POŠTNINA PLAČANA V. GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN, PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR - UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ST. 16.078.
LETO L	LJUBLJANA,	PETEK, 19. MARCA 1937.	ŠTEV. 27.
Pojdite h Jožefu!
Tesar Jožef obhaja svoj veliki dan. Ne mogočen vladar, ne milijonar, ne slaven učenjak, ampak tesar Jožef iz Nazareta, ki sta mu bili žuljavi roki in čisto srce edino bogastvo. Njemiu je Bog izročil dva največja zaklada: deviško čisto Bogorodico in svojega Sina Jezusa. In tesar Jožef ju je čuval, kakor je bila božja volja.
Nič ni godrnjal, ko je moral z Marijo, kateri so se dopolnili dnevi, iskati zatočišča v pastirski votlini. Nič ni dvomil, da je nebogljeno Dete, ki ga je Devica položila v jasli, božji Sin. Nič se ni obotavljal, ko mu je angel v spanju ukazal, naj vzame dete in njegovo mater in beži v Egipt pred krvoločnim Herodom. Potem se je tesar Jožef naselil z detetom in njegovo materjo v Nazaretu in naprej vršil božjo voljo. Njegova čista in ponižna duša je bdela nad najčistejšo Devico, njegove žuljave roke so v trudu in znoju preživljale Sina božjega, ki je bil tesarju Jožefu pokoren in je napredoval v modrosti in starosti in milosti.
Tega tesarja Jožefa je papež Pij IX. postavil za varuha vesoljne Cerkve. Kakor je čuval nad Marijo in njenim božjim Sinom, tako bdi nad Cerkvijo ter jo varuje zmot in nasprotovanja.
Današnji čas je strašno mrzel in ves v materijo zakopan. Ali ne sije tesar Jožef iz Nazareta s svojo revščino in pokorščino, s čistostjo in ponižnostjo kakor svetilnik v naše dni?
V	letih stiske so prišli Egipčani k faraonu prosit pomoči. To je bilo takrat, ko je bil egiptovski Jožef — predpodoba rednika Jezusovega — visoko povišan. A faraon jim je dejal: »Pojdite k Jožefu in karkoli vam poreče, storite!« (1 M oz 41, 55).
Pojdite k Jožefu! Tako kličemo tudi mi ljudem dvajsetega stoletja.
Pojdite k tesarju	Jožefu, da vam pokaže, kako ničevo je vse zemeljsko bogastvo!
Pojdite k Jožefu,	ki si želite svobode in samostojnosti, da vas nauči pokorščine, po ka-
teri boste postali svobodni!
Pojdite k Jožefu, ki v uživanju in veseljačenju iščete smisel življenja! On vas bo učil Čistosti in odpovedi, v katerih je sreča in mir.
Pojdite k Jožefu	in, kar vam poreče, storite! Potem se bo vaš pogled obrnil kvišku in
našel izhod iz labirinta	tega sveta, našel pot k ljubezni, k ljubezni!
Delo za božje kraljestvo je vedno uspešno, tudi kadar ne doseže vidnega uspeha: uspemo, ker storimo svojo dolžnost. (Thallier de Poudreville.)
»Ponujena bratska voha«
- iudi v Ameriki
PRILIZOVANJE KOMUNISTOV
Kolumbovi vitezi, mogočna organizacija ameriških katoličanov, so naznanili vrsto zborovanj proti komunizmu.
Tajništvo komunističnega odbora v New Ha-venu je nato poslalo predsedstvu Kolumbovih vitezov pismo, ki kaže presenetljivo duševno sorodnost z manifestom francoske komunistične stranke, ki smo ga prinesli na strani 87. v 21. številki.
V	tem pismu se trdi, da »morajo komunisti in katoličani, kakor vsi napredni ljudje, nastopati skupaj«. Dalje izraža njihovo zanimanje za boj vitezov in zatrjuje prijateljstvo in spoštovanje komunistov do katoličanov, omenja ameriško načelo o svobodi vere ter svari katoličane pred reakcijo v Španiji!
Pismo obžaluje nezaupanje komunistov do vitezov, pa tudi nerazumevanje katoličanov za namene komunistov; zaključuje pa s prošnjo, da se naj zatorej povabi na vsako zborovanje Kolumbovih vitezov zastopnik komunistov, da jim bo razlagal komunistični program in bi tako prišlo do medsebojnega sporazuma.
