316. štev.
V Ljubljani, torek dne 12. novembra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K	10	—,	četrtletno K 5 —, mesečno	K	1'70.	—
Za	inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina	se
pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:i:	Uredništvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvalo vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti	znamko. :::
:::	Telefon številka 118.	:::
Hi i in—t—
Balkanska vojna.
Junaki svobode.
Vojaški strokovnjaki, ki znajo premeriti in preceniti čete in trdnjave so bili mnenja, da so pri vzetju Lozen-grada Kutnanova itd. delovale v balkanskih, srbskih in bolgarskih četah nadnaravne sile. Zinage, ki so jih dosegli balkanski junaki so bile — evropskemu svetu zagonetke. Kako ie bilo vse to mogoče. To ie bilo ljudem nerazumljivo, zato so rekli, da so sodelovali »psihologičnl momenti«. Ker bi to ne bilo vsakemu razumljivo, moramo to povedati z domačimi besedami:
V srcih balkanskih bojevnikov je kipela čudna sila — ki je v boju delala čudeže. Narod, ki sani ne trpi suženjstva, ki ne čuti, kai ie odvisnost In ne ve, kaj je nasilje — tudi nima pravega pojma, kaj je to svoboda. Narod, domovina itd. vse je le beseda — kajti v srcu ne čuti, kaj je to. Poljski veliki pesnik Mickiewicz je zapisal velike besede: O domovina, ki si kakor zdravje, koliko te Je treba ceniti ve. šele ta, ki te je zgubil.
Balkanski narodi so zgubili svojo domovino. Prebivali so sicer še na svojih tleli, toda ta tla niso bila njih last. Turek je gospodoval nad njo. In Turek je dal narodom čutiti svoje gospodstvo.
Dokler je spala narodna zavest v srbskem in bolgarskem narodu — je bilo tuje gospod-stvo kakor pozabljena boiečina, ko pa se je narod zavedel svojega položaja — ko se je spoinnH svoje stare slave, ko je videl, kje leži domovina se je odprla velika rana, ki je krvavela celo stoletje. Nesvobodna domovina je bila rana. ki ie bolela cel narod in vsakega zavednega človeka. Zato so ti rodovi znali ceniti svobodo — znali so ljubiti domovino. Domovina je ležala v srčni krvi. Pomislimo na one krepke bolgarske junake, ki so od 1. 1885. nosili puško. Tam onostran meje so trpeli tisoči pod turškim jarmom in junaki so vedeli, da je tam njih last. Kako težko je čakal kak junak, kdaj pride dan, da bo. smel streljati sovražnika Turka, proti kateremu je od rojstva nosil v sebi sovraštvo. Kako nestrpno je mislila ta mlada armada samo na ta boj, ki je moral priti prej ali slej.
Narodi, ki samo oiicijelno vodijo vojske, tega ne morejo razumeti. Oni so z drugim narodom sovražniki zato. ker ie nastala vpif]a
— to ni krvno sovraštvo, ki je živelo stoletja
- oni niso šil na vojno, ker drugi narod sovražijo, ampak prisiljeni na višje povelje.
Pri balkanskih narodih je to drugače, tam so ljudje komaj čakali, da pride dan osvete. Bolgar je vedel, zakaj gre v boj — Turek ni
vedel-	.	a.	|	.	,	.
Sedanje balkanske junake je vzgojila narodna vzgoja. To je tista čudovita sila, ki je pridobila tako velike zmage.
Grki, Srbi in Bolgari imajo v svojih šolah res narodno vzgojo. Vsa nih vzgoja sloni na njih zgodovini, ki ima v sebi toliko slavnega. Ja zgodovina je bila tu res učiteljica novega življenja. Pa tudi javna vzgoja, je narodna — zato so junaki, ki so vedeli, za kaj gre, delali prave čudeže.
Domišljava Evropa je vihala nos, ako je slišala o kakih vojnih pripravah na Balkanu — češ; kaj bo tistih par čet — saj nimajo niti
poštenega orožja. Nazadnje se je pokazalo, kaj zmore tudi malo število, ako ve. zakaj gre.
V Srbiji n. pr. je šel vsak 50ti človek pod orožje. In priglasilo se je še toliko prostovoljcev, da so jih morali odklanjati.
