoka or» t9.1S je truplo hudo ra.iinesa^il. Vi znan >. al gr^ za nesrečo ali za saovomor. O net«rečni sinovj smrti jo bil že pon/č. tetefeniene obveščen oče. lei»ai trgovec na Jjsaorsk nv Iz Ljutomera — Občni zbor JNS. Krajevni ouniTHil' JN6 Ljutomer RMats in oko-licii bosta ime li svoj •»'btoii zJK»r v sotoho 17. l in. ob 2f> v hoteJu Seršen. Ckiiibtvo vai»ljeno. Poro čal bo narodni poslanec LukaČič. — Učiteljsko zborovanje. UcjteLisko dru žtvo za srez Ljutomer ho zborovalo v so bot& 10. t. m ob 10. uri v RadeneitfL Pre davni bo g. dr. PoJjanee rz Maribora. — Slovo. Ob vpriz/>ritvi >Heviior.js« pf» drama takem ixlse-kn sokolake^ra kol noak>Tii) od br. Urbica. ki še je tokrat nastopil s 6voio vlogo. DramaUki odsek je ob toi priliki poklonil svojemu marljivemu bratci in navdneenemu ifrraJcu majhno darilo«' v spovnrin. Za društvo ns ae je od br. Uiines* in niegove eoprog,. poslov H starosta hr. dr. Stanjko ž*4ee mu na novem me»tu tado vodstva Čestital ie društvu v Muraa Soboti, ki bo a tem pridobilo dofrregs So kod a — Ze zopet toča, V ponedeljek iveoorje med nevihto padala tudj toča, slasti pron ^tritovi, kior je v Jalfcovcfu obležala skoraj cm dobeia pias.t toče, ki je ležala se drago jutro. ____ Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. urL Petek 9. aprila: Ob 15. uri: Dei bi vihar Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Sobota 10. aprila.: DR. Izven. Zniftane c«ie od 20 Din navzdol. Nedelja 11 aprila: Matura. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 0. aprila: aaprtc*. Sobota 10. aprila: Man on. Izven Znižam-cene od 30 Din navzdol. Nedelja 11. aprila: Ob 15 uri: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Aida. Izven. Gostovanje tenorista gosp. Marija Šimenca. Znižane cene od 30 Din navzdol. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej Za pismene od-ovore glede raahh oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov' za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Tremkoti, veterni *nknlici NOVOSTI lepe vzorce za pumpance io športne oblek« nudj r«»neno P R E S K E R, St. Petra e. 14. CEPLJENE TRTE enoletne, na amenšk: podlagi. Muškat Kraljica vinograda. Mu-seat sopr. Mathias Jovana, Kraljica Jelisaveta tvrdke Vladi-slav HirŠl In drug, Subotica, — ima na zalogi SEVER & K O M >«, Ljubljana. — Posamezna trta od navedenih vrst atane B Din PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ~ MM prilikT" Umetno sušeni parketni odpad ki poceni pri F Ma»ar>'kova cesta 23. 17. L 2A0IM ODPADKI bukovi, hrastovi, smrekovi suhi in žaganje «e dobe po najnižjih cenah pri tvrdkj Lavren-cič &■ Co., Ljubljana, Vožn Jakova r±l. IG- 1011 URE ZA BIRMO nudi najceneje Ivan Pak ž. Ljubljana, Pred škofijo 15. 1000 PASKI SIR ALA PAR31EZAN KG 40 DIN Čerue (lskar, Sv. Petra c. 36. Beseda 1.— Din. davek po*ob<»j. Najmanjši znesek 15 Din PREKLIC Opozarjam, ta ni«em pla za dolgove, ka bi jih napravi Velkavrh Mirko na ime Nrrd-ke A. Velkavrh. ker ]** pr can. Lade Velkav 1022 /CVVl C'A'Vl , Ii^Vl . r v X", I NARODNA "jlSKACNA I L3UBUANA r BSVRŠUJE VSE VRSTE TISKOV 1M FMJUPROSTM IM MAJFLMMJAM Stran 4 »SLOVENSKI IfASODc Štev. 80 Arhitektura bodočnosti Ideja socijalne la gospodarske borbe proti kotu, U izkoriščajo zajednico, v modernem stavbarstvu Jura j Neldhardt: Naert LjaKIjami. 