RESNIČNE NAMERE KOMUNISTOV
To pismo je bilo pisano prav ob času brez-božniškega kongresa v Moskvi in ta istočasnost je zelo značilna. Kongresu brezbožnikov je služilo za osnovo lansko poročilo Žida Gubelmanna-Jaroslavskega o uspehih protiverskega dela in o načelih, ki komuniste pri tem delu vodijo.
To pismo so Kolumbovi vitezi sedaj objavili, da razkrinkajo neiskrenost komunistov.
Vredno je, da navedemo iz njega nekaj najznačilnejših mest.
»Naš boj proti veri se načelno razlikuje od boja, ki so ga vodila razna protiverska društva in razne struje. Tudi se naš boj razlikuje od odkritega protiverskega boja francoskih enciklopedistov, ki so predhodniki sedanjega brez-boštva.«
»Revolucionarna stranka proletarijata, ki se bori za komunizem, se mora nujno boriti proti veri in Cerkvi, ki zastrupljata in zamračujeta vest delavcev.«
»Boljševiška stranka,« nadaljuje Žid Gubel-mann-Jaroslavski, »ne računa vere za popolnoma zasebno zadevo posameznih članov stranke.«
»V prvih letih je propaganda stranke in komunistične mladine mogla ugotoviti velikanske uspehe za osvoboditev delavskih mas od vere. Toda ne smemo pozabiti, da so v naši deželi še milijoni delavskih oseb, ki nanje še vedno vpli-
vajo ostanki njihovih verskih predsodkov in se še niso osvobodili vpliva verske ideologije in cerkvenih organizacij.«
»Vojna proti ostankom vere v zavesti ljudi še dolgo ni končana. Da bo imela še večji uspeh, je potrebna še mnogo večja organizacija dela nas brezbožnikov.«
»Imamo skupine brezbožne mladine, ki štejejo približno dva milijona članov. Te so silno važne za brezbožno propagando v šolah, ker se je pokazalo starejše učiteljsko osebje taki propagandi sovražno.«
»Dosegli smo torej mnogo uspehov, toda to nas ne sme uspavati. Pozabiti ne smemo, da je v Rusi ji še mnogo verskih občin... Te občine še predstavljajo neko moč. Boj torej še ni končan. Nasprotno zahteva ponovnega močnejšega dela.«
»Ponosni smo, da smo očistili našo lepo socialistično domovino močvirja praznovernosti, nevednosti, vere, ki je duhovni alkohol za ljudi. Prepričani smo, da bomo znali očistiti tega strupa vso zemljo. Naša vojska je podrejena temu velikemu cilju.«
ODGOVOR KOLUMBOVIH VITEZOV
Ko to vemo, moremo popolnoma razumeti odgovor Kolumbovih vitezov miroljubnemu bolj-ševiškemu tajništvu. Čudili bi se, če bi bili Kolumbovi vitezi tako malo poučeni o komunističnem programu, kot si je to mislil komunistični tajnik. Navedimo nekaj mest iz njihovega odgovora !
»Delovanje komunistov ne le v Rusiji, ampak tudi v Mehiki in Španiji kaže, da je povsod tam, kjerkoli so si komunisti priborih vpliv, prišlo do pobijanja katoličanov, duhovnikov in laikov; do uničenja in zaplenitve cerkvenega imetja in do takih zakonov, ki izvrševanje verskega življenja onemogočajo pod smrtno nevarnostjo. Ne prilizujte se, ker vas katoličani ne bomo nikdar imeli za prijatelje in branitelje verske svobode.«
»Vi govorite o španski reakciji,« nadaljuje odgovor, »toda če iščete največjega sovražnika katoličanov, ga boste vedno našli v komunizmu.«
»Če komunisti trdijo, da iščejo samo zdravila za socialno in gospodarsko bedo sveta, jim odgovarjamo: Mi tudi! Toda načini so tako različni, da je nemogoče, da bi katoličan postal komunist, kakor voda ne more biti istočasno topla in mrzla. Komunisti naj bodo prepričani, da o naravi in ciljih komunizma sploh ni nobenega nesporazumi jen ja, vsaj pri katoličanih ne!«
Ivan Grozni, Peter Veliki, Stalin ...