»Rado ide Srbi u vojnike« poje pesem, pa tudi v boj je šel rad.
Da, tam na jugu goriv mladih srcih ogenj, s katerim se je nevarno igrati. Ali si moremo misliti, kje v zapadni Evropi, da bi ubogi delavci prišli iz Amerike domov, da gredo na boj. Ako bo prišli, bi prišli iz strahu pred kaznijo, kaj mu je domovina. Črnogorci pa so se pripeljali z zadnjimi krajcarji, da s svojim življenjem služijo domovini.
To je ona velika razlika, ki je nekateri ne morejo razumeti. Prava domovina ie le ena, In za tisto rad umrje junak: domovina ni na papirju — domovina je v srcu In to brani vsak. Tudi mi imamo le eno domovino...
Lepo poj>isuje članek v »Cl. Ameriki« narodno zavest izseljencev v Ameriki. Tako-Ie piše: pod naslovom »junaki svobode«:
Bil sem navzoč pri nekem zborovanju, pri katerem so se oglaševali prostovoljci za vojsko proti Turkom, kjer so se zbirali denarni prispevki za vojsko proti Turkom, da osvobodijo svoje brate izpod turškega jarma, da se maščujejo in osvetijo za toliko ponedolžnem prelite krvi njih mater, očetov, bratov in sester.
Zborovali so Grki, katerih je bilo do štiristo. Večinoma mladina v najlepši dobi, starcev ni bilo med njimi, lahko bi jih pa na prste ene roke seštel.
Govoril je eden starejših. Lica so mu žarila. roke so se mu tresle od navdušenja, a glas mu Je donel, kakor doni struna na goslih, ki že davno niso brnele. Govoril je starec, a mladina je poslušala, vsako besedo je vjela, kakor da stoji pred njimi prerok, ki pripoveduje o trpljenju naroda ter prerokuje boljšo bo-bočnost za ljudstvo.
Povedali so mi, da je to dosluženi častnik, ki ima v Clevelandu ženo in tri otroke, od katerih je najmlajši ostal pri materi, a ostala dva sta e Sla borit za svobodo in odrešenje naroda, da maščujejo pobite brate.
Ko je starec končal svoj govor, je dvignil roko. a za njim se je dvignilo stotine rok, v znamenje prisege na zastavo za svobodo bratstva, ki zdihujejo v sužnosti in poginjajo. Dvignili so roke. da se upišejo v krdelo prostovoljcev, ker v istem trenotku so pozabili na vse drugo, pred očmi jim je bila samo očetnjava in bratje, ki potrebujejo njih pomoči.
In šel je eden izmed njih po vrsti mimo navdušenih ljudij. Vsakega druzega ali tretjega je potrkal na rame... v znamenje, da so ti namenjeni y staro domovino na boj. Ti so sc veselili, a ostali, katere moč ni določil za odhod, so se žalostili Oni so morali ostati še tukaj. da delajo, da z denarjem i)omagajo onim, v domovini, a če bo treba, odidejo tudi ti, ker domovina pričakuje vse.
In ko je starec končal nabor, je stopil na stol in pred njim razvijejo štirje moški grško zastavo... Prve se dvigajo grške žene, ki nosijo dojence na rokah, a male sinove in hčere vodijo za roko. Te začnejo prve polagati denar za domovino. Pride deklica stara koma!
BALKAN
velevlasti
Angel miru: Dajte mir, gospodje, ako hočete, da bo mir med vami. Moj glas je: Balkan balkanskim narodom!
kakih 8 let in prinese denar. Prinesla je to, kar so ji darovali strici ali tete, ker je bila pridna, da bo to kot začetek hranitve, toda. sedaj pošilja ta dar domovini.
Potem pa zaori tajinstveno narodna himna, kakor glasovi maščevalcev, se dviga pesem po zbirališču, potem se pa razidejo.
Med onimi, ki jih je določil starešina, da odidejo, sem videl tudi mladega Grka, kateri mi je tolikokrat čevlje snažil... in ta večer sem zaželel, da mu tudi jaz opravim ta posel, da se mu poklonim, ko koraka veselo na bojišče za domovino in svobodo. Odšel je in visoko dvignil glavo, ker zaveden je bil, kaj pomeni biti bojevnik za svobodo.