9. aprila v žžgfečsgm BoafliaBB lj jMBfifi svojeStadije m osmrtke zagrebški arhitekt Juraj JVeidhardt, ki je bil uoenoc zna. nega, pariškega arhitekta Le Čorb osi era, pa se je razvil po študijah v samostojnega ustvarjalca na področju arhitekture in urbani zrna. Kastava bo za mar.^koga pravcato razodetje, ker kaze., kako je tu, di v moderni arhitekturi in urbanistiki zmagala f*ocialna ideja torej ideja o organskem vanju zajedniških interesov, ki obenem rešuje kar najbolje tudi interese posameznika Razstavo, ki je izre? last kake zajednice, na primer ohftine ah države. Dopušča Pa tudi hišice, ki so last posameznikov, toda le daleC zunaj na periferiji. Stanovanjski del je ločen od p -slovnega. Zanimiv je načrt v vzgojnem p:> gledu Človeka ki bo živel v Neidhardto-i em mestu, bo arhitektura in konstrukci_ ja blokov ter porazdelitev prostora sama vzgojila v socialni disciplini, ne da bi s tem okrnjevala njegovo osebno svobodo. Skratka, gradbena ideja, ki je odločilna za pie--ojo moderne arhitekture, je ideja, ki jo je rodila moderna tehnika, industrija in stremljenje množic po zajedniškem življenju kot reakcija na izkoriščujoči in anarhična gospodarski in kulturni liberalizem. Uresničenje takih načrtov pa zah_ teva novo socialno duševno strukturo posameznika :n uporabo vseh dovršenih pridobitev gra/ibene in konstruktivne tehnike. Zelo zanimivi so tudi Neidhardtovi na. črti za regulacijo starega središča Zagreba, ki kažejo kako je mogoče ohraniti vso staro pomembno arhitekturo, obenem pa modernizirati in sanirati mesto. Cerkev in stare fasade je arhitekt ženi jalno kom- letaJftUm v bližini mesta pordral v nov objekt. Impozantan je načrt paviljon a Jugoslavije aa mednarodno raz_ stalno v Parizu. Nadškofijsko deško semenišče na šala.ta v Zagrebu je zgrajeno po načrtih arhitekta NeidhaTdta Načrt za srednjo tehnično šolo v Zagrebu je v celoti arhitektonska iimetnina. kot reznltan. ta funkcije, konstiikcije in gradbenega mater jala. Ta načrt kaze, kako shržn mo-dem emu arhitektu pedagoški motiv kot vodilni motiv pri ustvarjanju šolskih zgradb. Načrt za veslaški k hib v Zagrebu, ki bo najbrže uresničen, kaže idejo sporta kot gradbeno idejo. Originalen Je načrt za regulacijo Sušaka, ki je za arhitekta težak problem, ker lezi mesto v hribu. Arhitekt je dobil idejo za načrt v vinogradu: vozni promet se vrši po serpentina_ s tih komunikacijah, ker v inog radni ki vozijo v hrib po serpentinah., peš promet pa navpično navkreber, kakor hodi v hrib vi-ničar. Neidhardtovo veledelo je pa načrt za letališče, za keterega je dobil 1. 1924 kot dijak na Oiđiaju Undenthalovo nagrado Društva avstrijskih inženjerjev. Spopolnil ga je 1. 1933. v Parizu. Arhitekt je s tem načrtom rešil najtežji problem urbanizma: gradbo letališč v bližini mesta. Zanimivi so še načrti za kolodvor v Zagrebu, regulacija Trga kralja Petra v Sarajevu in načrt za Sokolski dom v Sarajevu. Posebno načrt za regulacijo Trga kra, lja Petra v Sarajevu kaže, kako vodi mo. dernega arhitekta gradbena ideja, s pomočjo katere naredi rz kaosa harmonijo, iz mešanice čistočo stila, iz raztrgan osti povezanost itd. Razstava bo odprta do nedelje. Inž. Sever vodi vsak dan ob 19. uri po razstavi. Izpred novomeškega sodišča Novo iik*U). 