UMSKA LENOBA
KAJ PRAVIJO O LENOBI
Lenoba je na slabem glasu . ..
Franklin jo primerja z rjo, ki mnogo bolj izniči kakor delo. Drugje izjavlja, da se lenuh prav tako težko pokoncu drži kakor prazna vreča.
Neki ladijski poveljnik je svoji posadki vodno ponavljal, da je tisti, ki nič ne dela, vedno blizu tega, da bi slabo delal, ker lenuh da ni drugega kakor hudodelec, na razpoloženju.
Stari so naredili iz lenobe zločin proti državi. Pregovor ji pravi: »mati vseh pregreh«, in teologija Uči, da je eden glavnih grehov.
NJENE OBLIKE PRI DIJAKIH
Med poukom je lenuh raztresen, zasanjan, pasiven, naslonjen na svojo klop; ne dela si beležk, ne vprašuje, splošno ne ve, za kaj gre, in čiaka samo zvonjenja, ki bo napravilo konec njegovi muki...
Pri učenju se mu ne da začeti; pozablja, da je začetek več kot polovica vsega dela (Aristotel). Prvih 10 minut se vprašuje, ali bi šel na delo; naslednjih deset pa, kje naj začno. Končno se odloči za to, kar mu najbolj ugaja. Včasih se pojavi težkoča, in namesto da bi jo premagal, popusti pa se obrne k drugemu delu, o katerem misli, da bo lažje.
Je pristaš tistega »približno« pri lekcijah i|n »bo že« pri nalogah. Dve knjigi sta mu strašni: slovar in slovnica, če si ni na jasnem, raje ugiba namesto, da bi pogledal ali vprašal. Ne zdi se mu vredno lepo ali čitljivo pisati. S pikami in vsem, kar se tiče oblikovne strani naloge, jo popolnoma sprt.
Če bere, bere zaradi zgodbe in še to površno. NI zmožen, da bi si iz čtiva delal beležke, še manj pa, da bi sam kaj sestavljal in pisal.
Svoje (naloge kar na hitro zmuši, srečen, da lahko postavi piko na konec šepavih stavkov, nerodno obešenih drug na drugega.
POGLED V BODOČNOST
Če se za nekaj zares zavzameš, končaš Igraje. Saj se celo razveseliš, kakor nad borbo, v kateri si gotov zmage. In to je toliko lepše, čim težje je.
Gorje pa onim, ki svojih sil ne urijo! Navadijo se malomarnosti in volja jim oslabi. Pridejo namreč v tako stanje, da jim vsaka najmanjša težava vzame pogum; ti so v vsakem boju že v Inaprej premagani. Od njih ni ničesar upati ne za ljudi, ne za Boga.
Umrli bodo, ne da bi bili živeli.
Tl pa prosi Boga, da bi te delo vselej navdušilo!
(Mčditations J. E. C.)
Trinajst smrtni obsodb je bilo nedavno izvršenih v Moskvi. Svetovno javno mnenje stoji brez glave pred to dramo In je ne more razvozlati.
Koliko protislovij: država, ki ravna z ljudmi, ki so pred nekaj leti prav to državo ustanovili in jo organizirali, kot z razbojniki, izdajalci, požigalci, lažnlki in sleparji; sodišče, kjer obtoženci v obtoževanju samih sebe prekosijo državno tožilstvo; vladavina, ki pravi, da je demokracija, pa se izvaja z najbolj de-spotičndmi sredstvi; svetovna bolj-ševiška revolucija, ki pošilja v smrt najbolj zaslužene boljševike; pozivanje na Leninovo tradicijo v tre-notku, ko mora Leninova stara garda na morišče!
Zaman se trudi razum, da bi te dogodke doumel. Zdi se, da se je pojavila neka nova sila, tako samovoljna, tako tuja, tako brutalna, da pred njo razum umaga in se vdaš čustvom, ki človeka prevzamejo pred krutostjo usode. Prisiljeni smo priznati, da vladajo v življenju in zgodovini sile, ki so nam v svoji slepi brutalnosti nerazumljive. Neka temna moč, ki se javlja z bliskovitostjo nepričakovanega kometa, odmotava pred našimi očmi svoje skrivnosti. Proces trockistov pomeni z vsem, kar se nanj nanaša, sunek iracionalnosti v rusko revolucijo, in ta sunek je zbegal naivno buržujstvo, ki misli, da je v svojem brezdelnem lagodju za vedno varno, medtem ko se morda v resnici' pro-bujajo razdiralne sile.