Mislil sem: Kakšni bi bili mi, če bi nas jutri pozval glas svobode za naše brate in očetnjavo? Mislil sem in razmišljal — toda odgovora si nisem vedel dati. Pred mojimi očmi so se vrstile one krvave bitke, v katerih je naš narod preliial svoio srčno kri za druge, in pred očmi so se množile vse sirote, udovice in otroci, katerim je poginil njih hranitelj in reditelj v boju za obstanek in svobodo, ali pa za slavo onih. ki sc nam danes smejejo, in ki nas dirtics tlačiio. Videl sem naš -narod zapuščen, potlačen, prepoljufan ....
Tako niše naš rojak v Ameriki in nas veseli, da naši ljudje tako mislijo, to je znamenje da še nosijo pravo domovino v srcu. Na koncu pravi o domovini:
Takrat bo srečna, ko bo svobodna, in prisegajo otroci, da hočejo za svobodo delovati in se žrtvovati.
In odgovoril sem: Tudi mi se hočemo tako odzvati pozivu bratov in domovine.
To so oni »psihologični momenti«, kakor to imenujejo v zapadni učeni Evropi. Na Balkanu pravijo temu »ljubezen do domovine«.
»V te| rastejo junaki svobode.
Ptujski rŠtaierc“ in voiska.
Mnogi bralci »Štajerca« se niso mogli zadosti načuditi, kako je vendar mogoče, da ie urednik K. Linhart Turke toliko zagovarjal, ter njih izmišljene zmage, hrabrost in »visoko kulturo« boli razglaševal, kakor najbolj nasprotni
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Osem morilcev je ležalo zdaj zaporedoma na pesku in ga močilo s svojo zverinsko krvjo.
Ostali so se razbežali na vse kraje.
Manfred se je naslonil na svoj meč in se zagrohotal s homerskim smehom; toda dva 110-vodošleca sta stopila v tem trenoku ob San-sakovo stran.
»Smejte se vendar, marki, tak smejte se vendar z mano vred!« je viknii Manfred.
»Ne boš se smejal dolgo!« je zarenčal San-sak, ki se je zdaj vendar enkrat ohrabril in se zaletel z dvignjenim mečem v Manfreda.
Ta se je ozrl naokoli.
Videl je. da stoji poleg majhne hišice, ki jo ie obdajal obzidan vrt.
V tem vrtu so bila vrata.
Manfred se je naslonil na ta vratca. Moža, ki sta se bila pojavila, sta navalila nanj obenem s Sansakom z golimi meči; topot se je izvršil napad nemo, z mrzlo besnostjo.
»Trojica je popolna!« je zakričal Manfred z donečim glasom. »Saj sem se že čudil, kako da vidim samo enega zajca. Dober večer, gospod D’ Esč, babji tat! Dober večer gospod Ds ta Satenjrč, vi lopov z grbom! Vraga, možje! Ali sem vam nemara oni večer pozabil kaj vrniti!«
»Korajžo! Po njem!« je zatulil La Sa-tenjrč.
Vrnilo se je pet ali šest morilcev, ko so videli, da je plemiška trojica sama napadla Man-
freda.
Ta hip pa se je zrušil Sansak kakor težka gruda, ne da bi zastokal.
Esč in La Šatenjrč sta zagnala besen krik:
»To ]e satan sam v človeški podobi!...«
»Capina!« jima je odgovoril Manfred.
»Smrt mu! Smrt mu!...«
Manfred je imel zoper sebe šest mečev.
Na čelu napadalcev sta se borila La Ša-tenjrč in Esč.
Morilci, osrčeni po navzočnosti plemičev, so naskakovali z besnim gnevom. Manfredov rapir je stregel udarce... ni pa več zadajal ran, saj je zadoščal jedva za prestrezanje.
Nekaj trenotkov je trajala ta nema, besna borba.
Manfred se je videl izgubljenega.
Čuden usmev muje zaigral na ustnicah ... morebiti usmev zadoščenja.
»Naš je!« je zarjul La Šatenjre in zadal Manfredu besen sunek.
Toda sunek je udaril v prazno; La Ša-tenjrč je zaklel v strašnem gnevu.
Manfred je bil izginil.
Vrata, ki se je Manfred naslanjal nanje, so se bila nenadoma odprla.
Začutivši prostor za seboj, se je mladi mož instinktivno umeknil in prekoračil prag, braneč se svojih nasprotnikov.