7. aprila V torek H. t., m. dopoldne se je moral Eagovarjatj pred nemilom trojice novomeškega okrožnega sodišča 461etnj zavarovalni orjrani.7.:< tor Jerhia Franc \x \'rl»i>ol ja. občina Nevlj»» srez Kamnik. Mož se ie moral ugovarjati k> 8L zakona o zaščiti javne varnosti [n reda v državi. Kratka obtožnica <>cii;> Jerinv, da je 13. septembra lantike-jtji leta popival v Badovmeev] zroctilm v Ju&onjti s Stolnioeni Ivanom. Udovčem Matijo jn Marimkovjčein Borisom, /večer okro^ 1^. ure je prir-o| v Badovioevo gost.dnn Taič-man Anton, k: i«> na povabilo Stojnica pri-sedel k m»zi, i»ri kateri ie sedel tudi .Jerina. tkb tej prilik, je vprašal Stojnic Taje-mana kako je bilo v Novem mestu na Ijud-Kkem tahoni JRZ. Na to vprašanje mu je Tajčman odgovorit da je bilo lepo. Na te besede je vstal Jerina in nahrulil Tajčma-na, čeA. da je norpr ker hod; poslušat tako stvari. Spričo te.h b^sed se ie med obe-ma vnel prepir. V gostilno ie m^d tem vstopil tudi Nemanic l^eonold. kj je imel na ptBih pripet znak ljudskega tabora v Novem npestti in po pojasnili] obdolžencu kaj na« t-a znak pomeni se je Jerina tudi obeni obregnil. V prepiru s Tajemanom. ie Jerina kritiziral naše politične razmere jn pri tem iizrekel tudi v obtožben^m stavka inkriminirane b^sotle. katera so prisotni razumeli, tako. da so sedanje politične fn eocia-lnc razmere nevzdržne in da mora spričo te-ra priti t>rei ali sloj tudi v naŠj držav; do iz-premenil.ie političnega in socialnega reda. kakor je to prišlo že v Španiji fai Rusiji. Kot pridi izpričujeta ta dejanski slan Nema nič I^eonold in Tajčman Anton ter ie v Soglasju z orožniško Ovadbe in priiavo fcre-*kega načelstva v Črnomlju. Jerina ie pred sodtdčein zanikal da b bil izrekei inkriminirane besede jn i? javil, da ob to j priliki sploh ni z ljudmi politir.jral. Sodišče, ki pe jo proprjčaio o Jerinovj nedol/.nost.i. era ie od obtožb«* popolnoma oprostilo Ka] je s kamniško podružnico SPD? Kamnik. 8. aprila Kakor amo že poročali, je bi! občni zbor podružnice, ki hi se moral vršiti 24. marca, preložen na 7. april. V tem času naj bi sc na željo osrednjega odbora v Ljubljani izvršil poizkus kompromisne rešitve nastalega spora med opozicijo in sedanjim upravnim odborom podružnice. Poročali smo tudi o čudnem stališču, katerega jc zavzel v tem sporu osrednji odbor. Kakor doznavamo, se rudi 7. t. m. ne bo vršil napovedani občni zbor. Do sestanA a opozicije in upravnega odbora podružnice namreč ni prišlo, ker stoji opozicija i stališču, da Ko svoje mnenje povedala na občnem zboru, ki je edino merodajen forum /«i take razprave. Stvar je sedaj prepuščena osrednjemu odboru v Ljubljani, da skliče občni zbor. To bo od te strani tudi najlažje izvedljivo, ker v tem primeru ne bo moglo priti do izjjovora, da jc delegat službeno sadržan. Kamničnnov ae polašča vedno večja ra-dov^dno«* kako bo občni zbor potekel. Opozicija kriči na vse pretege, da ima vse kamniške