Vtis, ki ga je povzročil moskovski proces, je najbrž v Rusiji manjši kot v inozemstvu. Kajti v tej deželi, ki je poznala toliko samodržcev, Stalin ne predstavlja nič novega.
IVAN GROZNI
OPRIČNIKI — ČEKA IVANA GROZNEGA
Spomin na slavnega Ivana, ki mu je zgodovina dala ime Grozni, še ni zamrl, življenje tega kneza, ki je v šestnajstem stoletju vsilil svojo oblast upornemu plemstvu, ima mnogo potez, ki čudno osvetljujejo sodobne dogodke. Ključevski piše o njem, da je bil nezaupljiv in vedno razdražen, prepričap, da je stalno obdan od sovražnikov. Bil je navajen, da je vedno prežal iz zasede, kakor da bi bival v mreži nezadovoljstva in spletk, iz katerih se ne more rešiti. Da bi si ohranil svojo diktatorsko vsemogočnost nad bojarji, čeprav so ti imeli zasluge za krono ter so s svojo zvestobo pomagali utrditi cesarsko oblast, je ustanovil »Opričino«. »Ta organizacija, nekaj popolnoma novega v moskovski tradiciji, je imela političen
cilj. In ta cilj je bil, izkoreniniti duha revolucije, ki je v Rusiji, zlasti med bojarji, zmeraj tlel. Opriči-na je bila neke vrste policija, ki je imela nalogo, da zasleduje vsak zločin izdajstva. Sestavljalo jo je 1000 mož (pozneje 6000), in ti so tvorili neko gardo, ki je morala odkriti in zadušiti vsako zaroto, javno ali tajno, v notranjosti države.«
Opričniki so nosili posebno uniformo ter imeli kot znak pasjo glavo in metlo, ki je visela ob sedlu. Pasja glava je simbolizirala čuječnost, metla čiščenje. Temna uniforma kakor tudi strašni posel sta dala tej »čeki« šestnajstega stoletja ime »gosta tema«. Opričniki so imeli posebne predpravice, tvorili so pravo državo v državi. Svojemu gospodarju so se zavezali s strašno prisego. Prisegli so, da ne bodo poznali več ne prijateljev, ne bratov, ne sorodnikov in da bodo služili edinole carju. Pri prisegi so poljubili križ.
IVANOVA — VERSKA GOREČNOST
Ivana je v njegovem delu vodila neka verska vnema. Svojevrsten samostan v mrkem gozdu v okolici Moskve je služil njemu in najzlo-glasnejšim razbojnikom njegove Opričine za bivališče. Car sam je bil opat; imenoval je tudi patra ekonoma, svojim vojakom pa je velel, da so hodili okrog v meniški obleki. Zgodaj zjutraj je šel v kor, nato je pel jutranjice s carjevičem in s svojimi nenavadnimi menihi. Kadar je molil, je po ruski navadi s čelom bil ob tla, a tako silovito, da se mu je često dolgo poznalo pa obrazu. Medtem ko so se njegovi' veseli menihi mastili pri požrtiji, jim je on čital iz cerkvenih očetov. Sam je jedel posebej, po jedi pa navadno prisostvoval teološkim dispu-tacijam z istim užitkom kakor mučenju osumljenih. (Prim. Waliszew-ski, Ivan Grozni.)
Procesov, kakršni so danes procesi trockistov, torej tudi v šestnajstem stoletju v Rusiji ni manjkalo. Do podrobnosti spominjajo na da-, inašnje postopanje.
DOBER ZAČETEK — SLAB KONEC
Začetek Ivanovega vladanja je bil dober. In to, kar je ustvaril na tako brutalen način, bi bil lahko storil mirno in tako bi bil svoje reforme ustalil. A neizmernost ruskih planjav jezdeca očara: ne zadovolji se z mirnim korakom, ampak požene svojega konja v skok, kakor da bi upal, da bo tam na koncu dohitel neskončnost.
