OK R TRST, nedelja 9* oktobra 1955 Let0 XI. - Št. 239 (3168) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnin« plačana r gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 J1 37-338S!y UL' MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON 11-111 IN »4-«J» — poit m predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir FLRJ: Izvod 10™“54n ki zahteva ustanovitev kronskega sveta v ~K ‘ Glasovanja o ostalih paragrafih ni bil še jav- ^IZ . Y Pari,,: 7" Obveščeni kro--Jkfcl D,rbij<), da je Pauli * ita v Maroko 8? ^ tuc*i zaradi tega, r:T Pari>.; a ^Dvescem kro-uV,d^°> da ie Fau- (t i^gin? » ita v Marokc f« ^ sf ^ zaradi tega, K'taltegaenkrat vP‘ival na k“ra, d, i rez'denta De La Pterf , lzvede vladni načrt J S o iSncem sedanje raz-J°tiiti ,ar°ku v francoski i '°ške aPščini. Voditelji ? •,tiitis]acionalistične stran-n Posrei*3 s° ponudili, da ii ^ojev ^yali za preneha- NLSavni ta3nik te lot,PriPravi:-lbl > i?jayU. da avjien Rlff; iti osebno v 1 da bi prepričal t a#jo , uPornike. naj prei iiJ^Ocii* hefn° akc>jo. če 1 ftava . m*dila dokaze, da k*0 bili „,u,vesti sporazume, ?l1su r v k!enjeni v Aix Les lovi yab‘bi je poudaril, da SNi tp^eredi nastali prav Sila *8' kar Francija ni ir t v°jih obveznosti v h,1' -C«, vinjenimi sporazu-Ntil t bil B«n Arafo na- tj *lavniTon*ki svpt. ie de' ni$ lajnik' ne bi se zgo-K? sam„ ar°čani se ne bo- Ž ’n°rcia2^rad-i teea' ker b' Jbdi ,a ugajalo streljati«. JUja j.ga so opazovalci I g'enaa , ie ena glavnih S "!ra,a Billotta prepri-J bi t a,nega rezidenta, °bske„ e lotil sestavljanja lXw 8Veta' ki..^SlaSe na področju oko- |fUp()rnikfad(ali’Ujej0 bHJ1’ W.aHe«.i1 sta>no napada- u bile, kolone in avto- k. ek t,8 Področju Tizi Uzli bi 0|tlehiaue leR‘je ob P(,d’ J *«{p]P b oddelkov in le-Cblii«' večjo akcijo proti b?')o i ’ toda ti se uspešno jn',,r so dobro oboro-’*i(tii £arhzirani in so bolj A Oojev v gorovju. V^Oga! tem se v politič-(A f.n poudarja veliko V i ga mora Francija V Aj- P^o kolonialno voj-‘.St, lk>. Londonski »Ti- Vlcfj; da gre *za strašen fAi'A{riko». pV0 mnenju 'V*, a.,okovnjakov ima ! S? taoj-,ai skoraj polovico Wii « b efektivnih sil Afrilci. Po pisanju %* Ffe večernega lista Vfi okn1SSe» je v Severni J iS. 400.000 francoskih % !ku , list piše, da je S'„v Ma°k°U 200.000 voja-\b'11 Pa u nad 100.000, v V' V . *«e deset tisoč vo-S! *ra^G silah so deloma N W&n°ske(!a indokitaj-'kiJ1* divi!8, Več rednih di> Ssue bi.!1' k‘ so bile pri' V» SoAl°. ter enote, v V 'j, tekruti in rezer- teki-itP. so se dane* S *!’ kjer ‘denti pred vi* ,kh,n včo. . je predvčerajš-.Hln.htov ^aj uprlo več sto Sl \ V' kl so jih mislili i* a,. S ur- verno Afriko. ,°iica Se je zbrala več-v btiži in lahko sami obrazložijo svoje stališče, če se jim to zdi potrebno. Sledilo je dolgo preprekanje in v dvorani je zavladal velik nemir, dokler ni ob 19. uri začel govoriti predsednik vlade Faure, ki je ponovil, da je smoter njegove vlade ustanoviti maroško narodno in predstavniško vlado, čemur je še edina ovira vprašanje kronskega sveta. Podal je nato pregled o dogodkih, ki so privedli do sporazuma v Aix Les Bainsu, in je ponovno poudaril, da je potrebno kronski svet ustanoviti v smislu sporazuma, ki je bil sklenjen z maroškimi nacionalisti, če se hoče, da bodo ti sodelovali. Izjavil je tudi, da je po njegovem mnenju stranke Istikla! ena od strank, s katero se Francija mora pogajati ter je pripomnil; «Ce skupščina odobri našo akcijo, bo morala tudi odobriti ustanovitev kronskega sveta in maroško vlado, s katero se bo treba pogajati*. Na koncu je Faure izjavil, da je pripravljen staviti svoj položaj na razpolago skupščini, od katere pa zahteva. «naj ne kompromitira preveč velike stvari, ki mu jo je poverila*. Zvečer je socialistična parlamentarna skupina načelno sklenila, da bo glasovala za program, ki ga je obrazložil Faure in položila je resolucijo, ki zahteva ustanovitev kronskega sveta v Maroku in sestavo maroške vlade, v kateri naj bodo vsi muslimanski predstavniški elementi. Toda ko je pozneje prišla tz Rabata vest, da je pooblaščeni minister pri generalnem rezidentu De Panafieu odstopil, so vnesli v resolucijo dodatek: ((Skupščina se klanja žrtvam krvavih dogodkov v Maroku ln izraža svoje obžalovanje, ker je vlada svojim obotavljanjem in s svojo šibkostjo kompromitira la politiko, ki izvira iz spora zumov v Aix Les Bainsu*. V ministrstvu za afriške zadeve sicer zanikujejo, da je Panafieu odstopil, agencije pa javljajo iz Feza in Rabata, da je Panafieu odstopil, potem ko so francoski koloni priredili proti njemu demonstracije in zahtevah njegov bdslop. Organizacija ((Francoska navzočnost* je objavila izjavo v kateri zatrjuje, da je Panafieu izsilil od Ben Arafe obljubo, da se ne bo protivil ustanovitvi kronskega sveta, in za hteva njegov odstop. Ta odstop tolmačijo v smislu, da general Billotte ni uspel prepričati generalnega rezidenta, naj bi izvedel navodila vlade. Nocoj pa je v Buredu gene- m omenje. ji ^Hcii.V.^o so se pribli-!» oh?°žico avtomobili, da Si0,1! pJi^ntenjem in se ?&H; setii b*ala vojašnici, razbt)?graji. s katero so n vni' -ki so 10 v6e" .^tanti n’ce napravili ■ ,raz8baU, jih je tj Pti,kamenjem in se ,'hlj ***Hi *‘Zala vojašnici H ~' 'Sit' več‘,A.!’V demonstran-?ti 0 op-n■ c benzina N j včera-? zažgali. Ih Karanj'11 sP°Padih Ni«*"'# . in P°licll° i. v in ?nJenih okoh BU k' V. Sodi*.15 civilistov. Da-^tistaPor8 * obsodilq na 10 aMi i. «s -Ov v« * rv— — - Phali obtožbo, da u''»i' Hezp- Varnostmm or-X UPH, ,Vlsti, ki so se 'ti »hV vojal°P.renehali svoj 33(i danes zjut- vr'ahndpeljal\n 50 ^ih nat0 U Rouena v K^ra«i" se je da. t-Vdn , , skupščini nada- X ASJUp>'a debata o t, o kl- Faure ki je Je popolno- 11 aretiranih de- ral Billotte izjavil, da je prišel v Afriko predvsem zaradi vojaških zadev in da je general Boyer de la Tour dobro obvladal položaj, ter da je treba še dalje nuditi De la Touru vsa sredstva. Dodal je, da bo z generalnim rezidentom in z odborom za narodno obrambo in morda še z ministrskim svetom razpravljal o najprimernejših sredstvih, da se zadeva naglo reši. Na nočni seji skupščine sta govorila se dva poslanca. Levičarski neodvisni poslanec An-dre Denis je kritiziral obotavljanje vlade pri izvajanju svojega načrla. dodal pa je, da mora skupščina odobriM politiko, ki odgovarja težnjam maroškega ljudstva. Progresivni poslanec De Chambrun je kritiziral politiko sile in obsojal po- šiljanje mladih vojakov v Afriko.. Pri tem je dodal, da odobrava vladno politiko pogajanj. Zatem je bila seja prekinjena, da poslanci diskutirajo predložene resolucije. Razen ze omenjene socialistične resolucije so bile predložene že tri druge. Se prej je Faure odločno izjavil, da ne misli več raz. pravljati s posameznimi skupinami o imenovanju funkcionarjev, ki imajo nalogo izvajati vladno politiko. «Taki časi so minili, je poudaril Faure. in od danes dalje, bo vlada, če bo ostala, ona vladala*. Faure je pozval skupščino, naj odobri resolucijo radikalnih socialistov. Ko se je seja zopet nadaljevala, so predložitelji resolucij obrazložili njihovo vsebino. Se poseben vtis so napravile izjave socialističnega predstavnika Depreuxa, ki je poudaril, da brez dvoumnosti obsoja politi-ko_ vlade. Okoli polnoči pa so začeli posamezni poslanci podajati izjave o( glasovanju. Pozneje so položili svojo resolucijo tudi socialni republikanci, ki obsojajo politiko vlade v Maroku. Faure ni postavil vprašanja zaupniče in zatb je do glasovanja prisl© takoj za tem. Sledilo je glasovanje o prednosti posameznih resolucij. Skupščin« je sklenila s 360 proti 205, da se najprej glasuje o socialistični resoluciji. Prvi paragraf resolucije, ki zahteva ustanovitev kronskega sveta, je bil sprejet a 320 glasovi proti 287. Poziv na aktivno z obtoženimi partizani BBO Pismo Odbora za obrambo partizanov Nadiške doline poglavarju države, predsedniku vlade in vsej napredni javnosti Odbor za obrambo partizanov Nadiške doline je poslal včeraj vsem naprednim parlamentarnim skupinam, tajništvom posameznih naprednih strank, Osrednjemtt odboru ANPI ter pokrajinskim in krajevnim odborom iste organizacije. organizacijam bivših preganjancev, tisku, predsedniku republike Gronchiju, ministrskemu predsedniku Segniju, bivšemu predsedniku CLN Parriju in drugim naslednje pismo: »Odbor za obrambo partizanov Nadiške doline, ki je bil ustavljen na pobudo bivših partizanov in političnih preganjancev iz Trsta, Gorice in Vidma, da bi se zavzemal za aktivno solidarnost sil odpora, antifašistov in vsega demokratičnega prebivalstva o obrambo obtoženih protifašistov, si dovoljuje obvestiti Vas v kratkih besedah o okoliščinah v zvezi s procesom proti partizanom tako imenovane »Beneške čete», 21, septembra je bila po- Nadaljnje nrivilje davčnega vijaka za kritie nrnračnnskih izdatkov? Po zadnjih davčnih ukrepih, ki prizadevajo potrošno blago od kave do soli, se bodo državni dohodki povečali za 23 milijard, kar se ne zdi zadosti za kritje povečanih izdatkov - Segni zagovarja v Genovi nove davke (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Poviški davkov se vrstijo drug za drugim: poleg že napovedanih davčnih poviškov na praženo kavo, na mazilna olja in tekoči plin je vlada včeraj sklenila povišati tudi ceno soli, od česar si obeta povišanje dohodkov državnega monopola za vsaj tri milijarde lir letno. Skupno s prejšnjimi davčnimi ukrepi bi to dalo približno 23 milijard iir letno. Vse pa kaže, da to ne bo dovolj, če naj vlada vsaj približno ugodi sicer u-pravičenim zahtevam državnih nameščencev in šolnikov, ki 7. včeraj objavljenimi vladnimi sklepi nikakor niso zadovoljni. Pričakovati je treba torej še nadaljnjih poviškov davkov, čeprav zaenkrat še ni znano, kje bo vlada še privila fiskalni vijak. Zatrjujejo pa, da se cene tobaku in ostalim monopolnim izdelkom ne bodo povišale. Medtem opozarjajo v gospodarskih krogih, da je davčni pritisk leta 1938 znašal 23,7 odst. narodnega dohodka, med- hove sedanje poviške nosil v prvi vrsti potrošnik — pa prizadevajo tudi samo proizvodnjo, pravijo nadalje v gospodarskih krogih, kar je zlasti čudno v času, ko se govori o Vanonijevem načrtu kot sredstvu za povečanje proizvodnje. Vlada je včeraj odobrila poviške za učitelje in profesorje, ki se še zdaleč ne približujejo temu, kar so šolniki zahtevali. Ti poviški — vlada zatrjuje, da gre za začasno rešitev — znašajo: V osnovnih šolah: šolski nadzorniki 16.000 lir, didaktični ravnatelji 14.000 lir, učitelji VIII skupine 5000 lir, ostali u-čitelji 4000 lir, nestalni učitelji 2000 lir. Srednje šole vseh vrst; ravnatelji zavodov od 14.000 do 24.000 lir, profesorji A 11.000 lir, profesorji B 9.000 lir, profesorji C 5.000 lir, nestalni profesorji od 4.000 do 7.000 iir, stalni učitelji veščin 4.750 lir, nestalni 2.000 lir. Univerzitetni asistenti 11 tisoč lir za stalne in 6.500 za nestalne. Zaenkrat še ni nobenih u- tem ko je lani dosegel 30.3 odst,, letos pa bo presegel 311 radnih reakcij šolske fron-odst. Davki — čeprav bo nji- te, toda po njenih prejšnjih Eden napoveduje znižanje britanski ji efektivnih vojaških sil Novi ukrepi za borbo proti gospodarskim težavam - Malo bodrilne izjave o bodočih ženevskih razgovorih - Nobene štednje pri raziskavah za industrijsko uporabo atomske sile stališčih je pričakovati, da bo vladne predloge zavrnila, zlasti ker ne zagotavljajo nobenih stalnih izboljšanj od 1. julija 1956. kot so zahtevali šolniki. Nekateri napovedujejo celo, da se bo obnovilo stavkovno gibanje. Predsednik vlade Segni je danes po razgibanem letalskem potovanju (letalo se je moralo zaradi okvare ustaviti že v Toskani) prispel v Genovo, kjer je imel med drugim govor na krt.evnem sedežu DC. V govoru je predsednik vlade poskušal predvsem opravičevati nove davčne ukrepe in dejal, da vlada zahteva od Italijanov »nove žrtve v skupno dobro*. A. P. LONDON, 8. — Na kongresu konservativne stranke v Bour-nemouthu je danes govoril predsednik vlade Eden, ki je sporočil, da bodo britanske oborožene rile postopoma znižali, dokler bodo dosegle število 680.000 mož in 20.000 žensk v aprilu 1958. V prihodnjih šestili mesecih bodo te sile znižali za 20.000 moz in približno za 40.000 vsako naslednje leto. To znižanje bodo izvedli na Ja način.' da bodo klicali pod Orožje manjše število rekrutov in s tem, da bodo postopoma višali starost za vpoklic, medtem ko bo vojaški službeni rok ostal nespremenjen. Zatem je Eden izrazil upanje, da se bo število prostovoljnih vstopov v vojsko povečalo. ter je dodal: »Pridržujemo si pravico, da v luči bodočih mednarodnih dogodkov odločamo, ali naj se to znižanje efektivnih vojaških sil nadaljuje na ta način ali pa z znižanjem vojaškega službenega joka*. Eden je na dolgo govoril o naporih vlade v borbi proti * > botin kci' gospodarskim težavam ter je :'ranJe .U * J® dejal, da so ukrepi, ki jih je ih r bs V*nje , sel Izvedel finančni minister, ze S*,la«tJ1(>. Tod« s* r1 da3* zadovoljive rezultate Ven- St. f»h.vl n a ze se sli- nu ip dodal, da so potrebni popoln trenutnega 1*.“ rtV. niej- Njegovo kVa ne se v'ada >n IV Afr,^618 vrnlU 0 >! te p a \. na status Lj*, Spenil« nit' francosko L-1' atlantskf' r se vlada in )y i^tii i,_.rfloreta vrniti fea. >en]e tud« ne Velika • rancija ne bi značilnost V^ii^dcij 88 ^vljenja po-•lA , 'z ,-‘7 *e b,, Fau-j ^ V'h&rne Si%**0rme>> n»<*aljeval 1 Sav.ba boli skTa)m ko- ilNia^rani. nadalievali ■ t8ko se i.'a, U v e n a r 8 tk u ”'m en- (j!)i B d'io, d« r Pa ne‘ ■* njeg°va ura d8a^ *ranc°ske »1*1 -,"kov. £anes govorilo 1«» 01) rt I d VU(?X 'sp£poldne na je da’SbrdiU,einlXč,-" i 'h »ritisk UVajala na ,'^lišči* Pri temat° da Je » t>il?v*ki k' so za8ovar- Ni Na uinistri gki ZaVZ<‘Ji i. h P« kratkn 1 so od" H donUre. ki -mu je Od- ih PosiPUstno J® Poudaril, SNN im8 b' ka'er. li^ih mf1 1 mne- b^rtinr'iStr°V' od *ri navzoči dar pa je dodal, da so potrebni obširnejši ukrepi, ki so jih v zadnjih tednih pripravili in bodo objavljeni, ko se bo parlament sustal. Omenil je zatem, da bodo pri izvajanju teh naporov morala sodelovati rana ministrstva ter je dejal: »Nespremenjen ministrski sestav mora izvesti nalogo, ki nas čaka. in zaradi tega sem zaprosil svdje kolege, naj o-stanejo na svojih sedanjih mestih*. Sporočil je, da bodo ti načrti tržili predvsem za tem, da se zniža v notranjosti preveliko povpraševanje in da .