plar.incc v svojem taboru, ki bodo nastopili proti nedelavnemu in neaktivnemu sedanjemu upravnemu odboru, kateremu očitajo, da sc nc briga za gradnjo zavetišča na Podih, da noben član odbora ni pravi planinec in kdo ve kaj šc vse. Vsi i taki očitki pa so ničevi in bo nanje uprav-I ni odbor prav lahko odgovarjal. (":c bo tako j zvana mladinska opozicija, ki ima toliko . ambicij za preporod dela v na^ih planinah, j tako lahko odgovorila na vprašanje, ali ni ; njen pokret političnega značaja, potem la-j hko upamo da bo na občne m z boru VSC } v redu. Najbrž pa ne ho vse tako lepo in j rožnato, kajti prepogosto vidimo voditelje j mladinske opozicije, kako prihajajo r/. pi-I sarn ra/nih političnih voditeljev, ki stoje j • tej borbi /adai. kakor to dolikuje vsakemu poštenemu in junaškemu generalu, da < pa postane stvar bolj nedolžna in se pred Ijavnostjo /a vi jc v kopreno nejasnosti, pošiljajo v boj mladino. Po potrebi se bomo s to stvarjo še pozabavali. Italija je do zob oborožena Število italijanske suhozemske vojske se giblje zdaj 15 let vlada Muesolini Italiji. In zadnje dve leti predstavlja ta solnčna dežela velik oborožen tabor. 13 let se je Italija smotrno pripravljala na oborožftev. Ni nobena fraza Mnsiaolimijeva trditev, da lahko rjokiiče pod orožje «.000.000 mož. V 15 letih jih je znal fzvežbati \n navdušiti za militarizem, poleg tega je pa dobila Italija inočno vojno mornarico in zračno brodovje. Italijanska armada je štela pomladi 1935, torej pred vojno v Abesiniji, 31 pehotnih divrzij in 3 motorizirane divizije, skupaj 300.000 mož. Razen tega je imela še 33 di* vizi] črnih srajc. 3V).000 fašističrtiib miličnikov. Italiian^ko letalstvo ^o cenili takrat na 1.200 bojnih Wal, 806 rezervnih l*tal in 25.000 mož. Vojno brodovje je ime.lo okroc 200 ed:n;c * 500.000 »on a mi in v njem je služilo 56.000 mož. I^eta 1034 so jeli Ha« lijani graditi dvc veliki vojni ladji po 35 tisoč ton. kakršnih ^redozetmsko morje š*> ni nosilo, razon pod angleško zastavo. V oddalienili koloniiah ie -mela Hali ja r>kro»: rVl.OOO vojakov, od teh .10.000 redne koloni* jalne vojske- Pomladi 1^>^ je hilo iorei p^d italijansko zastavo okrog £00.000 mož. Ker je pripadala polovica .fašistični milici, o kateri n bilo znano, da se more končno pre* rvorjti v dobru* usposobljene vojaške edini-ce.. ni bi i a oborožena moč Italije posebno velika V Abesinijo so poslali Italijani 17.000 častnikov in 3fi0.000 mož. Da hi pa napolnU li doma nafttale vrzeli, so postavili 7 novih divizij reine vojske in 7 divizij črnih ^rajc. Razen tega jf» bila ustanovljena prot; koncu lanskega leta v Abesiniji posebna voi* ska, broječa bO.ooo, od teh 40.000 domačinov. Iz Italijanov se je formirala >bela divizija savoiskih grenadirjevt. Zato ni pre* tirana trditev, da se giblje sedanje število italijansko suhozemske vojske okrog mi-Irion 200.000 mož. od l*m okrog 200.000 v kolomjah v prvi vrsti v Abesiniji. Pozad* njih vesteh šteje delovna armada Italijanov v Abesiniji okrog 150.000 mož in ta je bila reorganizirana v bataljone mihce Ta ukrep ie razumljiv, kajti v Abesiniji je Še vedno okrog 5O.000 domačjh partizanov, ki se zna-io