(Nadaljevanje sledi.>
Kako vzgajajo komunisti
Nekemu angleškemu protestan-tovskemu duhovniku se je posrečilo vtihotapiti se v skrivno komunistično šolo. Poslal je pismo londonskemu dnevniku »Times«, kjer sporoča, kakšen je »pouk« v tej šoli. Učitelj dokazuje, da se je treba zlasti zoper krščansko vero z vsemi pomočiti bojevati. Da bi dal učencem takoj praktično navodilo za ta boj, takoj po uri veli, naj korakajo mimo križa in ga zasramujejo.'! Na koncu pisma pastor poziva vso angleško javnost, naj poizveduje za temi skrivnimi šolami in jih naznanja oblastem, da prepreči strašno opustošenje otroških duš. — Bomo videli, kaj bo iz te mladine.
Španske volitve
Gil Robles pravi v londonskem »Universe«, da je dobila pri zadnjih španskih volitvah desnica 400.000 glasov več kot levica, da pa se je levica polastila volilnega materiaJa v okrajih Coruiia, Pontevedra, Lugo, Caceres, Cordoba in Sevilla in si »naredila« večino, in da je nato
zbornica protipostavno razveljavila volivne rezultate v Cunci, Granadi, Salamalnki in Burgosu. Tako je dobila levica ono »impozantno« večino.
—	Od nastopa levičarske vlade do izbruha revolucije je bilo v Španiji od rdečih požganih 84 cerkva, 4 tiskarne, 36 političnih central, 92 privatnih hiš, umorjenih 256 ljudi, vse brez vsakršnega kaznovanja ali zasledovanja krivcev. V istem času je ibilo zaprtih 800 katoliških zavodov in šol.
Koman o alcazajrskih junakih
Nedavno je izšla v Švici v založbi Otto Walter AG. Olten aktualna knjiga dr. Rudolfa Timmermansa »Alcazarski junaki«. Delo je literarna kritika vsega evropskega tiska soglasno hvalila. Samo Hitlerjeva Nemčija je knjigo v svojih mejah prepovedala, da ne (bi njeni podaniki zvedeli, da so se alcazarski heroji borili z mečem in molitvijo. Knjiga je izšla v nakladi 20.000 izvodov in je bila v petih tednih razprodana. Francoski prevod je priredil univerzitetni profesor dr. Mar-
DELAVN0ST ŽESIST0V V FRANCIJI
je narasel od 1. 1930 od 700 na 600.0 izvodov.
Ob priliki Zveznega sveta francoske mladinske KA je tudi njena dijaška organizacija podala obračun o svojem delovanju. Po sedemletnem obstanku ga more s ponosom objaviti.
ORGANIZACIJA
L. 1930 so francoski žesisti imeli kakih 30 odsekov po raznih krajih Francije. Danes imajo 312 delavnih odsekov; 250 pa je takih, ki že precej redno delujejo. Razen tega vzdržuje glavno tajništvo zvezo s številnimi dijaki, ki so pripravljeni ustanoviti nove odseke po raznih krajih takoj, ko bodo dopustile krajevne razmere.
Za enotnost odsekovnega delovanja skrbi 20 dobro organiziranih višjih edinic, ki podpirajo odseke in nadzorujejo njihovo delo. V zadnjem času je bilo 18 takih edinic na novo ustanovljenih, v bližnji bodočnosti bo organiziranih še 13.
Organizacija žesistov šteje že sko-ro 20.000 članov, od katerih jih je 4000 prisostvovalo lansko leto ob ibinkoštlh proslavi 40 letnice ACJF.
TISK
Vzporedno s članstvom napredujejo tudi žesistovski listi. L. 1930 je znašala naklada lista »Appel«, ki je namenjen za vse dijake, le 1000 izvodov, danes ima že 5000 naročnikov po vsej Franciji. List »Jeunes čquipes (za meščanske šole), ki je začel izhajati v oktobru 1935, ima naklado 6000 in »Chan-tiers« izhaja v 2000 izvodih. Končno »Mčssages aux miiitants de la JEC« (list pa odbornike in borce)
GLAVNO TAJNIŠTVO
V	Parizu ima sedež glavno tajništvo. Delo, ka ga opravlja, ni lahko. Delati mora načrte za propagando, načrte za študijske tečaje, urejati liste, vzdrževati zveze s podzvezami in s samostojnimi odseki. Ce premislimo, da nodijo obiskovat odseke izven Pariza ne na-stavljenci, ampak dijaki, ki morajo tudi zase skrbeti, za svojo vzgojo v društvu in za svoj šolski študij, potem si moremo predstavljati, kako važno in težko -delo vršijo.