-e poveča proizvodnja, in je dodal: »Nočemo doseči samo zadostnega izvoza, da krijemo naše stroške, pač pa tudi razpolagati z viški, ki jih bomo uporabljali v notranjosti države, zato da nadaljujemo načrt o razvoju Commonvvealtha in imperija*. Pozval je nato delodajalce, naj nujno in temeljito proučijo ukrepe za okrepitev sodelovanja med kapitalom in delom in je nadaljeval: «Mis)im na uvedbo posvetovanj med obema ^tranema in tudi na možnost, da bi bili delavci udeleženi pri dobičku, zlasti da bi imeli možnost nakupa akcij podjetij, v katerih delajo*. V zvezi z zunanjo politiko in zlasti z razgovori, ki se bodo konec tega meseca začeli v Ženevi, je Eden izjavil: «Zelo mogoče bo, da bodo morali biti ti razgovori po tednih pogajanj odloženi brez kakega rezultata. S tem v zvezi ne morem nič prerokovati. Joda golov sem o tem, da je mednarodno vznemirjenje v Evropi in na Daljnem vzhodu za bližnjo bodočnost danes manjše kakor pred enim letom*. Potem ko je dejal, da hi položaj na Srednjem vzhodu »utegnil postati nevaren*, te Eden poudarjal resno nevarnost, ki jo predstavlja povečanje oborožitve na tem področju, in je dodal: »Skušali smo ohraniti ravnotežje pri dobavljanju orožja, toda če neka velika sila posreduje in poimja orožje v mnogo večjem obsegu, se ta' nevarnost samo veča*. «To bi bila najboljša prili-ka, je nadaljevat Eden. za velike sile, da se sporazumejo, da si skupno postavijo meje in da Se združijo, zato da brzdajo druge države pri tekmovanju v oborožitvi. Mislim, da je to smisel ženevskega iliilia*. Zatem je Eden dejal, da so bili glavni činitelji britanske zunanje politike stalno iska-i nje enotnosti Commonwealtha, pridružitev ZDA in enotnost Zahodne Evrope. Kar se tiče razorožitve, je Eden izjavil; «Na* glavni smoter je zmanjšati napetost na vseh stičnih točkah. Zaradi tega sem predložil svoj načrt v Ženevi. Naslednja faza je odvisna od rezultatov, ki bodo doseženj na poti združitve Nemčije. Evropska varnost ne more temeljiti na podaljšani delitvi Nemčije. Prav zaradi tega smo v Ženevi predložili načrt za pogodbo petih, ki naj nudi sleherni državi zaupanje m varnost*. Ko je zatem govoril o atomski vojni in o vodikovi bombi, je Eden izjavil, da je bistveno vprašanje v nadzorstvu, in dodal, da je britanska vlada pripravljena obravnavati konstruktivne ideje, ki jih je predložila in upoštevati pri tem druge ideje ali načrte. Prav zaradi pariških sporazumov, je zatem zatrjeval Eden, so bili mogoči ženevski razgovori. Pri tem pa je dodal: »To pa vsekakor ne pomeni, da so naši obrambni programi nespremenljivi*. Na koncu je Eden poudarjal potrebo povečanja naporov, ki so se začeli na področju a-tomske sile, in je dejal; #F,na glavnih naših sedanjih težav je, da nam primanjkuje bistvena surovina, t.j. premog. Zaradi tega, najsi bodo naše finančne in primajkljaj v naši plačilni bilanci kakršne koli. ne bo nobene štednje na področju atomske sile. Razen tega nam primanjkujejo, in to se še posebno čuti, mladi znanstveniki in strokovnjaki. Ce ne bomo mogli držati koraka z drugimi velesilami, zlasti s Sovjetsko zvezo in ZDA pri znanstvenem raziskovanju za industrijsko uporabo atomske sile, bomo mi Angleži zaostali v industrijski tekmi*. lokalmli organov oblasti BEOGRAD. 8. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič opozarja v izjavi «Borbi» na probleme omejitve investicij, na vprašanja načina budžeti runja lokalnih organov oblasti in na nekatera druga vprašanja, ki jih je treba rešiti v današnji fazi jugoslovanske gospodarske politike. Vukmanovič poudarja potrebo, da se v družbenem načrtu in v gospodarskem sistemu Jugoslavije izvrše nekatere spremembe, da bi se zagotovila stabilizacija tržišča, izboljšanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo, razvoj kmetijstva in da bi se omogočilo postopno izboljšanje življenjske ravni. V prvi vrsti je treba onemogočiti vsako prekoračenje določenega obsega investicij in sredstva skladov za lastno uporabljanje, ki bi bilo dovoljeno šele po odobritvi federacije in samo do višine skladov, da bi se na ta način preprečil nenačrtni pritisk denarnih sredstev na tržišče. Okraji, mesta in občine bodo v bodoče krili svoje proračunske izdatke z davki na osebni dohodek kmetov, obrtnikov, svobodnih poklicev in z davki. ki jih bodo podjetja izplačevala na zaslužek zaposlenih delavcev in nameščencev, ne pa več iz dobička podjetij. Ta način dobivanja dohodkov bo prisilil mesta, okraje in komune, da se pobrigajo za izterjevanje davkov, da za kritje svojih potreb ne zanemarjajo davka na dohodek in da ne krijejo svojih potreb iz dobička podjetij Okraji bodo v bodoče morali posvetiti več pozornosti zlasti napredku kmetijstva, za kar bodo dobivali sredstva tudi iz zveznega proračuna. delom Sobranja in z razvojem republike Makedonije. Dopoldne si je delegacija ogledala znamenitosti Skoplja. Po kosilu, ki ga je priredil Koliševski, je delegacija odpotovala z avtomobili v Bitolj. kjer sl je ogledala tovarno usnja in se razgovarjala z mestnimi odborniki. Po večerji, ki jo je priredil na čast delegaciji predsednik mestnega ljudskega odbora, je delegacija odpotovala v Ohrid. Iran bo pristopil v obrambni pakt? TEHERAN, 8 — Ob otvoritvi zasedanja iranskega senata je šah podal izjave, ki nakazujejo možnost iranskega pristopa v regionalni pbramb-ni pakt. «Iran, je dejal šah, ne more zaupati tujim silam glede spoštovanja njegovega ozemlja. Nevtralnost spodbuja napad. Države, katerih interesi so isti, se morajo združiti za medsebojno obrambo v skladu z listino Združenih narodov*. V svojem govoru je šah tudi izrekel zadovoljstvo nad razvojem iranske zunanje politike, zlasti pa zaradi poravnave sporov s Sovjetsko zvezo. Pripomnil je, da je vabilo naj obišče Moskvo, posledica «okrepitve podlage za prijateljstvo Irana s Sovjetsko zvezo*. Nadaljevanj razgovorov med ZOIk m Kitajsko ŽENEVA, 8 - Danes je bila v Ženevi 20. seja med a-meriškim in kitajskim poslanikom. Skupno poročilo jav lja, da se bosta obe delegaciji ponovno sestali v petek 14. oktobra, ne navaja pa. o čem se obe delegaciji sedaj razgovarjata. Danes je v Hong Kongu prekoračilo kitajsko mejo 39 Kitajcev, ki se vračajo iz ZDA in katerim so do sedaj ameriške oblasti branile odhod v domovino. ločena obtožnica, po kateri bo moralo priti pred porotno sodišče v Vidmu 50 protifašistov in bivših partizanov iz Nadiške doline, pripadnikov obeh narodnostnih skupin in raznih političnih gibanj. Obtoženi so, da so po 8. septembru l. 1943 zagrešili številne hude zločine, med njimi veleizdajo, uničenje arhivov in dokumentov v nekaterih občinah Nadiške doline, umore, uprabitep oseb, rope, tatvine itd, (Na vašo željo vam hotno poslali besedilo obtožnice, da bi se z njo lahko podrobneje seznanili). Na procesu ne bodo navzoči vsi obtoženci, kajti nekaj se. jih je izselilo v tujino, v glavnem v Jugoslavijo. Po sedanjem predvidevanju bi moral biti proces med jesenskim zasedanjem videmskega porotnega sodišča, torej v prvi polovici novembra t.l., tako bi morali biti sojeni kot navadni zločinci ti borci, ki se niso bali smrti in ki so bili pripravljeni žrtvovati vse, ve da bi se bali nnjhujžilt težav v skrajno trdi borbi za poraz fašizma in za osvoboditev svoje zemlje in Italije izpod nacističnega in fašističnega, jarma. Ne more biti dvoma, da izhaja pobuda za ta proces — kot se je zgodilo tudi s podobnimi procesi, ki so že bili n drugih delih Italije — od fašističnih in kolaboracioni-stičhih elementov, od ljudi, ki so bili in ki so iz razumljivih razlogov ostali naj hujši sovražniki gibanja odpora in osvoboditve. Obtožba — katere tu ni treba ne podrobno analizirati ne posebej pobijati — je rezultat večletnega zbiranja materiala s strani policijskih in sodnih organov, istih organov, ki doslej niso storili ničesar, da bi spravili pred sodišče zločince, ki so mučili in morili toliko antifašistov in borcev proti nacifašizmu, ki so poslali toliko nedolžnih ljudi v koncentracijska taborišča, požigali cele vasi in naselja itd. Vsi zločini so še vedno v živem spominu nas vseh. Kdo so obtoženi partizani in antifašisti? Po padcu fašizma so se dvignili, čeprav brez orožia, kot so storili toliki tovariši v drugih delih Italije. To se. je zgodilo v času, ko je Mussolini po ustanovitvi republike v Salo, izročil vzhodne pokrajine Hitlerju. Takrat je bilo ustanovljeno tak o imenovano Jadransko Primorje (Adriati-sches Kuestenland) pod u-pravo Gauleiterja Painerja. ki je ne le izjaval upravno, zakonodajno in sodno oblast, temveč je tudi mobiliziral mladino v nacistično vojsko. Mladi možje tega ozemlja, nad katerimi Ijalija ni izvajala nobene oblasti, so bili postavljeni pred alternativo, ali naj služijo Hitlerju in njegovi vojni, ali pa naj se pridružijo borcem za svobodo demokracijo in pravice delovnega ljudstva. Danes pa hočejo soditi borce, ki so iz brali edino pravilno pot. vredno resničnega domoljuba in antifašista. Obtoženi partizani niso pripadali neki neodvisni eniiti tako imenovani «Beneški četi*, kot zatrjuje obtožnica temveč so se borili v rednih enotah, vključenih v «Briško-beneški odred*, ki je operiral pod poveljstvom IX. korpusa Jugoslovanske narodno- zveze je pri ;ili voj Med ojimi je bivši Hitlerjev osebni pilot Hans Baur, ki je izjavil da je videl, ko sta se Hitler in Eva Braun ustrelila FRIEDLAND, 8 — Tretja skupina nemških vojnih zločincev, ki so bili izpuščeni v je danes popravil svoje izjave, ki jih je podal tisku v petek. Dejal je, da njegove Sovjetski zvezi, je prišla aa- izjave niso točno izražale nje- Kubicek še dalje vedi nes ponoči v obmejni kraj Herleshausen. V skupini je bilo 32 visokih častnikov, med katerimi je tudi bivši Hitlerjev osebni pilot Hans Baur, ki je bil med redkimi, ki so bili navzoči pri Hitlerjevem samomoru. Baur je takoj po prihodu v Herleshausenu izjavil. da je bil navzoč pri Hitlerjevem samomoru v bunkerju pod vladno palačo. »Fuehrer, je izjavil Baur, me je resno pogledal, nato mi je stisnil roko, se od mene poslovil in se ie ustrelil*. Baur je izjavil, da Je bil navzoč tudi pri samomoru Hitlerjeve žene Eve Braun. Ni pa mogel povedati drugih podrobnosti, ker so ga funkcionarji Rdečega križa odpe- ljal>- . .... Skupina, v kateri so . bili predvsem generali, kakor v prvih dveh skupinah, je sporočila, da bo jutri zjutraj prišla v Zahodno Nemčijo skupina 600 izpuščenih nemških vojnih zločincev. Bivši general Von Seydlitz govih misli in da ne misli začeti nobene politične aktivnosti ter da bo obrazložil pozneje, ko se bo odpočil, svoje obnašanje, potem ko je bil ujet v Stalingradu. Von Seydlitz je v petek namreč izjavil, da se čudi, da je Zahodna Nemčija s pariškimi sporazumi zagotovila zahodnim silam 50-letno okupacijo Nemčije in da ti sporazumi skoraj dokončno potrjujejo delitev Nemčije. BEOGRAD, B. — 12. oktobra ho prispela v Jugoslavijo delegacija mladinskih organizacij nekaterih izvenevropskih držav, ki kot gost mednarodne zveze socialistične mladine obiskuje razne države Evrope. V delegaciji so predstavniki mladinskih socialističnih organizacij Urugvaja. Cileia, Zlate obale. Nepala in Indonezije. Zastopniki socialističnih mladinskih organizacij bodo obiskali Maribor, Zagreb in Beograd. Avtokritika Molotova zaradi februarskega govora Sovjetski zunanji minister priznava, da je bila neka njegova formulacija ^ideološko zgrešena in politično škodljiva> • Na Zahodu govorijo o možnosti odstopa Molotova bruarja. Naslednji dan bi mo-1 jajo, da doslej nimajo nobene RIO DE JANEIRO, 8 — «Južna agencija* javlja, da so rezultati o predsedniških volitvah, ki so bili javljeni do nocoj, sledeči: Kubiček 2 mi- . . . u,. lijona 178.701 glas, Tavora 1 kateri so bile ze zgrajene osno 1.913.233, De Barros 1.800.551. MOSKVA, 8. — V pismu reviji »Komunist* je napravil Molotov hudo javno avtokri-tiko zaradi »teoretično zgrešene in politično škodljive* formulacije v svojem poročilu na zasedanju Vrhovnega sovjeta V inkriminiranem poročilu je Molotov med drugim dejal: »Ob strani Sovjetske zveze, v Salgado 532.121 glasov. Ti rezultati predstavljajo nad polovico oddanih glasov. Rezultati za podpredsednika pa so jledeči: Goulart 2.565.235 glasov, Campos 2.351.034, Coel-ho 908.565. v SkDDlju. Bilju In OMu ve socialistične družbe, so tudi države ljudske demokracije. ki so ze storile prve, toda skrajno važne korake k socializmu*. V svojem pismu reviji »Komunist* zatrjuje Molotov, da ustvarja ta formulacija ideološko zmedo, nasprotuje sklepom partije o tem vprašanju in o-mogoča dvom v socialistično družbo, »ze zgrajeno v naši državi v svojih bistvenih elementih*. Inkriminirani govor je imel Molotov 8. februarja, takoj po sporočilu o odstopu Malenko-va. med zasedanjem Vrhovne- BEOGRAD. 