Takoj nato so se vrata zaprla ...
Tuljenje, psovanje in kričanje je pozdravilo ta nepričakovani dogodek ...
Manfred pa, ko je stopil na vrt, se je poklonil ženski, ki je stala pred njim.
Ona je bila tista, ki mu je odprla vrata in jih zaprla napadalcem tik pred nosom.
In ta ženska ie bila Magdalena Peronova!
S svojega okna ie videla vse! Prisostvo-
vala je bitki, videla napad morilcev in njih brezglavi beg... Nehote jo je obšlo občudovanje do neznanca, ki se je boril sam zoper pol-drug tucat napadalcev.
In nehote mu je zaželela rešitev!
In ko se je naslonil na niena vratca, ona pa je izprevidela, da mora spričo tega novega napada obnemoči in podleči, je hitela z največjo naglico dol...
Onostran zidu so tekali zbegani morilci, iščoči, kako bi vdrli na vrt.
»Vlomimo vrata.« ie rekel Ese.
Toda previdni La Šatenjrč mu je pokazal trupla, s katerimi je bilo posejano nabrežje.
;Tgra je izgubljena za nocoj«, je dejal z mrzlim gnevom. »Saj ne vemo, če ni ta hiša kako rokovnjaško zavetišče. Nazaj!...«
XXX.
Nemogoča ljubezen.
Magdalena Feronova je bila prijela Manfreda za roko. kakor da bi mu hotela priporočati molčanje.
Osupel izprva, se je Manfred naklonil, bolj v pozdrav Magdalenini lepoti nego v zahvalo za rešitev življenja.
Onostran zidu pa je pojenjalo besno kričanje; slišali so se samo še koraki odhajajočih: nato ie zavladal molk ...
Ves ta kotiček, ki, je bil teh 'deset minut poln rožljanja mečev, se je pogreznil v mirni pokoj noči: nobena sled ni pričala več o drami, ki se je bila razigrala... razen okrvavljenih trupel, zaznamujočih Manfr.edovo pot.
Magdalena je potegnila mladega moža s sc! • '• vteknil je meč v nožnico in šel pokorno za njo.
nemški časopisi, četudi se je v grozovitosti in krvoločnosti Turkov že toliko bralo in govorilo. Svojim enakovernim Balkancem je L. polom in popolen poraz prerokoval. Da pa L. svojih »lastnih Izrekov« ne pozabi, se tukaj ponovijo v »njegovo lastno premišljevanje« Tako je razglasil dne 6., 13. in 20. oktobra v Štajercu: Rusija je farizejska in hinavska proti naši monarhiji. — (Kdo pa je leta 1848. Avstrijo pred upornim Ogrom rešili?) —»Te šti.i državice »psički«, ne smejo misliti pri svoji neumnosti, da bi tudi v slučaju kakšne zmage najmanjši dobiček ali košček turške zemlje si pridobile. Turki bodo črnogorsko »armado«, ki je samo večja četa, »z mokro cunjo« v njene gore nazaj pognali « — Ker pa Črnogorci v začudenje cele Evrope sijajno zmagujejo, služi izraz »mokra cunja« mnogim v spomin in posmeh. — »Srbska armada je proti Turkom popolnoma nezmožna in zasmehovana. Turška armada se je v zadnjih letih izredno hitro in visoko razvila, zato je tudi »nepremagljiva«, zlasti proti psičkom Turki so leta 1682. Dunaj oblegali ter svojo hrabrost dokazali itd.«, — tako L. turško slavo opeva — »Štirim državicam se sline po-Gorški zemlji cedijo, ki je pa nikdar posedli nie bodo.