Treba je bilo misliti na to, da se zunaj Pariza vzgoje sposobni voditelji. Zato prirejajo vsako leto v ta namen tečaje ob velikih počitnicah. Obenem počasi pa vztrajno skrbe za vzgojo borcev po odsekih.
NAČIN DELA »Osvojitev mase, pokristjanjevanje družbe se je vedno izvršilo po malih otokih krščanstva, po delovanju nekaj oseb, ki so postale kvas v testu.«
žesizem uresničuje to načelo in vzgaja v odsekih delovne borce. Za vzgojo borcev prireja številne duhovne obnove, duhovne vaje in razna zborovanja.
Zesizem se s svojimi uspehi ne baha. Raje govori o svojih nepopolnostih kot o svojem napredovanju in svojih zmagah. Zavest lastne nepopolnosti in pa kritični duh, ki je v voditeljih, obetata še večjih uspehov na poti do cilja, ki je temu gibanju postavljen.
cel Pobč, za prevod se je tudi že pogodila velika poljska založba, prevodi na druge jezike se pripravljajo.
V uvodu pravi pisatelj: »Knjigo sem pisal tem raje, ker mi je dala priliko, da sem pokazal človeško veličino in veličino španskega naroda, ki se je pokazala v toliki meri pri branilcih Alcazarja,« Tako je dobil edinstveni boj ob obrambi Alcazarja pred velikansko premočjo sovražnika dostojen in navdušujoč spomenik.
Sugeriranje revolucije
V Ameriki niso čudaške protestantske sekte nič posebnega. Toda sekta »Jahvejevi pričevalci«, je vzbudila pozornost, ker jo je doletel — kakor se vse zdi —- upravičen sum, da se za njenim zmešanim naukom in njenimi čudaštvi skriva
—	komunistična propaganda. Člani te sekte spretno izrabljajo nezadovoljstvo in gospodarski nered in ob vsaki priliki prerokujejo svetovno revolucijo, v kateri bo Bog po komunistih in anarhistih kaznoval organizirano cerkev in kapital. Take njihove prerokbe na praznoverne Američane precej vplivajo in utrjujejo prepričanje, da je svetovna revolucija neizogibna.
Tudi pri nas skušajo vcepiti isto prepričanje, da je svetovna revolucija nekaj neizogibnega, samo da tega ne delajo na tak amerikanski način. Se pač prilagode.
Dvojna, poročila
Pred leti so časopisi poročali:
V Ameriki sežigajo pšenico ali pa jo mečejo v morje, vagon za vagonom. Mleko Izlivajo v reke, hektoliter za hektolitrom ...
Zadnja leta pa takole:
V Ameriki vlada strašna suša. Rodovitno zemljo zasiplje pesek. Sto-tisoče glav živine so poklali, ker za^ njo ni bilo hrane. Orkan se je razdivjal, reke so prestopile bregove in zalile cvetoča naselja in piodno zemljo, škoda gre v milijarde ...
Kaj, če je med obojim vzročna zveza? — Bodimo uverjeni, da je tudi v dvajsetem stoletju Bog še vedno vladar sveta! Njegova previdnost tudi naše dni ureja vse tako kakor je najbolj prav.
Odpadi od vere v Nemčiji
Leta 1919. je izstopilo iz katoliške Cerkve v Nemčiji 33.842 (t. j. 1,6 na 1000), iz protestantizma pa 229.778 ljudi. Leta 1930. jih je izstopilo iz katoliške Cerkve 52.594 (t. j. 2,6 na 1000), iz protestantizma pa 215.160. Kot pa poroča januarska številka »Akademische Bonifatius - Korre-spondenz« je izstopilo lani iz katoliške vere okrog 70.000 Nemcev, število torej narašča. — K temu prido-dajmo, da so katoliški Nemci mislili, da zanje K. A. ni potrebna!
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale (Jože Godina)..