8. — Sovjetska parlamentarna delegacija je danes na poti po Jugoslaviji prispela v Skoplje, kjer jo je sprejel predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar 'delegacija Arganizacijo^in' «a «ovjeta, ki se je sestal 3, fe. I njega ministra. Vendar poudar- ral ponovno govoriti ob za ključku zunanjepolitične deba te, toda tik pred napovedanim govorom so sporočili, da se je odpovedal besedi. Zasedanje je zaključil maršal Bulganin, ki je bil takrat imenovan za ministrskega predsednika. Molotov pravi v svojem pismu. da je že zaključena resolucija 17. kongresa KP ZSSR leta 1932 proglasila, da je izgradnja temeljev socializma v ZSSR končana in da je bil odtlej dosežen znaten napredek v industrializaciji in v družbeni izgradnji. To je prvič, da je tako visok in odgovoren sovjetski funic-cionar kot Molotov napravil javno avtokriliko. Zato ni čudno, če so se v zahodnem tisku in v političnih krogih pojavili najrazličnejši komentarji. Tako sodijo danes v Londonu. da utegne današnja avto-kritika pomeniti uvod v bližnji odstop Molotova kot zuna- ga drugega znaka, ki bi upravičeval to domnevo. Poleg tega bi bilo presenetljivo, pravijo j v londonskih krogih, ko bi se sovjetska vlada odpovedala Molotovu dva tedna pred začetkom ženevske konference zunanjih ministrov. Ze maja in junija so krožile govorice, da bo Molotov odstopil in da ga bo nadomestil Dimitrij Tro. fimovič Šepilov, sedanji glavni urednik »Pravde*. Sepilov je bil na primer član sovjetske delegacije, ki je obiskala Jugoslavijo in v kateri ni bilo Molotova. Poleg tega omenjajo izjave Molotova med večerjo po podpisu avstrijske državne pogodbe na Dunaju, da se bodo morali stari počasi umakniti in prepustiti mesto mlajšim Poleg tega omenjajo v nekaterih zahodnih krogih, da je v zadnjem času dajal največ zunanjepolitičnih izjav Nikita Hruščev, sekretar CK KP ZSSR. ne pa zunanji minister Molotov. osvobodilne vojske; te enote so bile torej sestavni det zavezniških in pridruženih sit. Želeli bi poudariti, da že čitanje obtožnice spominja na obtožbe, ki so jih proti partizanom in domoljubom formulirala nacistična in fašistična vojaška sodišča. Po našem mnenju nikakor ne pretiravamo, če zatrjujemo, da bi lahko sodišča z istih postavk formulirala enake obtožbe proti vsakemu borcu odporniškega gibanja. Mnenja smo, da ni treba še posebej poudarjati, da ljudje, ki so bili in ki so ostali sovražniki odpora in njegovih pridobitev, ki so še danes vsidrani v javnih u-pravah in organih, nočejo s tem procesom prizadeti samo posameznih obtožencev, ki so kot borci tzvrševali povelja višjih poveljstev, temveč poskušajo predvsem oblatiti osvobodilno in odporniško gibanje v celoti in o-sramotifi lik borcev, ki so dali vse za zmago idealov svobodoljubnih narodov. Vsi oni, ki so se borili za veliko stvar protifašizma tn odpora, bi se morali z vsemi svojimi silami upreti in v katerikoli obliki pokazati svojo solidarnost s krivično obtoženimi tovariši, kajti oni so bili, kot vsi ostali, del osvobodilnega in odporniškega gibanja in kot so vsi protifašistični borci s svojo borbo in nadčloveškimi žrtvami prispevali k zmagi nad fašizmom, k osvoboditvi svoje domovine, izpod naci/aši-stičnega tiranstva in k uveljavljanju onih načel, ki so dane* uzakonjena z ustavo italijanske republike. Dolžnost vseh antifašistov in partizanov bi torej morala biti, da preprečijo da bi ostankom fašistične mentalitete uspelo uresničiti svoje namene, aa postavijo na zatožno klop vse odporniško gibanje, \th jtOSpihujejo narodnostno mržnjo in ovirajo ne le pomiritev duhov med pripadniki dveh narodnostnih skupin, ki sfeupaj živita na tem ozemlju, *temveč tudi sodelovanje med /talijo in Jugoslavijo, kar je v nasprotju s splošnim duhom pomnjenja in z interesi naprednega gibanja. Ne glede na prikazan« razloge, po katerih je treba na obtožence gledati e-nako kot na italijanske vojake, ki so se borili pod zavezniškimi poveljstvi, kar jih po našem mnenju odvezuje vsakršne odgovornosti za dejanja, storjena po nalogu višjih poveljstev, in ne da bi se nadalje spuščali v proučevanje dejstev, ki podpirajo tezo o njihovi popolni nedolžnosti, sodimo, da imajo sedanji obtoženci tudi pravico, da velja zanje člen 16 mirovne pogodbe, s katerim se je Italija obvezala, da ne bo preganjala borcev tn antifašistov za dejanja v vojaških operacijah v korist ciljev, za katere so se borili zavezniški in pridruženi narodi. Krivica, storjena obtoženim tovarišem in ki se u-tegne jutrt spremeniti v hude kazni in v moralno obsodbo samega odpora, nam je narekovala, da ustanovimo Odbor za obrambo partizanov Nadiške doline s sedežem v Vidmu, Ul. Mazzini 10. Obnavljamo poziv, da »e pridružite temu odboru ali da v kakršni koli obliki izrazite vašo aktivno solidarnost do obtožencev, tako da bi bilo s skupnimi napori končno mogoče preprečiti, deset tet po slavni zmag t nad naci/ašizmom, vsako preganjanje bivših borcev odpora tn osvobodilne vojne.* Videm, 8 oktobra 1955 Za odbor za obrambo partizanov Nadiške doline TEDOLDI VOJO, |. r. CONT MARIO, 1. r. Solohov Kandidat za Nobelovo nagrado STOCKHOLM, 8. — V dobro poučenih literarnih krogih se je zvedelo, da je Sovjetska zveza letos za Nobelovo nagrado postavila kandidaturo sovjetskih pisateljev. Glavni kandidat je Mihael Solohov, ki je napisal znani roman »Tihi Don*. Druga dva sovjetska kandidata pa sta baje Boris Pasternak in Leonid Leonov. Ni znano, ali je sovjetska vlada predlagala kandidate tu. di za ostale Nobelove nagrade. Edini sovjetski pisatelj, ki je bil do sedaj vključen v se. znam kandidatov za Nobelovo nagrado za literaturo, je Tolstoj, ki je bil leta 1902 v se-znapiu kandidatov, a ni Sonce vzide ob 6.11 in■ ■2 , Sonce vzide od o.h yi njih in konferencah na vele- sejmu so prišle ponovno do izraza stare in nove avstrijske zahteve do tržaškega pristanišča. Predvsem se Avstrijci pritožujejo zaradi pomanjkanja rednih prihodov in odhodov ladij v in iz tržaškega pristanišča, zahtevajo ureditev železniških in pristaniških tarif, ki so še vedno zelo visoke režim v tržaškem pristanišču in kar je za Avstrijce najvažnejše, pravico do odločanja v pristaniški upravi. Hkrati pa se zelo zanimajo za bodočo mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču, ki bo prihodnji mesec v Rimu. Glede te konference pa izražajo bojazen, da se bo italijanska vlada omejila le na razpravo o tehničnih vprašanjih in da ne bo hotela sprejeti avstrijskih predstavnikov v u-pravo tržaškega pristanišča. Ta bojazen izvira predvsem i* dosedanjega stališča italijanskega. vladi naklonjenega tiska, ki odločno zavrača vsako tuje zastopstvo v pristaniški upravi in trdi, da sta uprava in režim v pristanišču v Trstu izključno vprašanje Italije. Medtem ko se tržaško pristanišče bori s temi težavami, se reški predstavniki v Grazu prizadevajo, da bi dosegli čim-boljše in konkretne uspehe. Delegacija reškega pristanišča, ki je sedaj v Grazu, je imela te dni na sedežu štajerske trgovinske zbornice konferenco, na kateri stfbiii prisotni predstavniki vjtfa krajevnega gospodars^MH Ravnatelj «Transjuga» je obrazložil prisotnim razvoj reškega pristanišča v zadnjih letih in še posebno razvoj tranzitne trgovine skozi Reko. Izjavil je, da ie skuoni promet reškega pristanišča v letošnjih prvih devetin mesecih dosegel 2 milijona 800.000 ton blaga, medtem ko je ta promet lani v celem letu dosegel 2 milijona 700.000 ton. Tranzitna trgovina, ki se je lani omejila na 105.000 ton blaga, se je letos v prvih devetih mesecih povečala na 400.000 ton. Od tega je bilo 212.000 ton avstrijskega blaga v primeri s 83.000 tonami lani in 35.000 tonami 1953. leta. Ti podatki jasno dokazujejo, kako si sosednje jugoslovansko ritve dela jugoslovanskega prometa v druga jugoslovanska pristanišča, tako da bo reško pristanišče lahko na razpolago tranzitnemu prometu. Ob zaključku so jugoslovanski predstavniki poudarili stalno povečanje pomorskih zvez v pristanišču na Reki, ki ima tudi mnogo mednarodnih prog, ki jih upravljajo poleg jugoslovanskih družb tudi «American Export Lines*, ttCanada Levant Lines*. »Flota del Estado*, «Svenska Orient Line* in »Nippon Yu-sen Kaisha*. tovarniških odborov. Medtem ko suspendirajo delavce, ki so člani Delavske zveze, pa so zvišali okoli 100 članom Delavske zbornice mezde in plače zaradi »zaslug*. Ponavlja se torej Ista taktika, ki jo je ravnateljstvo CRDA uporabilo v Tržiču, ko je pred volitvami suspendiralo veliko število delavcev, da bi se s tem okoristili svobodni sindikatih Spričo tega ne- zalednim državam za tranzitni promet skozi Trst. Zato bi bilo nujno, da bi bili v italijanski delegaciji tudi tržaški .strokovnjaki, ki 'haj bi Imeli odločilno besedo. Zavrnitev tržaških predstavnikov v tej delegaciji pa dokazuje, da ima vlada vse druge namene kot odpdrti vrata trtaškega pristanišča zalednim državam. Zato so se tudi omejih le na sestavo diplomatske delegaci- sramnega ravnanja delodajal- Y J* Tržačani ne bodo cev se morajo njihovim splet-1 besede m bodo o usodi kam upreti v;>j delavci in s tem I la, ***,. pristanišča ponovno onemogočiti, da bi te nakane »klepali in odločali samo dr- in diskriminacije uspele Delavska zveza se bo zaradi teh neupravičenih suspennij pritožila na inšpektorat za delo z zahtevo, naj intervenira. Tovarniški odbori CROA za gradnjo delavskih hiš Kordinacijski odbor tovarniških odborov CRDA, struje Delavske zveze — CGIL je spričo pomanjkanja delavskih stanovanj poslal ravnateljstvu CRDA pismo, v katerem mu predlaga, naj na podlagi zakona INA-CASA da na razpolago predujem za gradnjo hiš za delavce CRDA ter zemljišča, ki jih ne potrebuje v proizvodne namene, pri čemer naj sledi zgledu, ki s z Ul. L* tel. 37-Ji* (vogal SALON GODINA? Skedenj. Ul. di sO jiilf Specialna trajna °n “ Diplomiran K za barvanje in .i M a n ,, Masaža Izrežite oglas, poseben P Elektro-tnitaiaclJs** V JetJe - SpreJ*"’!^ naročila In poP1’*'?«*^ 1 nove inštalacije ^ električnih nape’ kličite našo št. tel Viale Miramare * ^ SE PHIPOI10 TVRDKA KNEZ uinj-pA N A B vam nudi Šivalne stroje RadToaparate' Kolesa Legnan0 in druga Prvovrstne *te 0ol°Le motorje _ffod,e kolesa ter dele Dalje sprejem* „,«([)*[) in odpošilja daril*\i predmete kot z0ji» Jugoslavijo P venah infohma telefon ADRIA EXP Ul. Cicerone * ' ** Hedna avtobusna proga TRSI - BAZOVICA - PADRIČE GROPAOA - TREBČE vozi ob nedeljah vsake poi ure iz avtobusne Centralne postaje in z B. Vecchie. TRST - LONJER odhod vsake četrt ure z B. Vecchie in s Trga sv. Frančiška. Prevoz z avtobusi na izlete — prevoz 1 tovornimi avtomobili — prevoz s kamiončinom (leončino) — Vsi prevozi tudi v FLRJ AVTOVIE CARSICHF, - Ulica Locchi 20 . Tel. 30794 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THS i - UL. UOH II 2 - TEU 3«l-4! specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme * podjetjih revizije, uirhamrne izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m elektncnu varjenje Popravila na krovu: motoijev Diesel, parnih »(rojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih »trojih in napravah na krovu. Predstavništvo^, Radensko S » id Rogaško č>‘*“n Dobrno Preskrba trfO^jjciili’ KS."®*!!' za J«««'1 t* iz uct' ,y Prodaja vozn"> za avtobuse- Milano, dnevh* ob 21 ji-ed* Genova, pon* " ; petek ob D t°r;, četrtek, s j delja ob D Videm itii “i m,. Plebiscitno ozemlje na Koroškem Vil' ,ebfmrj 1,0 •• 191* — 2. Deželne meje do 1. 191* — 3. Nove državne meje 1. 1920 — 4. Jugoslovanska zahteva e t00e a 19,9 ~ 5' JuRoslovanslci kompromisni predlog z dne 12. maja (izelena črtau), hkrati severna meja pl “* *• Severna meja plebiscitne cone B. — 7. Avstrijski spreminjevalni predlogi o razdelitvi plebiscitnega ozemlja in njegovi omejitvi z ple- Vtn'fOvn: nd *"SCit >’’>• ZVkai1 23 Celov-in ir_s.9. to na- v Antante .m Velik a Bri- Posebnega K, Ho nLkllub te- S7 ^ S ,rn“raii ?' da bi V ' k* i. . "tvovati 'til?310 Ita?i "1Žno nj»* J 11. p, marveč » p^!» i« ko-L*ssiM e»ei „ „na ni'* h,s%o ‘ v Parizu 1. . ?ebljcn 35Pr°tovala ie r nanji '• Sidney Slek*0 iria •!llster 1_ SN vrt, •i* S Si j« * y. Čelov-v 1 tudi v ! vttloliStalih SpCjr' l\ Predložene :?vaK^°.«tem je >»9V,Vstriia sa-* >>: zh s« NiJ*. P^dpSl^za RS^"LU na pari- bleh' ali naj liV1 *nu blsclt od-M p?v*ij Datn‘ krogi KVS?‘i 0Hb°mislekOv. k^f.^tolij ^itvi ple- v? naveclli cev' torei Si«k.e«»to * z Menici kuC.' tia m boju ^ "iihov)lnn’ 'e„ rSsss8 = ?,lni Evropi sta 5'ihi °ili nem-I • itaSe moralo b v ,l)0',ta ' i *vV4. v 4 no samo «tS|b‘ia (kas- lit ❖xJa*c‘sl«vUi) L\^Vk» država, |wcanjem se PV,,;Mno zavezm-L Jo Si«- A. tl 4 le gled bod„ *Vi,£e?» na V »»viS*v ž3 a rili recite ir ®et- kSo’1'»i t- °do ***■ prvo svetovno vojno Je bila večina prebivalcev tega o-zemlja po svojem pokolenju in materinem Jeziku slovenska. Po podatkih avstrijskega uradnega ljudskega štet-ja iz leta 1910 so v slovenskem delu Koroške, brez mesta Celovca, imeli večino Slovenci, Po istih podatkih je na ozemlju, ki je leta 1920 tvorilo plebiscitno ozemlje (predel A in B s Celovcem vred), jimi narodnostnimi težnjami na drugi strani ter du odloči, ali hoče ali ne ohraniti svojo pokrajinsko enotnost in v tem primeru ostati v Av-striji ali pa se priključiti k srbsko-hrvatsko-slovenski državi». Iz tega izhaja, da so antantne sile bile prepričane, da bodo na glasovalce slovenskega rodu imeli velik vpliv razlogi nenarodnostne narave, med drugim razlogi (lO. oktober 1930) napovedalo slovenščino kot svoj občevalni jezik 55.337 a-li 43.6 odst. prebivalcev, a v predelu A celo 50.837 ali 69.18 odst. prebivalcev. Da je dejansko še večja večina prebivalcev v plebiscitnem o-zemlju govorila slovenski in bila slovenskega rodu. je med drugim razvidno iz cer-kveno-uradnega šematizma krške škofije za 1. 1917-18, ki kaže po župnijah na Koroškem uporabo jezika v konfesionalne namene. Za objektivnega poznavalca narodnostnih razmer na Koroškem torej ni bilo dvomljivo, da je večina prebivalcev slovenskega dela Koroške tila po svojem pokolenju lin materinem jeziku je pfed prvo svetovno vojno slovenska. Cernu Je bil torej sploh koroškim Slovencem vsiljen plebiscit, pri katerem naj bi glasovali o tem, ali hočejo priti v okvir svoje, narodne države ali pa ostati v tuji narodni državi? Sile Antante so ugodile avstrijskemu predlog^ za. ftlafeighit. kpIY chotiff jjustift prebivalstvu ■* vso svobodo, .da igbiia VfrP.d., svojimi gospodarskimi koristmi na eni strani in med svo- --ren * koro" [v'S.oko,,wi- !,k,.ka' I?8ke »b- •«U .'