Dne 27. okt. je L. razglasil: »Balkan je peklenski kotel. Štiri državice so mobilizirale svoje bolhe. Vsi slovenski listi so falzifikatorji resnice. Ta vojs(ka je samo požrešnost balkanskih poglavarjev; ti so ubogo ljudstvo že tako izmolzli in izžemali. in zdaj bi še novim podanikom radi kožo čez ušesa potegnili!! Črnogorci so brez razločka sami tatovi, in kralj Nikita je že več »ljudi poklal«, kot ima las na glavi!« — tako piše »Štajerc«! — »Pri reki Marici so bili Bolgari od Turkov hudo tepeni in premagani, — a nemški časniki so nasprotno prinesli. — Turčija ima pri Adrianoplju 200.000 vojakov, 1000 jezdecev in 500 kanonov. Bolgarija pa le 150.000 mož. kaj hoče ta početi? —> (In vendar so bili prvi od drugih poraženi.) — »Srbi povsod za seboj požigajo. — Turki seveda nikjer! Zakaj bi vendar Srbi svojo bodočo lastnino uničevali!? — Črnogorci si bodo pri trdnjavi Skader glave razbili! Turčija bo do konca meseca oktobra 700.000 vojakov imela, tem pač Bolgarija ni kos.« — A kaj čudo. koncem tega zaničevanja si še L. usoia za prnlnoro
Par trenotkov nato je stal v diskretno razsvetljeni sobi, polni elegantnega razkošja in čudovite koketerije
»Kje sem?« je mislil Manfred sam pri sebi.
S presunljivim pogledom se je ozrl v Magdaleno, rekoč:
»Madam. ali ste pozemeljska ženska ali dobrodelna vila? . . . Prej bi rekel, da ste dobroten duh ki mu je ugajalo, oteti me... Brez vas bi bil zdai mrtev... skoraj gotovo!« je dodal s ponosnim usmevom.
»Vila nisem,« je odgovorila resnobno. »Ženska sem ..«
In sama pri sebi je mislila: žali bog!
Resnobni ton tega čudnega odgovora ie presenetil Manfreda.
»Zenska!« je vzkliknil. »Če je tako, ste pač najboljša in najlepša ženska v vsem Parizu!«
»Lepa?« je zamrmrala Magdalena »Da... nekaj dni še... Dobra? Tega mi nikar ne zaupajte kar tako!«
»Tudi če bi bili hudobni ali makar zločinka — tako krasni ste, madam, da bi šel za vas v večno pogubljenje . Kdo ste? ... Oh, vedeti hočem to!...«
Magdalena je vzela svečnik in ga vzdignila tako, da ji je posijala luč naravnost v obraz.
»Ali me ne spoznate?« je vprašala s toplim glasom. »Jaz sem vas spoznala takoj.«
Ko je stala tako vzravnana in držala z dvignjeno roko gorečo svečo, v žlahtni in graciozni gesti antičnega kipa. v tej luči, ki je padala na bogastvo njenih razpletenih las, z izbočenimi prsi in vlažnimi ustnicami, je živela Magdalena res eno tistih minut samodržne lepote, ko postajajo ženske boginje.
Manfred jo je gledal z brezumnim občudovanjem ...
(Dalje.)
»Rdečega križa« navduševati. O ironija! Dne j
3.	novembra pa L. v »Štajercu« hočeš, nočeš, moraš svojo krivico spozna, četudi mu to priznanje mnoge težave dela, ko odkrito naglaša: »Vse kaže, da je sto- in stoletni boj balkanskih narodov uspešen, in da se bliža »evropski Turčiji konec« itd. Naprej pa zopet želi vsemu Slovanstvu, vsem bratom kristjanom na Balkanu še vedno turško podjarmljenost, grozovitost, trpljenje brez konca in kraja. Ne privošči jim nobenega napredovanja, nobene kulture, »nobene svobode«. Da bi slovanski narodi na Balkanu v tej meri bili premagani kakor so električno zmagali in še zmagujejo, bi se Linhartu ugodilo, toda zmagovalci mu nečejo ugoditi. L. pravi: da je ubijanje zoper božjo zapoved, — zakaj pa potem 4 do 5sto letne ubijalce in zatiralce kulture še sedaj zagovarja in povzdiguje? Status quo. bi tudi Linhard rad obdržal, toda... Potem: »Črnogorci so banda grdih lenuhov, ki pustijo sužensko vzgojene ženske za se delati in pri katerih je vsak poulični ropar »junak«. Da imajo Črnogorci itd. še premalo kulture, je res, a to so zakrivili Turki, in te izobrazbe jih tudi L. zavida. Dalje: kralja Nikita živijo »druge države s trinkgeldi«. L. nadaljuje: Srbi so svojega kralja umorili in umorjeno kraljico skozi okno na tlak kot cerkjeno mrhovino vrgli itd. — Nemški časniki pa, zlasti dunajski, so popisovali še živo kraljico »Drago« kot zapeljivko in zapravljivko srbskega denarja in so Srbijo globoko obžalovali!