umikati italijanskim kazenskim ekspedicija m. Na zadnjem) zasedanju velikega fašističnega sve!a je napovedal Mussolinj novo ol>o rožilev Italije m nov program, kako dobiti za to potrebna sredstva. Čeprav si razlaga* jo mnog, te ukrepe kot odgovor na silno oboroževanje Anglije, tiče za njimi tudi drugi vzroki. V Abesiniji bodo morali Italijani «*e dolgo imeti močno vojsko. Napeto razmerje med Italijo in Anglijo bo sililo iMuč^oliinija k posebnim vojaskfm ukrepom na kopnem v Libiji in v Dodekanezu ob obali Male Azije. Esspedicija na španskem ozemlju in na BaJearih pomenj tudi oboro ženo dolžnost ne samo proti španskim oboi roženim Četam, temve-č tudi za primer za-.pletljajev, kj utegnejo nastatj zaradi vojne v Španiji. Zadnji dve leti se Halrjanska armada ni pomnožila samo številčno, temveč tudi kakovostno po svoji opremi in vojnih 9U kuSnjah. ^lnogo divizij so Italijani motori zirajj in nvolomehanizirali. Pehota tn to|»-ništvo sta dobila novo, zelo učinkovito orož je. Letalstvo sc je povečalo, tako da Rejc zdaj 3000 najboljših letal un 35.000 mož. Letos poleti bosta dograjeni dv»» novi voliš ki oklopniri po 35.000 ton. enakovredni na;-boliSim angleškim vojnim iadiam Piorečun italijanskega vojnega nvni-strstva za teto 1937*38 znaAa brez po»tavk ministrstva za kolonije 5.o4 milijarde lir. Od tega dobi mor narisko ministrstvo 1.86, letalsko minWr-Utvo pa 1.7 milijarde. PresopMljiva je r.laMi postavka v letalf;t\Ti Samo za letalsko baze ob Sredozemski obali ir določenih 1^0 milis jonov lir. Naravno je. da razhurjajo Anglijo ti ukrepi kakor tudi dograditev dveh ve* likih vojnih ladij m graditev 2000 km dolge avtomobilske ceste ob obali v Libiii. Francoski in angleški tisk posvečata veliko pozornost tudi pravkar zaključenim italijanskim pomorskim mamevrom ob obali T-rtbije. Kritično motre angleški in francoski listi tudj letošnje italijanske manevre, ki bo do v Siciliji v zvezi z zračnimi in pomor* skimi manevri. Obenem se poiavljaio vest j, da je Italija utrdila vulkaničen otok Pan-fellaria med Tunisom im SieiHKk, oddaljen 200 km zapadno od Malte in 100 km od si* čilske obale. Po sklepu zadnjega velikega fašističnega sveta se podaljša še za pe-t let posojilo generalnemu komisarju vojne hidu^tri je. Na pet let se glasj tudi prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo Prihodnjih pet W se torej italijanskemu vojnemu brodovi u ne bo treba eksponirati ob severni jadranski dbalj. temveč bo lahko samo stražilo vhod na Jadransko morie. glavne sile se bodo pa lahko eksponirala drugje. To velja tudj za italijansko oboroženo mor na suhem in v zraku. *_ Kupujte domače blago! Skušnje na angleškem dvoru Londonski dvor se z vso vnemo pripravlja na svečanosti kraljevega kronanja. Pod nadzorstvom skrbnih ceremonijarjev imajo na dvoru v Londonu dan za dnem skušnje. Vsak udeleženec kronanja ima točno odrejeno vlogo in pri obredu se mora njegov nastop do najmanjših podrobnosti ujemati s celotnim okvirom, kakor na skrbno pri pravljeni predstavi. Samo kralj in kraljica se ne udeležujeta skušenj. Kraljica ima stalno zastopnico, kralj p3 določa zastopnike izmed svojih pobočnikov Kakor na gledališkem odru. je moral vsak udeležence kronanja najprej nastopiti sam, zdaj pa imajo skušnje žc v skupinah. Ko bodo vsi dobro pripravljeni in temeljito preizkušeni, nastopijo pred kraljem in kraljico, da pokažejo svoje vloge. Skušnje in vloge niso posebno tetke. 