■ir ‘i'ver_-- na se- Si>i«k kr* -H'tft r*d č. e'ovec sN) „°*«tni^n,ai 8p> V v«nc Velo M (.V8te v- 103 v. Tudi okoli 1 ‘e Pred Ta teden na televiziji Nedelja, 22.15) ^Igralec«. Dostojevski. (Tetefi'm). Ponedeljek, 21.45: Rapso-, dija. Predstava z glasbo, petjem in plesom. Torek, 20.45; «Pri treh mladenkah*. Schubert-Berte. (Opereta). Sreda, 17.30: Cirkus To-gni. Ob 22.45: Prenos boksarskega dvoboja — Bondon-Moskva iz Lon-nona. Četrtek, 2130: Cirkus Togni. Ob 22.30: V knjigarni. Književnost, umetnost, znanost. Petek, 21: »Daniel v lev-njaku«. Komedija Guida CantiniJa. Sobota, 21: «Andrče Chenier«. Umberto Giordano. (Opera). geografske, prometno-tehnič-ne in zlasti gospodarske na-tave. Skratka: računali so. da bodo posledice načrtne germanizacije in gospodarskega podrejanja koroških Slovencev odločilno vplivale na izid plebiscita. Ali je potemtakem plebiscit sploh bil primerno kredstvo za rešitev koroškega vprašanja? • » * Plebiscit se je vršil 10. oktobra leta '1920, in sicer v predelu A, to je v tistem predelu slovenske Koroške ki je bil pod jugoslovansko upravo. Plebiscit se ni vršil v predelu B. ki je bil pod avstrijsko zasedbo in je bil v njem vključen tudi Celovec, glavno mesto slovenske Koroške. Plebiscitno področje je cbsegalo štiri glasovalne o-kraje; Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Za priključitev k Jugoslaviji je glasovalo 15.279 ali 40.96 odst. glasovalcev, za priključitev k Avstriji pa 22.025 ali 59-04 odstotka glasovalcev. Po čl. 49 senžermenske pogodbe bi ‘l&c plebiscit v coni B vršil le v primeru, če bi plebiscit na .področju A izpadel v kdžjlt Jugoslavije. Omenili smo že. da so bili tudi v tem predelu slovenske Koroške Slovenci v veliki večini celo po avstrijskih u-radnih ljudskih štetjih. Zakaj so se torej koroški Slovenci področja A v večini odločili za priključitev k Avstriji? Lahko računamo, da je od vsega prebivalstva v predelu A bilo nemške narodnosti o-koli 10 odst., a slovenske o* koli 90 odst. Od slednjih je nekaj nad polovico bilo narodno zavednih in gospodarsko samostojnih, drugi del pa so tvorili od Nemcev odvisni in narodno manj za vedni Slovenci. Tem je nasilna in načrtna germanizacija v večstoletnem razvoju omajala zavest pripadnost, slovenskemu narodu. Naspro-t koroškim Slovencem pa so stali koroški Nemci, ki so biti gospodujoča plast, raztreseni med slovensko množico kot veleposestniki, trgovci, uradniki itd., vsi vajeni gledati v Slovencih podrejeno raso, ki jim je bila v napoto. Naravno je, da je nem- ški narod izrabil vso svojo socialno in gospodarsko premoč proti koroškim Slovencem, ki svobode že več stoletij niso poznali in ki so jim Nemci s svojim velikanskim organizacijskim aparatom ubijali narodni čut, tako da velik del njih ni bil sposoben doumeti, za kako važno odločitev gre. Negativno je na izid plebiscita vplivala tudi okoliščina, da se plebiscit ni vršil istočasno na obeh področjih, kar je med glasovalci področja A gotovo ustvarilo bojazen. da ne bi v primeru pozitivnega rezultata na področju A in negativnega na področju B bili ločeni od svojega naravnega središča Celovca. Nadalje, rok do dneva glasovanja na Koroškem ni bil dovolj dolg, da bi se Slovenci mogli vsaj delno otresti nemškega vpliva in da bi mogli svobodno razvijati svoje narodno življenje. V ta namen bi bilo treba vsaj toliko časa odložiti plebiscit, da bi koroški Slovenci mogli vsaj začeti odstranjevati zlasti socialni, gospodarski in kulti 4 ni pritisk, ki so ga Nemci tako dolgo časa izvajali nad njimi. Ce k temu dodamo še nepravične določbe glede pravice glasovanja, razne oblike moralnega in drugačnega pritiska s strani Nemcev ter nepravilnosti pri samem glasovanju in pri štetju glasov, moremo ugotoviti: 1. da na Koroškem sploh ni bilo treba plebiscita, kv je celotno plebiscitno ozemlje, tudi po avstrijskih uradnih ljudskih štetjih, etnično slovensko o-zemlje; 2, da meddržavni plebiscit ni bil primerno sredstvo za rešitev koroškega vprašanja. Prebivalstvo plebiscitnega ozemlja je bilo izpostavljeno več stoletij najhujši germanizaciji (od leta 184R dalje tudi načrtni in nasilni germanizaciji). Zato niso bili izpolnjeni pogoji, da se na ozemlju slovenske Koroške izvrši plebiscit, kakor ga zahteva moderna politična veda; 3. da je bil koroški plebiscit pravno organiziran na način, da ni upošteval vseh bistvenih zahtev modernega meddržavnega plebiscita in posebnih narodnostnih razmer na Koroškem in 4. da je plebiscit na Koroškem z dne 10. okttftira 1920 bil izvršen delno pomanjkljivo. Zato je spodbiten in ne more biti končnoveljaven. Kljub zgodovinski krivici, ki se je s tem zgodila koroškim Slovencem, pa moremo upati, da bodo v vzdušju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in demokratično Avstrijo koroškim Slovencem zajamčeni o-snovni pogoji za njihov nemoten gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj. Nova dvorana na stadionu «1. maj» Naš tedenski pregled Otvoritev danes ob sedemnajsti uri i f Dve sliki nove dvorane na stadionu il. maji: na gornji sliki pogled čez dvorano proti odru, na spodnji pa foyer; zadnjo steno Je poslikal tržaški umetnik Lojze Spacal ZASTORI SO SE DVIGNILI , .. * ■ — ŽE POVSOD REDNO PREDSTAVE V GLEDALIŠČIH PO SLOVENIJI Doslej na sporedu Čehov, Shakespeare, Camus, Goelz, lnqe, Arlhur Miller, od domačih pa Krejt in Leskovec Ko po poletnem odmoru obnavljamo tradicije naiih tedenskih pregledov, bo prav, če se nekoliko ozremo na dogodke. ki SO v zadnjih mesecih, lahko rečemo, v precejšnji meri preobrazili mednarodni položaj. Tu mislimo pred vsem na ženevsko konferenco štirih načelnikov vlad, ko so s* moriti i umakniti vsi črnogledi prerpk^l in plasniki medsebojnega sumničenja. Na tej konferenci je prevladala težnja po odstranjevanju medsebojnih razlik in iskanju poti za sporazum in mirne rešitve, ki so lahko v današnjem položaju samo kompromisne. Obenem z razširjanjem »ženevskega duha« «e je napovedoval konec ali vsaj o-samitev vsake politike, ki bi »la vsaksebi z novim razvojem. Zato tudi sprejem Ženeve, njenih sklepov in predvsem njenega g lavnega rezultata začetka treznega dooovora z željo, da se ohrani mir ni bil povsod enak. Ce je, lahko rečemo, tako rekoč vse javno mnenje Ženevo z veseljem in olajšanjem pozdravilo, če so jo z zadovoljstvom sprejele vlade vseh držav, ki težijo po miru in sporazumevanju, tega seveda ni mogoče reči o onih, ki hočejo politiko močne roke in vsiljevanje svoje volje namesto stikov in razgovorov. To se je med drugim opazilo v bonnski politiki, ker se ni izpolnilo njeno pričakovanje, da se bo Zahodu posrečilo vsiliti svoje teze glede Nemčije ali da bo ob sovjetskem odporu proti tem tezam raz-bil konferenco. Neka) podobnega smo opazili na primer tudi v Italiji, kjer določena stranka očitno misli, da b.i svoje pozicije najbolje ohranila in celo okrepila z vzdrževanjem stanja hladne vojne na znotraj in na zunaj. Nekaj grenkih reakcij je bilo opazi ti tudi v Ameriki, čeprav je treba na drugi strani ugotoviti, da so bili prav po Ženevi zastopniki republikanske desnice, politiki močne roke in preganjanja čarovnic, polis njeni v ozadje. Vsekakor je ženevska konferenca postavila najboljše temelje za uspešno delo konference zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bodo 27. t.m. sestali spet v Ženevi in začeli razpravljati o konkretnem reševanju vprašanj, ki so jih načelniki vlad postavili samo o določen okvir. Obenem je Slovenska gledališča so že vsa začela svoje redne sezone. Sporočili smo že, da je ljubljansko Mestno gledališče imelo na sporedu kot o-tvoritveno predstavo premiero <(Utve» Čehova v režiji Jožeta Babiča. Od tedaj pa so že igrali tudi Leskovčevo dramo «Dva bregovan. V Kranju so začeli sezono s Kreftovimi »Celjskimi grofi)), ki jih je prav tako režiral Jože Babič, pravdača pa je igral član tržaškega SNG Stane Starešinič, ki je z njim doživel prodoren u-speh; odigral je sedem predstav. Uprizorili so pa že tudi tVilliama fngeja komedijo «Piknik», za mladino pa so pripravili tudi našim malčkom dobro znanega tiPastirčka Petra in kralja Briljantina«. V Mariboru so odprli gledališče prejšnjo soboto s premiero drame francoskega avtorja Alberta Camusa ((Obsedno stanje». Letošnji repertoar mariborskega gledališča je posvečen predvsem sodobni evropski dramatiki. Igrajo pa že tudi Goetzovo «Hišo v Montevideu». Prva predstava v Celju je bila uprizoritev Shakespearovega «Othella» v režiji mladega režiserja Gombača, ki se je v lanski sezoni lepo uveljavil z režijo Tiema- yerjeve ((Mladosti pred sodiščem«. Včeraj zvečer pa so se odprla tudi vrata ljubljanske Drame, Gledalci so prisostvovali premieri znamenite drame ameriškega pisatelja Arthurja Millerja !tLov na čarovnice» (The Conci-ble). Delo je kot režiser pripravil Slavko Jan. Slovenska filharmonija v Ljubljani je sklenila več pogodb za gostovanje v inozemstvu. Gostovala bo v T-taliji. Skupaj z akademskim pevskim zborom »Branko Krsmanovič« iz Beograda pa v Italiji in Zahodni Nemčiji. Zbor Slovenske filhar- OMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE UL I*3 ^pana Irt zakotna Bolgarija bičana na oder svetovne zgodovine •6, idrska poejodba l. 1912. Italija okupira Tripolis - Mladi Vipavec, prostovoljec za osvoboditev Bosne in Hercegovine * Mih :\xv Srbi ki spomi-‘K mo-e8ovori-0 Stib- anN c prvi sSv^izar, fevo- ■t j« tN***, ru t| krl Vih , ,ailt. , n;,jpic- '*ale. >,NN"i Hor"a. ko za S* na- tj OSVfc. Ur- A j V > Saini-Htr. l(iN * *1h »0; Ni 'Vi, “dpnto. , t S«.4' tedai Vukaso- ved- V 8 a .et“vn! m ta- ‘ Vojni <().. Sove V"i ^Šj KUV0,'il V v , ^mli' > A* Uk» PO domače kakor nikjer drugje in se mi je ta dežela tako priljubila, da bi bil ostal tam za vedno, ako bi se bil mogel sploh nekje ustaviti. Ta viški značaj je ostal Srbiji še od osvoboditve izpod turškega jarma. Srbski kmetje se namreč niso osvobodili samo narodno, ampak so se' osvobodili tudi socialno,, ker so si med seboj pravično razdelili veleposestva turških gospodov. Zato pa je bil srbski kmet samozavesten in ponosen, kakor ni bil noben drugi kmat na svetu. V vlaku, ki me je peljal v Sofijo, me je neki popot-* nik, s katerim sva se za-plela v razgovof, vprlšal, da-li sem dobil v Sbfiji < kakšno službo? Ne, sem mu j odgovoril. Ali imate tam so-j rodnike, ali vsaj znance? Tudi ne. DedaV? Za en tč-den bo ž.e, če bom zelo skromno živel. Bolgarski jezik p« vetidar znate? Kaj j še! Se slišal ga nisem nikoli. Kako si pa upate iti ta-Tto brez vsega v tujo državo? Glejte takole: Sofija i-. ■ ma okoli KJO.OOO prebivalcev in Jaz računam, da Jih )e vsaj 30.000 manj sposobnih od mene. In ako teh 30.000' živi, bom tudi jaz lahko ži-1 vil — kar se je tudi ret zgodilo. Bilo je skoraj poldne, ko je vlak oddrdral z niške postaje, toda komaj 11 dopoldne, ko je prispel na tedanjo prvo bolgarsko postajo Caribrod, zaradi česar sem moral kazalec na svoji uri potisniti za eno uro nazaj. Bolgarski policijski komisar se je sicer sprehajal po peronu, ali za potnike, ki so prišli čez državno mejo. se še zmenil ni. Nihče ni zahteval potnega lista, a o osebnih izkaznicah nismo tedaj niti sanjali. Tri leta po aneksiji Bosne in Hercegovine je Italija pohitela, da si odreže svoj delež od turškega imperija. Odmev teh dogodkov je prinesla v Sofijo 1-talijanska šansonetka, ki je pela v nekem šantanu ((Tripoli sara italiana al rombo del cannort«. Na to šantant-ko bi bil že zdavnaj pdza-bil, da ni na koncu popevke potegnila iz nedrij italijansko trobojnico, s katero je mahala po zraku. Mislila je gotovo, da je ta dogodek osrečil ves svet. Namesto da bi bila ta dva dogodka, namreč aneksija Bosne in Hercegovine in okupacija Tripolitanije, pomenila začetek avstrijskega (pravzaprav nemškega) in italijanskega imperializma, nam je poznejši zgodovinski razvoj pokazal, da pomenita v resnici začetek splošne agonije svetovnega imperializma in obenem začetek balkanske in severnoafriške socialne revolucije. Na Balkanu niso čakali, da bi jih dogodki prehiteli, in predvsem ni spal novi srbski ministrski predsednik Milovan Milovanovič, ki je še istega leta — 1911 — začel pogajanja z bolgarskim poslanikom v Beogradu D. Ri-zovom o zadevi srbsko-bol-garske zveze in sta v septembru podpisala zadevni o-snutek, nakar so se začeli zgodovinski dogodki vrstiti z vratolomno brzino. Najprej je prišel v Sofijo na obisk srbski prestolonaslednik Aleksander, ki ga je na kolodvoru pozdravil bolgarski prestolonaslednik Boris. Oba sta se nato v odprti kočiji odpeljala v dvorec, viharno pozdravljena od sofijskega meščanstva, ki je napolnilo vse glavne ulice, po katerih se je pomikala kočija s prestolonaslednikoma. Javnost sicer še ni bila obveščena o pomenu tega obiskH, ali že sam obisk je dovolj jasno govoril, da se nahajamo pred nenavadno važnimi dogodki. Ozračje, ki je bilo že pred tem občutno razgibano se je po prihodu srbskega prestolonaslednika prenapolnilo z elektriko, kakor se z njo napolnijo temni oblaki pred nevihto. Zaspana in zakotna Bolgarija se je prebudila in zatrepetala kakor i-gralec, ko ga prvič pokličejo na oder. Tako je bila tudi Bolgarija poklicana na oder svetovne zgodovine in i njo ves Balkan- Dne 13. marca 1912 je bila v Sofiji slovesno podpisana srbsko-bolgarska pogodba. Podpisali so jo Ferdinand I. In Peter I.. srbski ministrski predsednik Milovanovič in bolgarski Gešov ter generala Putnik za Srbijo in Fičev za Bolgarijo Danes, po preteku skoraj pol stoletja, lahko trdimo, da je ta pogodba viden mejnik med staro in novo zgodovino balkanskih narodov, med individualistično preteklostjo in kolektivistično bodočnostjo. Tedaj pa smo jo smatrali za sicer važen zgodovinski dogodek, vendar ne važnejši od neŠtevilmh dogodkov v burni zgodovin, jugoslovanskih narodov. Po podpisu pogodbe so pričeli prihajati v Bolgarijo srbski častniki v svojih u- niformah, kar smo smatrali za dokaz, da med Srbijo in Bolgarijo že deluje vojaška zveza, kar pa seveda Se ni bilo uradno objavljeno. Jaz sem z nekaterimi častniki govoril, bili so konjeniški častniki. Tedaj so se Srbi zelo ponašali s svojo konjenico in topništvom, medtem ko so imeli Bolgari le izvrstno pehoto. Naloga srbskih častnikov je bila — to mi je eden izmed njih povedal — da pomagajo Bolgarom pri njih prizadevanju za zboljšanje konjenice. Tu sem se spomnil na prijatelja, bolgarskega konjeniškega častnika, ki ga nisem mogel nikoli preprositi, da bi mi posodil svojega izvrstnega konja. Bil sein namreč strašno zateleban v Konje; nobeden mi ni bil dovolj ognjevit. Prva leta v Sofiji sem bil v službi pri neki hamburški družbi, ki je i-mela koncesijo za izkopavanje nekega starega rimskega rudnika v balkanskih gorah in sem tako potoval vsak teden v ta rudnik, ki se nahaja pod vrhom gore Izdermec. Do vznožja sem potoval z vlakom, od