Tega srbskega ponovljanja so se štajer-čevi bralci že naveličali in mu tudi noben več ne verjame. L. navaja, da inora pri razdelitvi turške zemlje tudi Rumunija svoj delež dobiti, četudi se niti ni ganila, temveč je roke križem držala.
Zadnji Štajerc dne 10. nov. mora zopet četudi nerad sijajno zmago Balkancev priznati, zato pa potem Srbe in Slovence napada, da si s tem jezo ohladi. Pa kakor se je do sedaj s svojim lažiprorokovanjem hudo vpekel, tako^se bo tudi za naprej. Dočim je poprej Srbe in Črnogorce za psičke, uši, stenice, bolhe in cunje imel. tako mu sedaj te stvarce delajo^ grozen strah in trepet. Groza ga je pred povečano Srbijo zato imenuje Balkance za nje trpljenje hrabrost in rešitev »roparska druhal!« Linhart veliki diplomat »protestira« zoper vso napredno slovanstvo, in ne more razumeti veliko potrpežljivost naše vlade. Ja ja. Linhart naj bi to moč imel. takoj bi bilo vse v redu in skoraj gotovo bi šel na Balkan, da bi tam prodajal svojo nemško kulturo, če bi jo kdo kupil. Toda take Linhartove kulture nihče nikier ne mara. ■ Prinašamo te vrste, da naša javnost vidi. kako so Nemci in nemškutarji vneti za Turke. Mislimo, da bodo zdaj pametni ljudje vendar '>Sta-jerca« z njegovim lnžmi skozi okno pometali.
Vošna.
Z bojišča ni ničesar novega. Zadnje vesti predvsem le pojasnjujejo zadnje dogodke, predvsem zavzetje Soluna, kjer so Grki vjeli nič manj kot 25.000 Turkov. Železniška proga od srbske meje do Egejskega morja je v rokah zaveznikov, zapadno bojišče je presekano v dva 'dela. Edina naloga zaveznikov na zapadu je, da uničijo oziroma vjamejo decimirane turške čete in okupirajo ves zapadni tdten.
Tudi na vzhodu nimajo Turki ničesar dobrega pričakovati, kajti popolnoma izključeno je, da bi že parkrat popolnoma premagana turška glavna armada mogla pieprečiti zmagono-sno prodiranje Bolgarov proti Carigradu. Pri Čataldži bodo doživeli Turki zadnji udarec, nakar bodo morali pretrpeti tudi najhujšo sramoto, to je prepustiti slavni Carigrad zaničevanim Bolgarom. Sicer je jasno, da bo prišlo na vzhodu še do silno krvavih bojev, predno bodo Bolgari dospeli pred Carigrad. Turčija posega ze naravnost po obupnih sredstvih in skuša z mrzlično naglico ojačiti svojo armado. Z zavzetjem Carigrada bodo Bolgari dobili moralno zadoščenje za svoje izgube, obenem pa bodo Turki tudi konečno prisiljeni prositi balkansko zvezo za mir, česar se tako boje in tako branijo. Pristati bodo morali hočeš nočeš jua vse pogoje, katere jim bodo stavile balkanske države. Na kako stalno okupacijo Carigrada Bolgari niti ostale balkanske armade niti ne mislijo. Zavzetje ho le provizorično.
Turško cesarstvo v Evropi je razpadlo in v kratkem se bo tudi razdelilo. Evropa sama nima ničesar proti temu. Edino težavo dela le vprašanje srbske luke ob Jadranskem morju. Kolikor je posneti, Srbija za nobeno ceno noče odstopiti od te svoje zahteve, ki je zanjo življenjskega pomena. Nepopustljivost Avstrije bi lahko izzvala silno težke posledice — evropsko vojno — in le od Avstrije je vse odvisno. Na ta mement, ko je sedaj že davno v glavnem odločena usoda Turčije, se sedaj obrača pozornost vsega sveta.
ŠE NF.KAJ O PADCU SOLUNA.