1'deleženci kronanja nastopijo v pravih ali imitiranih kostimih z vsemi ceremonijami. Na razpolago so tudi vse dragocenosti, seveda same imitacije iz lesa m navadnih kovin, le da so pozlačene Tivda dostojanstveniki jih nosijo tako ponosno rn samozavestno, kakor kralj, ko bo imel na sebi prave dragulje milijardne vrednosti. Pogumen vdovec Če se ženi pri nas vdovec tretjič, pravimo o njem, da jc pogumen. Kaj bi sele rekli o vdovcu Da%vsonu i/ San Francisca,, ki se ženi že sedemnajstič? Zc to je nekai posebnega. še bolj čudno pa jc. da se je vedno oženil iz ljubezni, da je bil v vsa ko svojo bodočo ženo do ušes zaljubljen in z vsemi jc živel v najlepši slogi Toda vse po vrsti so qa zapustile. Njegovi so sedje zatrjujejo, da jc zelo lepo ravnal s svojimi ženami in da je hotelo samo nesrečno naključje, da so ga kljub temu po vrsti zapuščale. Zdaj je l)aws(>n >c prileten in ?.\ sedemnajsto ženo si je i/bral 30 let mlajše dekle. Na vprašanje, zakaj hoče znova poskusiti svojo zakonsko sreto, je odgovoril, da se je že privadil zakonskemu življemu in da je statistično dokazano, da jc usojeno poročenim daljše življenje nego samcem. Sicer se pa tudi boji samske-'i življenja. Iz v».eh šestnajstih zakonov mu je ostal samo en sin, ker več otrok ni imel. pa šc ta jc oženjen. V svojo bodočo ženo je l)awson zopet zaljubljen, saj cvrtc ljubezen v vsa ki starosti. Mož upi. da bo vvaj ta žena podedovala po njem. 26 milijonov delavcev v Rusiji Sovi etska vlada, je določili gOtpodltlM naort za tekoče leto. Vsa todmiUliska pn»-h^odnja v Rusiji je doioč-ena na im.OOO milijonov ruMjev ali W% ver nego lani. V vseh državnih podjetjih ho »poslanih le>t<« 26.320.000 dojave«^ in namene.-mvv. kar pomeni prirastek 21% v primeri z lan^ skim W'»m. Mezde in place bodo znajde S7 milijard rubljev, docimn so značnle lani 71.1 milijard. Povprečna mezda dola v a in nameščen« a >e povtva za M"". (Voini nai rt invest.ji^jske gradben«-' delavnosti i«' prera-tun.-ui mm pesek 32..". milina-rd rabljev. N 1 rodni dohodek se ceni na 105.5 milijard ali 24% rti ne^ro leta 103^1 Lani se ie povečaj,a mdu>thr<*ka projzvud-nja z-a 28.4% v prinieri * pr-Ni'an.dcini le-fom. dočim )»• prod\;«i«'\ i! naCfl sa.mo 1>V.','». Postavk« v letnem proračunu za la:,t n • to jV1 prek<»rač.ila težka industrija 7^ 5.t. živilska jindiirnirila, stopil je omarici in si natočil whiskyja. Sele ko ga je popil, se je zopet obrnil k nji. Vsa obupana je dvignila glavo. — Mislite torej, da — sem bila to jaz? — Vprašal sem vas samo, kje je izstopil Harris. — Toda — kako naj to vem, saj sem izstopila jaz prva. — Kje? — Tega vam nočem povedati. V Whalstreetu — — pred hišo številka 18. Zopet se je zdrznila in ga vsa zbegana pogledala. — Kako veste to? — Videl sem vas, pa tudi šofer je povedal, da ste izstopili tam. — Ah, na to pa ničem mislila. Nekaj časa je sedel molče m jo gledafc — VSi T HHHHril 13