tam do vrha pa ria konju Jahanje na Izdermec je bilo gotovo r^ajvečji užitek v mojem življenju. DKEZAN monije bo gostoval v Bolgariji, zbor in orkester skupaj pa bosta najbrž priredila nekaj koncertov tudi v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi in Turčiji. • • * Jugoslovanska ladja Pula je vkrcala na Reki dele spomenika žrtvam fašizma, ki ga Jugoslovanska umetnika Anton Augustinčič in Fran Kršinič izdelujeta za Adis Abebo. Vkrcana sta dva reliefa, težka 8 ton, izklesana iz bračkega mor-morja. Odkritje spomenika za katerega potrebujeta u-metnika nekaj sto ton bračkega marmorja bo letos novembra. Ob tej priložnosti bo obiskal Adis Abebo tudi kipar Augustinčič. Celoten spomenik vključno s podstavkom je izdelan iz jugoslovanskega gradiva. * # * Sovjetsko poslaništvo v Ri mu je izročilo italijanskemu ministru za zunanje zadeve Gaetanu Martinu povabilo za milansko opero Scalo, naj pride gostovat v Moskvo. Na to gostovanje naj bi prišli solisti .orkester in balet konec milanske operne sezone. Hkrati pa bi iz ZSSR prišel v Italijo gostovat balet moskovske državne Opere. Ženeva usfnnrila tudi najbolj-šg, pogoje za uspešno delo desetega zasedanja' glavne skupščine OZN, ki se je začelo 21. septembra v New Torku. Vendar danes lahko ugotovimo, da se. oboje ni v polni meri uresničilo. Pred ženevsko konferenco zunanjih ministrov se je očitno spet zaostril spor glede reševanja nemškega vprašanja, zasedanje glavne skupščine OZN P° je omajal incident, ki kaže, kako škodljive so lahko danes, in zlasti danes v nastajajočem pomirljivem ozračju, zastarele kolonialistične koncepcije. Gotovo, preveč hi bilo pričakovati, da bo poženevski razvoj potekal gladko in brez motenj, saj pomeni pravzaprav šele začetek likvidacije dolgih let hladne vojne, ki je pritirala medsebojna nasprotja včasih skoraj do skrajnosti. Posledice teh nasprotij trajajo še danes, stališča, ki sc se v tistem položaju izob- likovala, še niso prunapan^ ekstremistični krogi, ki so » letih hladne vojne in nevarnosti lahko prišli na površje, so še vedno »plirni, u jatinsm mnenju obeh strani je še vedno določeno nezaupanje. Ta ko se Je zgodilo, da ja kmalu začelo prihajati do določenih znakov in tendenc, d* bi sc spremenili prvi pozitiv ni vtisi ženevske kon/erenee. To so zlasti v ZDA opravičevali z nevarnostjo, da ne bi pretirani optimizem uspaval sveta in mu prikril nevarnosti, ki še vedno grozijo. To se je pokazalo v nekaterih uradnih izjavah Dullesa, podpredsednika Nixona, pa tudi predsednika Eisenhotverja. Vsaj del teh izjav so verjetno narekovale ameriške notranje razmere. Zlasti pa se je to pokazalo v ameriški politiki do Kitajske, ki se še nikakor ni prilagodila splošni smeri, ki jo je nakazal Eisenhoiver s svojim nastopom v Ženevi. Začetek kitajsko-ameriških razgovorov, ki so se kmalu po ženevski konferenci začeli v istem mestu, je bil sprejet v svetu kot mnogo obetajoč in razveseljiv znak. Vendar jt nadaljnji potek pogajanj, ki je sicer pripeljal do izpustitve ameriških vojnih ujetnikov in civilistov na Kitajskem, prav zaradi ameriške politike mnogo manj obetajoč, čeprav še ni mogoče reči, da bi bil nerazveseljiv. Glede nemškega vprašanja je Zahod — zlasti po Adena-ilerjevem obisku v Moskvi, ki je morda ustvaril v nekaterih krogih bojazen pred ločenim sporazumevanjem med Nemčijo in ZSSR — spet začel odločno zagovarjati bonnsko stališče, tako v izjavi treh zunanjih ministrov po njihovem sestanku v New Yorku, kot o skupni noti, ki je bila prejšnji teden poslana v Moskvo, Na drugi strani je ZSSR odgovorila z odločnejšim poudarjanjem svojega stališča; to je zlasti storil v posreden odgovor na zadnjo zahodno noto podpredsednik sovjetske vlade Susloti v svojem govoru v Berlinu, Obe stališči sta v kratkem torej toki: Zahod zahteva takojšnjo združitev Nemčije kot pogoj za organizacijo evropske varnosti, ZSSR pa pogodbo o evropski varnosti kot pogoj za nemško združitev, za katero je po sovjetskem mnenju potreben čas. Slabe tri tedne pred Zineva sta si obe »tališči torej še vedno-daleč vsaksebi. Ti pojavi zadnjega časa, ki cčitno niso v skladu z možnostmi razvoja po ženevski konferenci, izvirajo očitno od onih. ki so vznemirjeni zaradi perspektive prehitre in preveč skladne pomiritve. Ne bi mogli reči, da je treba pripisati glavno krivdo odkritim vojnohujskaškitri krogom, ker so ti danes vendarle prešibki. Pač pa gre za tendence, da se na eni strani sicer prepreči splošen svetovni spopad z orožjem, na drugi strani pa da se tempo pomirjevanja regulira tako, da bi se ohranile doslej pridobljene prednosti, obenem pa da bi se omogočilo izkoriščanje nesorazmerij in še vedno se ponavljajočih nasprotij. Seveda so tudi znotraj takšne politike močne tendence po poskušanju diktiranja lastne volje in izsiljevanja rešitev, čeprav je vedno manj pogojev, da bi se mogle uresničiti. T. C. S med Najboljšimi Edini puding z aromatično stekleničko ruma. Vsaka prazna škatla velja 4 točke. Zahtevajte od Vašega dobavitelja brošurice z doseženimi 18 točkami »NATEČAJA AMATOii. SEDAJ JE PRAVI CAS za nakup dobrega DEŽNEGA PLAŠČA klašli ga boste v zanesljivi trgovini ‘NIAGAZZINI DEL CORSO> — Najnovejši, elegantni in racionalni modeli — Največja trpeinost — Največja in najbolj raznovrstna izbira v mestu — Neprekosljive cene DEŽNI PLAŠČI - POVRŠNIKI • PLAŠČI - SUKNJI-Čl - HLAČE ZA M0ŠHE, ŽENSKE IN DEČKE MAGAZZINI del CORSO TRIESTC - Corso Italia. 1 (ang. p.za della Borsa) - Tal. 29-043 PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — PRIH TEŽAVE SREDNJEŠOLCEV OB PREHODU NA VISOKOŠOLSKE ŠTUDIJE tak zgodovine na sita! šolah jn Iraka izboljša Stare metode poučevanja golih letnic in imen kraljev ne spadajo v našo dobo, tega se pa večina profesorjev ne zaveda - Prikazovanje raznih zgodovinskih dogodkov na univerzi je večkrat povsem v nasprotju z znanjem, ki si ga je študent pridobil v srednji šoli Ze celih deset let se v Italiji razpravlja o šolski reformi, ki naj bi osvobodila italijansko srednjo šolo zaostalosti v kateri se še vedno nahaja. Življenje se vsak dan spreminja, čas hiti, programi na srednjih šolah pa so več ali manj isti, kot so bili ob začetku stoletja. Vsi članki in vse razprave o šolski reformi, ki so bili v teh desetih letih napisani, bi brez dvoma lahko napolnili obširno knjižnico. Omenimo tukaj nekaj misli o programu zgodovine, o programu ki je za današnjo dobo izredno zastarel. Pouk zgodovine ne bi smel več biti enak pouku v preteklem stoletju. Kako so se takrat u-čenci učili zgodovine in večine drugih predmetov? Na pamet. Pred profesorjem so zdrdrali celo lekcijo na pamet in gorje tistemu, ki se ni posluževal te metode pouka. Mislimo pa, da je dosti boljši današnji sistem učenja, ki zahteva od dijaka, da mora razmišljati o določeni lekciji, o določenem predmetu. Tu moramo, pripomniti, da današnji sistem učenja še niso povsod uvedli. Se imamo profesorje, ki mislijo, da je višek znanosti in kreposti dijaka v učenju na pamet. Spominjam se neke sošolke, ki s-' je učila na pamet: ko je bila vprašana ie nekaj sekund zdrdrala nekaj besed zelo tiho, nato pa je kar izbruhnilo iz nje in poslušali smo navadno gramofonsko P10*'’" Da se povrnemo k zgodovini, bi omenil, da so naši bližnji predniki smatrali za izredno bistrega in nadarjenega dijaka, ki je poznal vse kraje, kjer se je Napoleon boie-val, dan, mesec in leto v katerem se je vodila dotična bitka; višek bistroumnosti pa je bil V tem ,če je dijak vedel tudi ime generalov, ki so poveljevali topništvu, pehoti ali kdnjenici. Taka vprašanja pa niso postavljali samo _-A«„uir.eti ampak nanje tazijo nedoraslih ljudi. Neum- no in celo škodljivo pa se nam zdi, da profesorji iste pravljice in legenjde posredujejo dijakom višjg gimnazije. Dijak dobi tako popolnomi* sfabricirano sliko o zgodovinski preteklosti človeštva in še posebej svoje države, ker se zgodovina le-te najbolj podrobno poučuje. Ko bo nato vzel v roke, zaradi potrebe po nadaljnjem študiju ali zaradi osebnega zanimanja knjige, ki Se uporabljajo na univerzah, Se ne bo več znašel. Navedimo le nekaj primerov. Prej pa moramo ie nekaj ugotoviti. Italija je imela v srednjem in v novem veku celo vrsto u-metnikov, od književnikov do slikarjev, kiparjev in arhitektov. Italijanskemu prvenstvu v določenih panogah umetnosti zaradi tega nočemo in niti ne moremo oporekati. Italijanom, vsaj večini izmed njih, pa je manjkalo nekaj; to je bil narodni ponos. Prav tako kot se nekateri Slovenci danes pri nas sramujejo svojega pokolenja, tako so se I-talijani — in precej je bilo takih — sramovali svoje narodnosti. Nekateri italijanski zgodovinarji in vsi srednješolski učbeniki napadajo Ludvika il Moro Sforza, ki je leta 1494 poklical v Italijo Karla VIII-iz -Francije. Napadajo ga, češ da je škodoval narodnim inte-icsom. Podrobna zgodovinska analiza pa nam kaže (o tem pričajo lekcije moderne zgodovine v lanskem letu na , tržaški univerzi), da je Ludvik Sforza tako ravnal le iz svojih osebnih interesov in da se sploh ni menil zn kak narodni ponos ali za kake narodne interese, kot se zanje niso zanimale takratne italijanske države Neapelj, papeževa država, Florenca in Benetke. Borba nekaterih italijanskih občin proti cesarju Frideriku Barbarossi je v vseh šolskih učbenikih prikazana kot borba italijanskega ponosa proti pohlepnemu tujcu. To le v srednješolskih učbenikih. Na nekaterih italijanskih univerzah, med njimi tudi na tržaški univerzi, uporabljajo za pouk zgodovine obširno knjigo «Questioni di storia medie-\ale», katero je uredil Ettore Rota. V tej knjigi je več razprav o raznih vprašanjih srednjeveške zgodovine, ki so jih napisali najbolj priznani i-talijanski znanstveniki. V razpravi «Le relazioni tra Comu-m italiani e lTmpero«, katero je napisal Paolo Brezzi. lahko beremo, da ni bil upor proti Barbarossi nikak narodno-poli-tični upor, temveč le znak nejevolje proti visokim cesarskim davkom. Takih primerov bi lahko navedli brez števila. Profesorji učencem vtepajo v glavo znanje, s katerim dobijo učenci napačno sliko o preteklosti svoje domovine, da jo dvigajo čezmerno nad druge, ki naj bi bili enostavno barbari. Kolikokrat smo imeli priliko slišati preproste pa tudi učene ljudi, ko so govorili o »barbarstvu« Angležev in Nemcev, da o »barbarstvu« Slovanov niti ne govorimo. Ah ne bi bilo torej potrebno, da bi se pouk zgodovine na srednjih šolah izboljšal? Najprej bi bilo treba napisati učbenike, ki naj bi bili sestavljeni na znanstveni podlagi, vsaj Za višje srednje šole. Poglejmo «Bignamija». Tega prav gotovo poznajo vsi dijaki, saj se 90 odstotkov uči iz njega v dneh pred izpiti. Vse strani te drobne knjižice so polne letnic, nazivov krajev bitk, imen raznih Debelih, Svetih, Barbaross, Pametnih in drugih kraljev. Zakaj se. na primer navajajo podrobno vse bitke Napoleona, molči pa se ali pa se komaj omeni njegova zakonodaja, posledice gospodarske blokade na evropsko celino itd.? Zgodovinska kultura srednješolcev je na žalost taka, da maturant navede Za vzrok prve svetovne vojne atentat v Sarajevu, ker pač nima pojma o vseh mogočih gospodarskih in političnih vzrokih, ki so dovedli do izbruha vojne. Lahko bi nadaljevali z našimi izvajanji v nedogled, če b. kaj pomagalo. V ministrstvih so namreč uradniki, ki se za vse to sploh ne zmenijo. Videli bomo, kakšne spremembe bo prinesla šolska reforma, o kateri se zadnje čase zopet toliko govori. Profesorjem zgodovine pa svetujemo, naj ne mučijo dijakov s »pignolskim« spraševanjem, kajti mnenja smo, da so bolj kot letnice iii kralji važne razmere, zaradi katerih je prišlo do vojn, do revolucij in sploh do sprememb v preteklosti Evrope in sveta sploh. Dirka za soncem Trije britanski letalski oficirji so v reaktivnem letalu prvič leteli čez Severni tečaj s celine na celino, iz Evrope v Ameriko. Pred kratkim so startali na norveškem letališču Bardufos in se po 5150 kilometrov dolgem poletu spustili na letališču v Fairbanksu na Aljaski. Iz Norveške so poleteli štiri minute po deveti uri zvečer, leteli so s hitrostjo 800 kilometrov na uro in prišli na Aljasko ob pol petih popoldne. Seveda jim je le razlika v krajevnem času omogočila, da so pristali v dvomotornem letalu štiri in pol ure poprej, kot so startali; v resnici pa so leteli šest ur in triindvajset minut. Med poletom so opazovali zanimiv prizor; sonce, ki je že zašlo, ko so odleteli z Norveškega, je pred njihovimi očmi nekajkrat spet vzšlo. v preteklosti, ampak nanj naletimo tudi danes. Na račun tovrstnih vprašanj je »zletel« že marsikateri študent. Sicer pa se je že v preteklem stoletju začel proces novega pojmovanja in poučevanja zgodovine. Nemci so začeli filološko proučevati zgodovino z natančnostjo, ki je njim lastna. Cela Evropa Jim je sledila v tem natančnem proučevanju. V Italiji se je pojavila struja zgodovinarjev, tako imenovana »Scuola eco-nomico-giuridica«, ki je pričela proučevati zgodovino, ne samo na podlagi golih letnic iti imen kraljev, ampak na podlagi socialnih in ekonomskih zemljepisnih in juridič-nih Vprašanj. Nemško natančno proučevanje vsakega dogodka, marksistična teor.ja, »Scuola econo-mico-giuridica«, ki je tuni povzela nekatere izkušnje marksizma, potem pa še Croce m zgodovinarji njegove sole, so napravili iz zgodovine vedo, kjer se prepleta cela vrsta drugih ved, ki so se prejšnjim zgodovinarjem zdele popolnoma nepotrebne za proučevanje zgodovine, Danes ne najdemo v Italiji, kot tudi ne v tujini, zgodovinarja vrednega tega naziva, ki ne. bi analiziral posameznega zgodovinskega dogodka v luči ekonomskih in političnih razmer dobe in' kraja, v juridičntli ustanovah dobe itd. Resni zgodovinarji se tega' držijo, toda zdi se, da vedrijo na prosvetnem ministrstvu * Rimu ljudje, ki se nočejo odpovedati svojim starokopitnim idejam. Vrnimo se k našim programom. Razumemo dejstvo, zakaj učitelji in profesorji poučujejo zgodovino na podlagi pravljic in legend na ljudski šoli in na nižji gimnaziji; otrokom namreč ni mogoče govoriti v znanstvenih terminih. Bolj živo in bolj za himivo bo pripovedovanje, več bo ostalo