A •— 'n ;cmbra. Atenska agencija poroča: Usoda Soluna je bila že dva dni pred padcem popolnoma zapečatena. Mesto je bilo od vseh strani obkoljeno od Grkov, Srbov in Bolgarov in ga je bilo nemogoče braniti. V mestu so se črne koze pojavile v taki meri, da je prebivalstvo samo zahtevalo, naj se mesto uda brez vsakega boja. To se je tudi zgodilo. Ko je bilo mesto po ukazu prestolonaslednika Konstantina popolnoma razkuženo, je dospel prestolonaslednik brez vsakega odpora v mesto. Na večer so dospeli v mesto tudi Srbi in Bolgari. Prestolonaslednik je takoj po padcu mesta brzojavil kralju Juriju v glavni tabor v Kli-do, naj dospe v Solun. Kralj se je odzval in se na mestu odpeljal s vsem spremstvom s posebnim vlakom v Solun, kjer so ga prebivalci viharno pozdravili.
Atene, 10. novembra. Pravosodni minister, ki je imenovan solunskim prefektom, odide na svoje mesto jutri.
VPRAŠANJE SRBSKIH LUK NA JADRANSKEM MORJU.
Belgrad, 10. novembra. V diplomatskih krogih se z veliko napetostjo pričakuje, kako izjavo bo podal avstro-ogrski poslanik Ugron v Belgradu srbski vladi o stališču Avstrije na-pram srbskim zahtevam po svobodnih srbskih lukah na Jadranskem morju. »Times« poroča, da se bo z vso silo uprla srbskim zahtevam in da jo bosta pri tem podpirali tudi Nemčija in Italija. Niti Avstrija, niti Italija ne bosta trpeli, da bi se Srbija usedla na Jadransko morje.
SRBSKO-BOLGARSKl SPORAZUM.
Pariz, 10. novembra. Vladni krogi polagajo največjo važnost na to. da bosta Srbija in Bolgarska tudi po vojni zvezani tako kot sedaj in da se glede skopeljskega okrožja podvržeta pravoreku Rusi:e.
POGOJI BALKANSKE ZVEZE ZA PREMIRJE.
Sofija, 10. novembra. Zavezne balkanske države bodo privolile v premirje le v tem slučaju, ako se jim bo osigural njih boljši vojni položaj.
Sofija, 10. novembra. Za eventualno premirje bodo stavile balkanske države sledeče pogoje: 1. Turki imajo zapustiti obrambno linijo pri Čataldži. 2. Posadki v Drinopolju in Skadru se imata predati z vsem orožjem. 3. Turčija za časa pogajanj glede premirja ne sme dovažati iz Male Azije novih čet v evropsko Turčijo in
4.	Turčija se sme pogajati le z balkanskimi državami.
SESTANEK MED CESARJEM VILJEMOM IN FRANCEM FERDINANDOM.
Berlin, 10. novembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da se bo še tekom tega meseca vršil sestanek med cesarjem Viljemom in avstrijskim prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki bo velikega političnega pomena.
MOBILIZACIJA RUMUNIJE.
London, 10. novembra.. »Times« poroča iz Bukarešta, da namerava Rumunija poklicati 400.000 mož pod orožje. Vojna uprava je dobila ukaz, naj se armada kolikor mogoče hitro preskrbi s potrebno municijo.
POMANJKLJIVOST TURŠKE MOBILIZACIJE.
Pariz, 10. novembra. V nekfcm interwiwu je Izjavil Nazi Muktar paša, da ni čisto nič čudnega, če je bila Turčija tako zelo poražena. Z največjo težavo je Turčija pred proglasitvijo vojne spravila skupaj 200.000 mož, a armadi je manjkalo tako živeža in municije. Mladoturki
so s svojo takozvano reorganizacijo vojske zakrivili popoln propad Turčije.
NAZIM PAŠA NI VJET.
Petrograd, 10. novembra. Tu se z vso gotovostjo zatrjuje, da vojni minister Nazim paša vrhovni turški komandant ni vjet, vendar pa ni dosto manjkalo. Bolgarske čete so bile že čisto blizu, ko se je Nazim paši s svojim štabom posrečilo dobiti še pravočasno vlak in se odpeljati v Hadenkoi.
NOVA SULTANOVA REZIDENCA.