otroku v spominu Zaradi tega so potrebne zgodbice o Muziu Scevoli, o Pie-tru Mieci in o drugih junakih, ki so vedno vzbujali fan- 'V Se eno pismo Katinare Jesenska pesem Od prosvetnega društva jih je organiziralo in jih pri-Lonjer-Katinara, smo pre- reja prosvetno društvo Lo-jeli v zvezi z nedeljskim Ujer-Katinara. Ugotavljamo le, «Pismom katinarske mla- . * • _ , ^ •____ dine« naslednji dopis; da J,vl. na °.br°b]u K«(ln“re Dopisnica z obrobja Kati- ,n da žlvl vec kot na obrobju vare hote in zavestno prezre vse prosvetno delovanje in tz-ži vljavjc našega prosvetnega društva na tem področju. Hote tu name notna ne vidi in noče priznati dela prosvetnega društva Lonjer-Katinara, v katerem je najagilnejša mladina iz Lonjerja in s Katinare. Ko piše, da katinarska mladina že nekaj let premišljuje kako bi nekaj priredila, pa ne najde nikogar, ki bi jo pripravil, jo spomnimo, da z obrobja Katinare ni daleč v središče te vasi, kjer živita zelo požrtvovalna člana odbora prosvetnega društva Lonjer-Katinara in sicer pevovodja ter režiserka dramskega odseka. Toliko pevovodja, kakor tudi režiserka sta žrtvovala veliko svojega dragocenega časa m naštudirala pevske in dramske nastope, s katerimi je društvo gostovalo doma na prostem, v Skednju, na Kontovelu in v Padričah Pogosto je pevski zbor nastopil tudi v tržaškem radiu. Pevci in igralci prosvetnega drjištva Lonjer-Katinara so imeli tudi številne nastope izven tržaškega področja. V Lonjerju m na Kalinari nimamo dvorane, toda zaradi tega se jgašisčlani le udejstvujejo, vsa 10,ng področju, za katerega čutiNjeselje. Če bi dopisnica članka, čutila resnično potrebo po petju, dramatiki, knjižnici in raznih tečajih, bi že našla pot v skupino katinarske mladine, ki požrtvovalno zahaja k vajam in obiskuje razne tečaje, ki prosvetnega delovanja prosvetnega društva Lonjer-Katinara, kajti članek vsebuje izmišljotine. Odbor prosvetnega društva Lonjer-Katinara jo vprašuje: »Zakaj ne zahaja k pevskim vajam, ko je tako navdušena za glasbo? Zakaj ne prihaja v tečaj za ročna dela? Ali se ni mogla udeležiti šahovskega turnirja? Zakaj se ni vključila v dramsko skupino, kjer rabimo tudi dijaško mladino? Ali je namenoma prezrla, da je društvo organiziralo kuharski tečaj, najprej za mladinke, kasneje za odrasle? Imamo tudi društveno knjižnico. Ali bi se je včasih ne poslužila? To so samo vprašanja za nekatere panoge prosvetnega dela, ki ga vrši naše društvo, v katerem je zbrana lonjerska in katinarska mladina. Utihnil ptičji klic je sredi ločja. Povsod obilje, kamor vid mi seže; saj jabolk, hrušk in sliv — ogromne teže natresa nam jesen spet v naročja. Pripravljajo za sladek mošt se sodi, klopotci so na gričih zadoneli že so na trtah grozdi dozoreli, in gospodar ljudi v vinograd vodi. Jedro članka je pravzaprav ponudba stare bajte, ki naj bi jo preuredili v dvorano. Vedi dopisnica, da smo si člani prosvetnega, društva z velikimi žrtvami preuredili star skedenj v dostojen sedež prosvetnega društva. Kdor se pa kakorkoli želi prosvetno u-dejstvovati najde že pot v naše vrste. Dopisnici, ki je objavila neresnične vesti v imenu katinarske mladine P a prosvetno društvo Lonjer- Katinara sporoča: Ce ti je do prosvete, vključi se v delo, če pa zasleduješ drugačne cilje, vedi, da si na obrobju Katinare osamljena. « G Kako sladko Ja grozdja v domačem vinogradu mmmm Mošeja sultana Mehmeda v Istanbulu (Foto Magajna) Zaščita živali Svetovno društvo za zaščito živali je zborovalo od 1, do 0. oktobra v Scheveningenu. Razpravljalo je predvsem o bikoborbah, streljanju golobov, zaščiti ptic, prevažanju ptic z letali, prevažanju opic iz Kalkute v ZDA, o vivisekciji, prevozu konj iz Jugoslavije, Danske in Irske ter pobijanju psov v Zahodni Nemčiji. Delegati bodo obravnavali tudi možnost izdatnejšega sodelovanja UNESCO pri zaščiti »živali in poskusili doseči pri tej svetovni organizaciji posvetovalni glas. Ali veste, da... — je veliki Jugoslovan Nikola Tesla (1856—1943) bil učenjak svetovnega slovesa. Elektrotehniko je proučeval več kot 60 let in objauil več kot 700 izumov. Ves svoj zaslužek je žrtvoval za svoje drage izume; živel in umrl je v revščini, toda njegovo ime ne bo nikdar pozabljeno, saj je s svojo pridnostjo in izredno sposobnostjo brezmejno koristil napredku vsega človeštva. — je bila Amerika nekdaj kontinent brez konj? Konja so prenesli v Ameriko šele Evropejci. Tu se je ta plemenita domača žival silno razmnožila. Velik del konj je podivjal in začel živeti v prerijah. — To, kar smo povedali, ne pomeni, da konj v Ameriki sploh ni bilo. BiH so, toda iz neznanega vzroka so propadli še pred prihodom Krištofa Kolumba. NAS FILATELISTIČNI KOTIČEK Znamha-simbol mednarodne sprave Mednarodne poštne izmenjave se izvajajo že 81 let - Navodila daje svetovna poštna zveza, ki ima vsakih pet let svoj kongres - Uradni jezik je trancoščina Več mednarodnih sestankov, ki so se vršili v zadnjem času, dajo upati v konec hladne vojne ter v začetek aktivnega mednarodnega sodelovanja in mirnega sožitja med narodi. Ce je dovolj dobre volje in le nekaj razumevanja pride gotovo do sporazuma. V tem pogledu nam nudi, čeprav skromen primer — znamka. Ce iz kateregakoli dela sveta pošlješ pismo, dopisnico ali tiskovino, si lahko gotov, da bo pošiljka dosegla svoj cilj, ne glede na meje in daljavo. Ce danes lahko človeštvo liživa to ugodnost, se ima zahvaliti mednarodnemu sporazumu, ki je bil sklenjen nič manj, kot pred 81 leti v Bernu. Zamisel je dal za to Nemec Henrik von Stephan, ki je uvidel, da je bila prejšnja poštna ureditev napačna in neekonomična. Na pr. za pismo, ki je potovalo iz Rusije v ZDA, je bilo določenih 13 različnih poti z 10 različnimi poštninami; za pismo pa, ki je bilo iz Amerike namenjeno v Avstralijo je bilo 6 poti s poštninami, ki so se vrtele od nekaj stotink dolarja do dolarja. Von Stephan je tedaj sklenil pozvati svoje kolege iz drugih držav na kongres v Bern, kjer naj bi se sklepalo za boljšo ureditev mednarodne poštne službe. Po 24 sejah kongresa, so udeleženci iz 2 evropskih in ameriških držav sklenili 'J. oktobra 1874 ustanovil svetovno pošt- no zvezo .Vse delo Zveze je osnovano na dveh glavnih postavkah, ki sta; Otroci dragi, spet ste pri učenju in pridno se učite, ko za stavo. Izluščite ob času zrno pravo in dobri ostanite v vsem življenju! Kaj je to? Kdo, uganite, bi to bil: spodaj bel je, zgoraj siv, rep na dvoje razčesan, skrit •plahunček je čez dan. Ko mrakovi v gozd polzijo, pojde iz dupla na gostijo. Tu zadleska, tam popraska, slastno požerušček mlaska: Kostanj, želod, žir in lešnik, vse pospravi goltni grešnik, vse slaščica mu je slastna, vse pečenka mu je mastna. A pečenkarju odklenka, ko postane — sam pečenka, ko na jesen tolst zaspi, debeluha vsak ulovi. Zdaj menda pa vsak že ve polh je temu goltu imel Danilo Gorinšek 1. Vsaka država-članica Zveze ima pravico posluževati se (proti stalni odškodnini) za prevoz svojih poštnih pošiljk, vseh prevoznih sredstev držav, članic Zveze. da bi za to delo dobila katerokoli odškodnino od države odpošiljuteljice. Zamislimo si konkreten primer: iz Trsta pošljemo svojcu v Melbourne, v Avstralijo, pismo. Iz našega mesta jo bo brzi vlak odpeljal v Pariz, od koder bo pismo francoska poštna uprava poslala v Cherbourg in vkrcala na kako angleško ladjo, namenjeno v Avstralijo, 7a to službo bo italijanska poštna uprava dala odškodnino Franciji in Angliji, medtem ko ga bo avstralska pošta morala brezplačno dostaviti prejemniku. Države, skozi katere gredo poštne pošiljke v tranzitu, seveda ne morejo držati evidence nad vsako pošiljko, zato pa je tudi potrebna posebna procedura, ki jo določa pravilnik Zveze. Vsako tretje leto v pomladanskem času (ko sklepajo, da je poštni promet normalen) so za dobo štirih tednov vse poštne pošiljke, namenjene v inozemstvo, skrbno tehtane tako po državi, ki pošilja, po tranzitni in po tisti, kateri je pošiljka namenjena. Vse podatke iz posameznih držav pošljejo na sedež svetovne poštne zveze ,v Bern, kjer. izračunajo višino vsote, ki jo bo morala vsaka država-članica plačati za nadaljnja tri leta. L-rad zatem poroča posameznim poštnim upravam stanje kreditnih postavk, ki se praktično skoraj vedno izenačijo. Uradni jezik Zveze je francoski. Zveza šteje danes približno 200 držav-članic, tako da so zastopane skoraj vse države sveta. Tiste, ki niso, kot je to primer LR Kitajske, pa se vseeno držijo pravilnika. Kongres Zveze sklicujejo vsakih pet let, na njem pregledajo delovanje v preteklih letih in ga skušajo vskladiti z novimi razmerami. Zadnji kongres je bil pred tremi leti. M. BAN V soboto 24. sept. so prišle v promet napovedane znamke rastlinstva v Jugoslaviji, ki so po našem mnenju ena najlepših povojnih izdaj. Osnutki in graviranje je delo jugoslovanskih umetnikov, a tiskane so bile — kakor lanska izdaja živalic — v priznani tiskarni Courvoisier v Švici. Celotna serija je sestavljena iz devetih vrednot: 5. 10. 15, 25, 30, 50, 70 in 100 dinarjev. Zaradi pomanjkanja prostora bomo prihodnjič opisali posamezne znamke. ZGODOVINSKA PRIPOVEDKA Zmaj i/Postojnski jami 2. Država, v katero so pošiljke namenjene, se obvezuje, da bo te razdelila, ne Stari ljudje so pripovedovali o zmaju, ki je pred davnim, davnim časom živel v Postojnski jami. Videl ga ni nikoli nihče, slišali pa so pogostokrat njegovo rjovenje. Kadar je bil lačen, je zavijal in tulil, da so se tresla drevesa po hribih okrog Poštnine, kot bi divjala kraška barja. — Ljudje so se zmaja od sile bali in so prinašali pred jamo ovce, koze in teleta, da ■> .......................................................................................... L ,.4 t Mm. ' '' ‘ M" TRIJE ZVEZKI MmšmšmMmši ' Mladi računar Dve in ena, to je tri — tak računar cvek dobi! Le računaj: v naši hiški mačka je in še dve miški. Miški mačka pokončala, pokončala — sama ostala! Vidiš: šala ni nobena — dve in ena, spet je ena... dve in ena, spet je ena... Dve in ena, to je tri — tak računar cvek dobi! d. a. Na mizi so ležali trije zvezki in na vse tri je sijalo sonce. Bilo bi prav, če bi jih takrat kdo izmed vas slišal, kaj so se pogovarjali. Dva zvezka sta se hvalila: »Komaj že čakam, da me bo jutri v šoli odprla učiteljica Darinka. Prepričan sem, da se bo zelo razveselila lepe naloge, ki jo nosim na svojih snežnobelih listih.« »Nalogo, o kateri govoriš, je napisal Jožek. Vsi v razredu pa vedo, da je Anica tista, ki piše vedno najlepše. In jaz sem Aničin zvezek!« Tretji zvezek je molčal. Tedaj pa je zapihal veter in mu prelistal liste. Pustil ga je odprtega. »Joj, sonce je potemnelo!« sta vzkliknila prva dva zvezka, tretji pa je od sramu za- rdel in spregovoril; «Ni potemnelo sonce, le moji listi so popolnoma črni. Tonček me je nosil v torbici, poleg mene pa stekleničico črnila. Po poti iz šole je sedel na torbico in se z njo popeljal po klancu navzdol. Črnilo se je razlilo po meni. Moji listi ne bodo nikoli več beli. Potem so vsi trije zvezki u-tihnili. ELA PEROCI Kam se jadro je razpelo v vetru, ki od Krasa veje? Proti Trstu jadro belo vse močneje, vse hitreje poje vedro, plove smelo, ne pozna nobene meje, vse za sončno le radost, vetra in morja prostost. bt ga nasitili in potolažili. — Kako od srca je bilo kmetom žal za mlado živinico, ki je požrešni pošasti nikoli ni bilo zadosti! Otroci so jokali za rožnatimi telički, smilili so se jim skodrani jagenjčki in niso mogli pozabiti prijaznih belih kozic, ki se je z njimi mastil postojnski zmaj. Tiste čase je pasel pod Nanosom pastir, ki so mu rekli sPrebrisani Jaka». K njemu so prišli postojnski kmetje po nasvet, «Pomagaj nam, Jaka, Vsi vemo, da si najbistrejše glave daleč naokrog:>. eKako naj vam pomagam in zakaj?« «Postojnski zmaj nam on uničil vso živino! Skoraj Že nimamo več podrastka!» »Hm, premisliti je treba*. In Jaka je pomislil, kako bi mu bilo hudo, če bi moral žrtvovati najmlajšo žiuinico od črede, ki jo pase po gmajnah pod Nanosom, Pomislil je, hudo se mu je storilo in se je domislil: »V telečjo kožo zašijte živega apna in ga vrzite mrcini požrešni. Nikoli več je ne bo skominalo po vaši žiVinici, ko bo pojedla takega imenitnega teleta» Kmetje so se Prebrisanemu Jaki zahvalili in ga ubogali koj drugi dan. Ko je zmaj zatulil, so prinesli k prepaau nad jamo z živim apnom na-gačeno in lepo zašito telečjo kožo ter jo vrgli lačni pošasti. Vzpel se je zmaj, ujel teleta in ga pogoltnil. Nato se je zavlekel k jamskemu jezercu, da bi se napil vode. Živo apno in voda! Kako je postojnski zmaj dirjal in tulil, ko ga je živo apno razžirulo. da so ga slišali pastirji tja gori pod Nanos! Tako so se Postojnčani znebili svojega zmaja. Iz njegove kože so ustrojili usnje in naredili lično pastirsko torbo za Prebrisanega Jaka. Živina se jim je spet lepo zaredila in od zmaja je ostala le še pripovedka, ki so jo dedki in babice na zapečku leto v leto pripovedovali radovednim vnukom in vnukinjam. POZOR Razprodaja vseh vrsi lesene 'j1! posode, hreni, hreniacev, sil dio l l j/ Po izredno Trta kerže trst, irp s. GiavahPMjjij ARHON ffi prečil carska * Izredna prodal0® ceno 5» O o F.« ** o 17 o Z.*S:f i Iirna9n Izključno zastopništvo Zalogo ur: Lanco, Moeris. ^ Via C-Battisli,14' Ribarič Iva*1 IMPORT ♦ EXPOBfy4 EXPOB^ VSEH VRST LESA IIN TRPlgJ^ iki 'll H h k i, 4 A TRST — ULICA F. CRISPI 14 — ^ -t**' ULICA DELLE MILIZIE 19 iL MOTOM 48 DELFINO 160 CCM sv ne 'lil V i d*" n* , Postaja za usluge v Nabrežini • ZNIŽANE •°b Pril,kl meineg'?' dajai”0 i ■§***-• vse valovi m. namesto za 22.000." samo *8 ENOLETNI iw/ RAOIOTRIESTE ore«. «<•sep tfi TRST, UL C B~-Tel. 44-208 Telegr. 1MPEXP^J U VA 2 A t Vsakovrstni les, drva ea kurjavo, gradbeni material tekstL jnS bi*t y] no toef tn1 i* RANO TO^fjt VSAKOVRSTNE SPECI ALIZI ZA Saši kraji in ljudje j NOVA KNJIGA j Varstvo rastlin s kemičnimi sredstvi Ob 60-letnici smrti skladatelja Volariča 30. septembra je minilo 60 let, odkar je umrl pri nas naš učitelj-skladatelj Hrabroslav Volarič, ki je služboval v Devinu od leta 1890 do svoje smrti (leta 1895). Se ga imamo v spominu kot odličnega pevovodjo in odličen značaj, prežet z domoljubjem, ki ga razberemo iz vseh njegovih bogatih skladateljskih del. Razen spomenika, ki so mu ga leta 1952 ponovno postavili v Kobaridu (prvi spomenik iz leta 1908 so zrušili fašisti), so mu devinski domoljubi postavili skromen spomenik na njegovem grobu na našem pokopališču. Že večkrat smn naglasili, da je naša dolžnost spoštovati spomin zaslužnih mož. Mislimo, da bi se morali zavzeti za bolj dostojno negovanje njegovega groba, oziroma za postavitev bolj primernega spomenika. „12" so zadali Po dveh novih stavbah, zgrajenih na račun vojne škode, bomo skoro dobili še eno privatnih sredstev. Tako se tudi naša vas počasi modernizira. Malokatero naselje je na tfckem razgledu in zato bi bi-.6 prav, da bi jo vnanje čim bblj olepšali. Delavci (13 po številu) iz bližnjega kamnoloma so skupaj igrali Sisal in zadeli dobitek okrog 300.000 lir. Tako bo dobil vsak od njih okrog 26.000 lir. Nekaj je le. Gotovo biodo še iskali srečo pri tem sfečonoscu. Želimo, da se ta pbnovno ustavi pri njih z mnogo večjo srečo. : Trgatev je že pri kraju. Le-t^s ni bila zamudna, ker je bilo grozdje zdravo. Ker je tudi dobro dozorelo, bomo i-meli dobro kapljo. Sicer imamo za to tudi odlično (jugo-zapadno) lego. Skoda jda se še bolj ne posvečamo vinarstvu. če kot nacionalni manjšini v kulturni državi. Zakaj država zavlačuje uzakonitev slovenskega šolstvg, kar bi bila morala kot demokratična država — kar tako rada naglaša — že davno izvršiti ne glede na obveze iz Posebnega statuta? V sredo smo položili k večnemu počitku 89-1 etn o Justino Magajno, delavno in skrbno ženo, ki je ljubila syojp zemljo in se je rada zadrževala v bregu. Naporno delo je pripomoglo, da je njena sicer še krepka narava prezgodaj podlegla. I.ahka ji domača zemlja, svojcem pa naše sožalje! Citamo, kako vasi izražajo željo po predavanjih v jesenskih in zimskih večerih Tej želji se pridružujemo tudi mi. Prostor imamo, manjkajo le predavatelji. Predvsem bi nam koristila predavanja, ki naj bi v naši mladini vzbudila vsaj nekaj smisla za našo zemljo. Skozi stoletja nam je ta dajala skromen, a stalen kruh. Danes je uspešno kmetovanje navezano ne le na pridne, marveč še bolj na umne roke: Ce bi takšne roke vlagale vanjo svoj trud, bi gotovo ne mogli trditi, da se zemlja ne izplača. Da pa nam bo to sredstvo Zlužilo čim bolj u-spešnč, se mora naša mladina seznaniti vsaj z osnovnimi načeli naprednega kmetovanja. V založbi Kmečke knjige v i Ljubljani je izšla dolgo pričakovana knjiga pod naslovom sVarstvo rastlin s kemičnimi sredstvi», ki jo je spisal naš znani strokovnjak za zaščito rastlin inž. Vilko Masten, vod- , ja jitopatološkega oddelka (oddelek za rastlinske bolezni) na Kmetijskem inštitutu LRS v Ljubljani. - P Kemija ima Sedal je večji pomen tudi v kmetijstvu. U-metna gnojila in številna kemična sredstva za zaščito rastlin znatno vplivajo na povečanje pridelka. Zlasti varstvo rastlin pred najrazličnejšimi in številnimi boleznimi ter škodljivci je v tesni zvezi s pravilno in pravočasno uporabo raznih kemičnih zatiral-nih sredstev. Ta sredstva mora kmetovalec poznati, da jih lahko pravilno in uspešno u-porablja. Fitofarmacija dandanes po svetu izdeluje na stotine najrazličnejših pripravkov za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Podobnih pripravkov je tudi pri nas mnogo. Knjiga inž, V. Bas tena obravnava varstvo rastlin s kemičnimi sredstvi strokovno in poljudno za široko področje pridelovalcev .V smotrnem pregledu nas pisec natančneje seznanja s številnimi kemičnimi sredstvi in pripravki, z njihovo učinkovitostjo in kako jih uporabljamo. Obravnavani so tako imenovani insekticidi, to j,e kemična sredstva proti rastlinskim škodljivcem, dalje /ungici/ii, kemična sredstva, izrazito rt* men jena za zatiranje glivičnih bolezni, herbicidi, sredstva za zatiranje plevela in muricidi, sredstva za zatiranje miši. Koristna je tudi preglednica mešanic škropov za varstvo rastlin; vidimo, katera sredstva smemo mešati in katerih ne. Zelo poučno je opisano, kako je treba ravnati s kemičnimi sredstvi. Tu najdemo navodila, kako si sredstva priskrbimo, kako jih shranjujemo in kako jih je treba prodajati v prodajalnah. Navodila za prodajo so zelo koristna za zadruge in trgovine, ki prodajajo kemična sredstva. Prav tako je zelo koristno poglavje o varnostnih ukrepih pri uporabi kemičnih sred-stev za varstvo rastlin; obrav-nava navodila za prvo pomoč pri zastrupitvah s posameznimi kemičnimi sredstvi. Posebno poglavje nudi pregled nad nekaterimi najnevarnejšimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci ter kako in kdaj jih zatiramo na polju, vrtu, v sadovnjaku, vinogradu in hmeljišču. Tu najdemo hkrati kratka in jasna navodila, kako zatiramo posamezne bolezni in škodljivce. Poljudno in natančno je v knjigi obdelano tudi poglavje o kemičnih sredstvih za zatiranje plevela (herbicidi) — kako jih uporabljamo in Pogled na Slivno v nabrežinsko-devinski občini s cvetočo ajdo v ospredju. Vasica štej« 34 hišnih številk in ima 156 prebivalcev. Pretežen del prebivalcev se ukvarja s kmeto. vanjem, ostali pa so zaposleni v okoliških kamnolomih ali v tržiški ladjedelnici V eni Izmed pritličnih soh pri Metlikovcih je nameščena slovenska osnovna šola, ker lastnega poslopja žal nima. Letos jo obiskuje I otrok, ki so pretekli ponedeljek začeti s poukom kot njihovi tovariši v vseh drugih o-snovnih šotah na Tržaškem. Pevski zbor ..Lina" bo kmalu oživel , Po dveh mesecih poletnih počitnic, ki jih ima zbor vsako leto zaradi zaposlenosti 'ljudi pri delu na poljih, je moški zbor našega prosvetnega društva «Lipa» zopet začel z rednimi vajami. Pridobili smo si novega, mladega pevovodjo, in sicer tov. Grgiča Svetka iz sosedne vasi. Tako se tudi v naši vasi ponovno začenja nova sezona prosvetnega dela, kar je v zadovoljstvo celi vasi, predvsem pa zvestim ljubiteljem naše slovenske pesmi. 7,a tako aktivnost pa gre zasluga zvestim pevcem, ki že dolga leta kljub raznim težkočam sodelujejo v pevskem zboru, največja zasluga pa tov. Viktorju Stoparju in odboru, ki sta vztrajno skrbela, da je pevski zbor zaslovel ne samo doma, temveč tudi v ostalih krajih našega podeželja, v radiu in v Jugoslaviji. Otvoritev nove sezone pa ne bo po volji nekaterim ljudem, ki so sprejeli našo poletno neaktivnost kot zaključek vsakega našega prosvetnega u-dejstvovanja in se tega tudi veselili. Toda taki ljudje so sovražniki slovenske pesmi in ne samo te, temveč vsega, kar je slovensko. Toda to pesem bodo v Bazovici še slišali, ker je to naša pesem, pesem slovenskega ljudstva. Vodnjak ob corkvi jo treba pokriti Naš vodnjak ob cerkvi je po napeljavi vodovoda izgubil na svojem pomenu in ni samo v napotje, ampak vzbuja neprijetne občutke. Želeli bi, da bi ga vsaj tako pokrili da ne bi povzročal strahu pred kakšno novo nesrečo- Pred dnevi smo izgubili mladenko Bruno Knez, Nabrežina pa je z njo dobila mlado ženo. Želimo njej in njenemu možu Ivanu Pertotu v novem stanu srečo, zdravje in dobro voljo. Ze več kot 12 M Imajo v vasi »nabrežinkos. Toda včasih Je niso imeli In od takrat izvira veliki kamniti občinski vodnjak. Danes pa domačini nekoliko zanemarjajo. Toda če bi se spomnili, kako jim Je služil v prejšnjih časih, bi arevetm posvečali fotovo nekoliko več pozornosti. AVTOPREVOZNIKI) PODJETJE FRANC LIPOVEC Zastopnik - UL TUŠA 25 Telefon 41-238 Uplinjači «DELL'ORTO» Verige aELlOS* Ferodi za zavore «FREN-DO» I.uči aCARELLOe Kroglični ležaji Ventili in peresa za motorje Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa in skuterje — Gume aCEATn in aMichelina UGODNE C ENE 1 Vsakovrstni p revoz i a osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1409 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 99-296 STANOVANJE: Ul. F. Se vero 6, tel 33-113 1 ie šola in z njo skrbi staršev in otrok. Prva ,s° seveda šolske potrebščine od knjig, zvezkov ;rt'koti, peresnikov, radirk in podobnega. Zato so 'j*ori v teh dneh kaj vsakdanjega pred mestnimi kini papirnicami. Izbira bi seveda ne bila težka, a razpolago vsega dovolj, tele pa se je odločiti 'rdatek, saj morajo naši starši, v veliki večini ’ slojen, skrbno pretehtati vsak novčič, ki ga iz-Pa bi se predvsem morali začeti vse bolj zave-1 otroci sami in vse bolj paziti na svoja učila in učne primoike ' '* ' V vasi Je precej zete topo »rejenih domačij kakršne te na pr. tale pri Peričevih. Na velikem dvorišču se ponosno sprehajajo purani m druga perjad, v okras so mu oleandri, na značilnem sgan-kus pa se suši koruza za struženje v zimskih večerih. v vse kra/e tudi v inozemttvo b« °l son°Vn*fl *n strokov-to .a, ®e že odprla, ona VJS» r3e ^o(e P“ se bo~ nar?a in druga pri-'oi:. Poji,/Je’U skrbi. Otroki r tkrh ant0 največji del ni'hol in Prizadevanj,, 1oi» e žameti priprava '"'h? - 'jasnejše samo- ti {.."čn J nJe. Izredno , poj 'I* , niu -!č te Priprave je ^ » *aht7 *z°brazbi. Takš-hsni. ,Va današnje bor-'li i3' tal ani' kruh, za nas Nn?. b0 . zahteva seda-Vlhjj 0 še bolj zahteval Ho ,°'t ir, . Podarski razvoj. HS>« f^bnika nnm Ved-h. *j*(li ,,-da. a hkrati od '*(e anus ,n° več zahtevu-\ ®redB, e gospodarstvo beči„ern delovno silo h!-i sposobnosti ~~ je ?.e delovna sto-višja. Vis"' ?eHln tenr .?n ie brez 0 n^a e izobrazbe Uku dP, ° velja za vsa-'n tu,3 "ost: za delan-” h-.Ha za urad in t'p>( m "Jlji; velja tudi Nit. 0ne’„ “ imamo dine. Na"1, delr?°®0ie> ki so prt \t 1 kot s odločilnega po-Sl; rtatnnzlla primer prid-td- i„ "ost, vestnost, . ‘0(e. druge moralne toliko večji so vzgojni in učni uspehi. Staršem pa toplo priporočamo, da se otresejo one bolestne ljubezni, ki slepi njih in še bolj otroke. Praog ljubezen, dosledno nadzorstvo nad otrokom, pomoč in prepričevalna življenjska napotila, bodrilo in pohdala, a če je treba tudi strog opomin a-li kazen. C e. življenje terja od nas strog gospodarski račun, na) se to odraža tudi v odnosu do otroka. Vzgoja v skromnosti bo nudila otroku veliko življenjsko oporo, do-čim so razvade neugnane in zato pogubne. Naj slovenski starši vedo, da morejo takšno pravilno vzgojo nuditi svojim otrokom le v primeru, če le-ti obiskujejo svojo — slovensko šolo. Samo s pomočjo svojega materinega jezika se more mladina moralno in umsko pravilno razviti in postati vreden član narodne in obče skupnosti- Kdor beži pred to resnico, ne le da vara sebe m svoje otroke, ampak tudi ne vidi razvoja zgodovinskih dogodkov, ki bodo tudi Slovencem na Tržaškem ozemlju prinesli več pravic kot pa smo jih bili deležni doslej. Ne vidi, da se bližamo dobi, ko še bodo namesto nacionalističnih strasti uveljavile le umske in moralne vrednote. Zato pa ponavljamo, da je le v tem resnična in najbolj dragocena dota. t ki in narodi. Čimbolj se tega zavedamo, tembolj si prizadevamo posredovati to bogastvo otrokom. To je prava, resnična ljubezen staršev do svojih otrok. Priznamo, da je ta naloga težka in v zvezi z žrtoami, moralnimi in materialnimi, mnogo težja kot pa zanemarjanje in prepuščanje otrok njihovim nagibom. A te žrtve gradijo otrokom zdravo in trdno, brezbrižnost nasproti otrokom pa trhlo in opolzko podlago. Današnjo mladino je zajel val novega «duha časa«, ki izziva V njej nagibe po čimprejšnjem lagodnem izživljanju. Brzina. oblika in nestrpnost so trije vidni izrazi našega časa — izrazi, ki so v ■ velikem nasprotju z zahtevami šole: s strpnostjo, natančnostjo, redom, disciplino in drugim. Tudi abstraktna ali takšna učna snov, ki jo mora mladina dojemati le z mislijo, ji niso preveč pogodu. sDuh časa« jo- je zbližal s sodobno tehniko, v kateri vidi, kar ji prija; brzi-no in obliko ter pripomoček, ki lajša in krajša delo in trud, vidi nekaj velikega m mogočnega. Tukaj iščimo vzroke, da ni naša mladina tako vneta za šolo in je bolj tehnično razpoložena. To smo mogli ugotoviti tudi na naših šolskih razstavah; ročni izdelki so bili vedno popolnejši od jezikovnih in računskih. Nedvomno so še drugi vzroki odklonilnega stališča mladine do šole. Upira se ji sedanji izobrazbeni sistem, ki ni več v skladu z zahtevami gospodarskega in splošnega razvoja. Tudi je vredno omeniti tale zanimiv pojav: Živimo v dobi produkcijske megalomanije, rekli bi «do-tnišljavega» stroja, ki naj bi prevzel vse delovne junkcije. Namesto blaginji delovnih ljudi služi njihovi nesreč i in zato mrt niči v njih čut delovne odgovornosti in dolžnosti. Tukaj je nekaj narobe, je usodno protislovje. ki tlači tudi našo bolj razvito mladino. Ta pojav bi vsekakor zaslužil, da bi se mladina z njim (vsaj posredno, po starših, roditeljskih sestankih, predavanjih) na primeren način seznanila. Se bolj bi zaleglo, če bi ji to prikazali v okviru obravnave učne snovi. Tako bi vdahnili šoli več življenja, ki ga mladina tako zelo pogreša, kot pogreša ono toplo pre. pričevalno učno besedo in razumevanje zanjo. Mladina kakršnekoli starosti zna pravilno in temeljito reagirali na akcije m izmeriti ter stehtali našo moralno imovi-no. Cim večja je ta imoviha, AVTOGARAZA „Roiano TRST-ROJAN — UL. MOHBH1 ST. ?’ii TEL. 3S-698 privatno tel.27-240 — (Zadnja postaja filpbusa št. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov tn motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozemstvo Take so nate banske, tok koli, niti za blp a« morajo biti brez dela, ki (a j* sicer pri hiši vedno dovolj. Na zadnjem jesenskem adasca tolče naša znanka oreha, da bo za velike praznike dovolj dobrih ta sladkih padle. kako učinkujejo na posamezne vrste plevpla tež na kmetijske rastline. DONATO CAPURSO - nasledniki TRST, UL. TORREBIANCA 19, TEL. 37839 Žalimo predavanj za zimska večere Smo že poročali, da se naš roditeljski svet zavzema za naše šolske pravice. Zavedamo se, kaj pomeni šolska prosveta v nacionalnem duhu, za kar imamo vse pogoje. Pričakujemo, da nam bo naša oblast priznala, kar nam priti- Za vse vaše pošiljke pilifUte k nam in boste hitro in dobro' postreženi. — Vase pošiljke bodo prišle v najbolj oddaljene kraje najkasneje v 10 dneh. Jamčimo za vsako pošiljko. POŠILJAMO: živila, tekstil, šivalne stroje, radijske sprejemnike, hladilnike, električne kuhalnike, pisalne stroje, kolesa itd. Nekoč so bili Slivencl precej Imovlti kmetje, saj Imajo še danes nekateri svoje vinograde do nabrežtnhketa portiča »Pri čupaha. V teh krajih so • trsatvijo le začeli. Tu pridelajo v slavnem črno vino, »terana, ki je zaradi ugodnega podnebja In prikladne zemlje posebno o-kusen. | dolina Zgodnji grob tv-....... TRST UL. ORIANI 7 - TEL 94-4-57 V BLIŽINI TRGA GARIBALDI Ko so po zadnji vojni začeli graditi novo avto-cesto, so pri Slivnem naredili velik la nevaren ovinek. Se. daj pa so začeli graditi nov del ceste, s čimer bo ovinek prerezan. Odkar je ta cesla, se mnogi avtomobili radi ustavljajo v tem prelepem kraju ln njih potniki spijete kakšen kozarček dobre črnine. VELIKA IZBIRA BLA IN PLAŠČE V petek 30. septembra sc položili v Trstu pri Sv. Ani v prerani grob komaj dve leti Staro Olgo Strain, hčerko Josipa in Štefanije Kovalič iz Doline 130. V svoji otroški nevednosti je zaužila neprimerno hrano in kljuo zdravniški pomoči je dne 28. septembra podlegla zastrupitvi. Mali Olgici naj bo rahla zemlja, ki jo je prezgodaj zagrnila, neutolažljivim staršem pa izrekamo naše globoko sožalje. A. PERTOT FODER AMI TRST UL. GINNASTCA 22 - TEL. 95998 Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZADOVOLJILI OBIŠČITE MASI ^morski Dnevnik — 5 — *• nktobr* iaaa BENEŠKI DNEVNIK VATERPOLO Danes v Dubrovniku Jugoslavija - Madžarsko V Dubrovniku bo daD*‘ ^ terpolo tekma med repr' tancama Madžarske in slavije. Tekma dveh ura ^ najboljših reprezentanc svetu je za obe ekipi *e 0 membna, zlasti za Ju6oS 3 ^ ki je v začetku P°*eln6 r0ti zone v Moskvi izgubila V SZ v dveh tekmah. Opozorilo vlagateljem prošenj za pokojnino žrtvam fašizma Glede roka za vlaganje prošenj za pokojnino ali drugo priznanje na podlagi zakona št. 98 od 10. marca 1955 o žrtvah fašizma opozarjamo interesente, da je bil zakon objavljen v Uradnem listu št. 70 od 26. marca letos in da je stopil v veljavo 15. dan po objavi 11. aprila 1955. Po členu 7 zakona št. 96 poteče rok za vlaganje prošenj 10. aprila 1956. Kdor prošnjo vloži šest mesecev po 11. aprilu bo denarno nakazilo, če se mu prizna, prejel že 11. aprila prihodnjega leta. Letos še tri tekme za pokal dr. Goroja Madžari vodijo s tremi tekmami, Jugoslavija z dvema pa zaostaja za dve točki Kljub dežju 40000 gledalcev in dva nova madžarska rekorda Mednarodna komisija Nogometne zveze Jugoslavije obvešča, da Je bil v načelu dosežen sporazum, da bo nogometna tekma za »Pokal dr. Josepha Goeroejan med Madžarsko in Jugoslavijo odigrana prihodnje leto v Budimpešti, in sicer konec maja ali v začetku junija. V tekmovanju nogometnih reprezentanc za «Pokal dr. Josepha Goroja«, na katerem sodelujejo Jugoslavija, Madžarska, Italija, Astrija, Švica in CSR, je bilo doslej odigranih 7 tekem. Na čelu lestvice so Madžari, druga je Jugoslavija, le-tema pa slede Avstrija, CSR, Švica in Italija. Dosedanji rezultati; Brno; CSR-Avstrija 3:2 Dunaj; Avstrija-Madžarska 2:2 Bern; Avstrija-Svica 3:2 Torino; Jugoslavija-Italija 4:0 Beograd: Jugoslavija-Svica 0:0 Lausanne; Madžarska-Svica 5:4 Praga; Madžarska-CSR 3:1 LESTVICA Madžarska 3 2 10 10:7 5 Jugoslavija 2 110 4:0 3 Avstrija 3 111 7:7 3 CSR 2 10 1 4:5 2 Švica 3 0 1 3 6:8 1 Italija 10 0 1 0:4 0 Vrstni red na lestvici ne kaže prave slike, kajti vse representance niso odigrale e-nakega števila tekem. Največ tekem so imeli Madžari, Švicarji in Avstrijci, in sicer po 3, Jugoslavija in CSR po 2 in Italija eno tekmo. Nepremagani sta samo Madžarska in Jugoslavija. Madžari so dobili dve zadnji tekmi — v Lausannu s Švico in v Pragi s CSR le z največjo težavo. V tekmi s Švico so si priborili zmago z 11-metrovko, v Pragi pa se jim je Češkoslovaška izredno močno postavila p robu. Gostje so zmagali spričo svojega bolj prisebnega napada. Do konca tega leta bodo v okviru tega tekmovanja odigrane še tri tekme, in sicer: 16. oktobra na Dunaju Avstri-ja:Madžarska, 30 oktobra na Dunaju Avstrija:Jugoslavija, 20. novembra v Budimpešti Madžarska:Italija. Tekmovanje se bo nadaljevalo tudi prihodnje leto. san in gospodinja Vida Pao-letti, uradnik Leonardo Dello Angelo in učiteljica Vilma Magi, težak Antonio Marini in gospodinja Luigia Loviscek, slaščičar Guido Gaier in trgovska pomočnica Ada Terno-vez, mehanik Armando Pistrin in gospodinja Biancamaria Slemitz, policijski stražnik Di-no Piacentini in Mirela Brai-dotti, geometer Aldo Grandi in uradnica Anna De Savor-gnani, uradnik Carlo Losco in gospodinja Anna Taglianut. Te dni bodo v Gorici pričeli graditi greznico vzdolž Ul. P. Diacono T. Grossi in Ul. Leoni. Zaradi tega bodo od 11. t. m. pa do končanih del omenjene ulice zaprte prometu. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tr* NA GORIŠKEM KAZENSKEM SODlSCU Mladeniča na gradeški plaži okradla dva Avstrijca in dva orožnika kino Skedenj predvaja danes 9. >• z začetkom ob film v tehnikolorJ" predvaja danes 9. t. m. ob 17. url film: ihtite in eilajte Pii motiki duet miki Igralci: ..o BRIAN DO N LE V ANN RICHARDS omenjenimi naročili. Trenutno obstajajo razne valutne težave, kakor tudi vprašanje valutne garancije. V zvezi s tema dvema vprašanjema mora zadnjo besedo izpregovo-r iti še ministrstvo za zunanjo trgovino. Ameriške petrolejske ladje, ki' jih bodo gradili v CRDA v Tržiču bodo prav take kot petrolejske ladje, ki so jih gradili v prejšnjih mesecih-Razveseljiva vest o naročilih pa ima tudi svojo senčno stran, če ministrstvo za zunanjo trgovino v desetih dneh ne bo dalo svojega privoljenja. potem utegnejo biti naročila CRDA odpovedana, kar bi' imelo zelo hude neposredne posledice za delavstvo. Skladišče vs JUT0I/EGA predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 17. uri film: na drobno in n* kupuje in Pr0' „7lta velikanov trst. ULICA FONDESIA TEL. 90-720 DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 . tel. 29-72; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini. 1 - tel. 24-43. Uspeh Fentinija RIM, 8. — Vrstni red na cilju prve dirke za mladinski kolesarsko - motoristični kriterij: 1. Fantini (Italija B) je pretekel 115,200 km v 2.48’05", s povprečno brzino 39.343 km na uro; 2. Gilbert De Smedt (Belg.) i. č„ 3. Maule (It. A) 2.48*17”, (zaostanek 12”), 4. Fabbri (It. A) i. č., 5. Defilippis (It. A) po 39”, 6. Monti (It. A) 7. Van Kerčkove (Belg.), 8. Plas (Belg.) 9. Van Aerde (Belg.), 10. Rezzi (It. B), 11. Luyten (Belg.), 12. Buchaille (Fr.) 13. Moser (It. A), 14. Tonello (Fr), 15. Dall’Agata (It. B), 16. Chiarlone (It. B), 17. Graf (Švica), 18. Bovay (Švica), 19. Adriaensens (B.) vsi s časom Defilippisa, 20. Plantaž (Belg.) po 4'26”, 21. Gismondi (It. A), 22. Le Ber (Fr.), 23. Ciancola (It. B), 24. Vaugher (Švica), 25. Joubert (Fr.), 26. Haan (Hol.), 27. Lurati (Švica), 28. Traxel (Švica), 29. Clerici (Švica), 30. Rtooks (Hol.), 31. Bor-tolotti (Fr.), vsi s časom Plantaža. 32. Delahaye (Fr.) po 12*52”, 33, Baffi (It. B.) i. č.. 34. Nolten (Hol.) po 15*18", 35. Van Oers (Hol.), 33. Boelhou-werd (Hol.). Za promet zaprta ulica v Štandrežu S A H Tudi po IV. kolu v Moskvi Lazarevičeva še v vodstvu V IV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja kandidatinj za svetovno prvenstvo v Moskvi je bilo nekaj zelo napetih in zanimivih partij. Lazarevičeva, ki je imela proti Američanki Stevensonovi bele figure, je zelo močno napadla na kraljevem krilu. Med večanjem prednosti je osvojila trdnjavo in dobila partijo v 27. potezi. Zelo zanesljiva in napeta je tbila partija Holuj - Nedeljko-vit. V kritičnem trenutku je poljska šahistinja žrtvovala fi. guro za tri kmete. Pozneje jo je stisnil čas za razmišljanje in je storila več napak ter hitro izgubila dvoboj. Ostali rezultati: Koertes . Karff 1-0, Moschini-Suha 1-0, Borisenko - Ignatije-va remi, Gurfinkel - Rubcova 0-1, Prekinjene so bile partije: Budinich - Gresser, Ivanova -Chaude de Silance, Keler -Zvo-rikina, Hemmskerk . Wolpert. Po IV. kolu vodita Lazarevičeva in Graserjeva s 3,5 točke, za njima pa so Nedeljkovič in Borisenko 3, Wolpert 2,5 (1) itd. i predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 16. in v ponedeljek 10. t. m. ob 10. uri I CORSO. 14.00: »Mostovi v To-koriju«, v barvah, W. Hol-den in G. Kelly. VERDI. 14.00: »Lepotica iz Rima«, S. Pampanini, A. Sordi, P. Stoppa. CENTRALE. 15.00: »Angelitos Negros«, P. Infan. VITTOR1A. 15.00: »Plemenski ponos«, v barvah. J. Russell. MODERNO. 15.00: »Maščevalec tropov«. Zaradi del pri napeljavi vodovodnih cevi v Štandrežu, so zaprte za promet še sledeče ulice; Ul. Monte Saboti-no, Cavalleggeri di Lod.i Ta-bai, Monte Grappa, Monte Fe-sta, Reggimento p. Reale, Del Montello, Mataiur, Montasio, Ticlno, Tagliamento, Livenza, Natisone in sam trg. Omenjene ulice bodo zaprte do končanih del. V počastitev spomina pok. Franceta Jankočiča: Kmečka banka 1000 lir, N .N. 1000, trgovina Koren 1000, dr. Lam-bert Mermolja 1000, dr. Igor Franko 1000. Po 500 lir so darovali; Ivan Plahuta, Ivan Uelpin, Bojan Cuk, Andrej Cotar, Anton Mervič, Franc Polh, Ivan Rijavec, Franc Gravnar, Valerija Fizgl, dr. Karel Rutar, N.N., Elija Cuk. sed. svetnik Franc Vidmar in Itan Bric. Josip Gorkič 300. Tatjana Plahuta 250, Zoro Skerk 200 in Franc Perko 200 lir. GOKIfTA, KORZO 1TALIA 7 SCAVO — drž. prvak na 800 m Nejvečje izbira konfekcij za moške, ženske in otroke: ELEKTRODELA 1 W|0 popravljamo solidno, hitro in z garancijo LONDON, 8. ■— V finalu za britansko prvenstvo v tenisu na pokritih igriščih je Poljak (emigr.) Skonecki premagal Angleža Knighta s 5:7, 7:5, 6:4, 9:7. Rijeka, Rade Konča1* Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 2. do 8. oktobra 14 rojstev, 4 primeri smrti, 12 oklicev in 13 porok. Rojstva: Adriana Fasiolo, Annamaria Bisiach, Maria Tomšič, Cinzia Sutteri, Paola Favaro, Francesco Angeli, PO ZELO UGODMIH CK1AH Vaju na bradlji Idrngi načelnik avat olvanskn|(a Kokola Karol Dolivali 1913. Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) 07. ee Četrto poglavje. NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA ■ LOVEC Z nezaslišano napetostjo smo zasledovali boje na Balkanu, da smo čutili, kot da bi šlo zares za našo stvar, ki se odvija tik pred našimi durmi. Zemljepisna razdalja med nami in Balkanom se je v naši zavesti neverjetno skrčila. Oficialna avstrijska politika, ki so jo vodili z Dunaja, nam je postajala od dne do dne bolj tuja in sovražna. »Edinost« in drugo narodno zavedno časopisje sta pisala, kot da bi ne bili mi, Slovenci, sredi Avstrije, marveč ze spojeni z južnimi brati na Balkanu. Ko se je v decembru 1912 poja- vila bedasta afera s provokatorskim avstrijskim konzulom v Prizrenu, Prochazko, ki je ščuval Albance proti Srbom, je malone vse slovansko časopisje v Avstriji zavzelo srbsko stališče in obsojalo avstrijsko izzivalno politiko proti Srbiji. Tu vmes se je naenkrat pojavilo albansko vprašanje, ki sta ga Avstrija in Italija začeli nevarno napihovati, da bi preprečili Srbom dostop do morja. Ob prehodu v leto 1913 so se vodila v Londonu pogajanja za premirje in mir na Balkanu in ko je turška vlada že pristala na pogoje, med njimi tudi za odstop Drinopolja (Odrina) Bolgarom, je sklenitev premirja nenadoma presekala mladoturška vstaja v Carigradu, ki je pometla s turško vlado s starim Kja-milom na čelu. Mladoturki so zahtevali nadaljevanje vojne, ker da rajši poginejo, kot da bi prepustili Odrin Bolgarom. Balkanski zavezniki, ki so stali še zmerom pred Drino-poljem, pri čataldži in pod Skadrom, so bili očitno pripravljeni na trd udarec. Začelo se je strahovito bombardiranje utrjenih in obleganih mest in kri Je ponovno začela teči v potokih. Naskok je sledil naskoku, nameravana turška ofenziva je zamrla v ognju balkanskih zaveznikov, Mladoturkom niso pomagala ojačenja njihove vojske iz Male Azije in kmalu so morali uvideti, da se borijo samo še za prestiž. Tedaj so tudi dosegle intrige velesil na Balkanu svoj višek. Strah pred splošnim spopadom je sicer zadrževal velesile, da niso pristopile k skrajnostim, toda storile so, zlasti Avstrija in Italija, vse, kar je bilo v njihovi moči. da bi bil položaj čim bolj zmeden in zamešan, da bi se moglo potem v njem čim bolje ribariti v kalnem. če je bil prvi del balkanske vojne veličastna epopeja, ki je navdajala z občudovanjem do balkanskih zaveznikov ne samo prijateljsko razpoložene Slovane, marveč celo nasprotnike, je bil drugi del balkanske vojne mučno prelivanje krvi, izpremešano z diplomatskimi in političnimi intrigami. Na radovednega gledalca je učinkoval ta del vojne kakor postana jed, na nas, ki smo bili s srcem in dušo prizadeti, pa kakor težka in krvava mčra. Tretji del vojne, bratomorna vojna med Bolgari in 8rbi, pa je treščil med nas kakor strela z jasnega. Toda o tej boleč; lazi nam bo še govoriti. reditev. Recitirale so se junaške narodne Pesrn'jarlovr L\-igre, ki so prikazovale trpljenje Slovanov in kr gtara V Turki, med katerimi mi je ostala v spominu * raci.i« pjii garka«, in podobno. Tu so nastopale vse get’(a v 'j* zrelih mož in žena do otrok. Spominjam se, da - ^ se .. igri nastopila celo Josip Negode in moja mama, ^jjj , dala zvabiti po splošnem navdušenju po mno8jjn0 s o ,,ti* novno na odrske deske. Med dorašcajočo mlad sestfl i stopale Valerija Silova, Vera Kernev-Ponikvarjev > 5 Stana. V recitacijah so se z odraslimi kosali ol*o > svojimi ljubkimi nastopi izzivali vsesplošno gan n*. \e Precejšnje število slovenskih zdravnikov ja tah^piS* jišče, da bi s svojo zdravniško veščino p°dPr_v0je a g-vojne bolnišnice, časopisi so imeli na fronti rJ1o 0^ii nike in poročevalce, ki so skušali čim bolj ^ ščati slovensko javnost o zapletenih bojih in pfi^Lpi6' Balkanu. Vse te okoliščine so našemu U^dst proV ^ Balkan in zlasti balkanske Slovane in njiho je Vsakdo, tudi otrok, ki je zasledoval dogodke. po ji' v teh nekaj mesecih naučiti iz zemljepisa, zgod zajetJ in diplomacije več, kakor bi mu mogle nudi še tako učene knjige. (Nadaljevani« če sem zapisal v enem od prejšnjih poglavij, da smo primorski Slovenci čutili, kot da je balkanska vojna »naša vojna« in da smo se veselili zmag balkanskih zaveznikov