Petrograd, 10. novembra. »Novoje Vremja« poroča, da že popravljajo staro sultanovo palačo v Hudovenhiaru. Ako bi Turčija Carigrad zgubila potem sultan ne bo premestil svoje rezidence v Bruso, ampak v Konijo, ker leži Brusa preblizu morja. V turških političnih krogih se zatrjuje, da Rusija nikomur ne bo dovolila, da bi dobil Carigrad.
SULTAN BREZ UPANJA.
Petrograd, 10. novembra. Vrhovni vojni komandant v Carigradu, Memduh paša, je odstavljen in imenovan na njegovo mesto Vali paša. Odkar se je začela vojna niti sultan niti prestolonaslednik nista dobila nobene apanaže.
DNEVNI PREGLED.
časi.
Klerikalni deželni odbor dela sicer po-a sigurno. Sicer se rešitev nekaterih silno važnih stvari malo zakasni, a to nič ne stori. Povsod je treba velike previdnosti, da se zadosti vsem v enaki meri, torej po temelju pravičnosti. Tako je sedaj skoro po preteku enega leta kranjski deželni odbor prišel tudi do prepričanja, da treba razdeliti onih 80.000 kron, katere je deželni odbor dovolil za draginj-ske doklade neoženjenim učiteljem in učiteljicam. Seveda, tako svoto razdeliti kar v par dneh, ni tako lahko kajti zgodi se lahko kljub pravičnosti deželnega odbora temu ali onemu učitelju krivica, ki se potem težko popravi. Da pride deželni odbor vsem zaprekam v okom, je čakal 10 mesecev in natančno preštudiral kako bi se ta denar pravično razdelil.i In našel je svojo mero. Razdelil je učiteljstvo v več kast, kakor: katehete, njih oprode, kameleone in prave ljudske učitelje. Kateheti so veliki reveži, kakor sploh vsi duhovniki, zato se jim spodobi največja draginjska doklada. Oni dobe torej za draginjsko doklado 25% svoje plače. Veliki reveži, ki žive od milosti svojih župnikov in kaplanov, so tudi farovški oprode Slomškarji. katerim se prisodi enaka doklada. Istotako tudi nemški učitelji, ki so silno vneti za procvit in izobrazbo našega naroda. Nezanesljivi, od katerih je pričakovati popolne pokore in spreobrnitve, se bodo morali zadovoljiti z 20%. Ostane torej še velika večina Učiteljev, ki hočejo biti naodvisni na vse strani in žrtvovati svoje moči le v blagor in izobrazbo naroda. No. za te bo pa po naukih krščanskega »smiljenja, že skrbel Bog sam in zato so dobro preskrbljeii za vedno. Ti ne potrebujejo nobene pomoči in za to tudi ničesar ne dobe. Ker je preveč denarja, se nekaterim izjemoma milostno dovoli 10%. Tako je ukrenil torej po > svoji previdnosti« deželni odbor in tako se bo tudi zgodilo. Sklep kranjskega deželnega odbora je lopovščina prve vrste in od ljudi, ki sede v njem tudi ni bilo kaj drugega pričakovati. Deželni uradnik, ki ni obenem deželni hlapec, pa četudi najvestnejše izpolnjuje svoje dolžnosti, je vreden manj kot pes na cesti. Take lopovščine se zamorejo goditi v resnici edino na Kranjskem.
Danes Se poroči g. Ignac Žlajpah, okrožni živinozdravnik na Brdu z gdčno. Minko Sta-jer s Kolovca. Novoporočencema želimo obilo sreče.
Zanimivi ponočnjaki. Dne 8. t. m. so hodili ponoči v okolici Šmarje na Dolenjskem čudni »sleparji«* tako se pravi namreč onim ponočnjakom, ki ponoči okoli lezejo. Noč je bila sicer temna vendar je dobro znano, kdo so bili in kaj so iskali ponoči zunaj. Znano je, da je dne 3. oktobra vlada ovrgla občinske volitve, pri katerih so se godile take sleparije, da je moralo sodišče vmes poseči, pri čemer so bili nekateri obsojeni, drugi pa so še v preiskavi. Toda komaj so bile volitve ovržene. že gredo
sleparji zopet na svoje nočno delo. Zato so šlj oni ponočnjaki dne 8. t. m. op pol 12. uri po* noči iz Podgorice v Paradišče, kjer so klicali pri neki vdovi. Ti ponočni junaki so bili šmar* ski kaplan Šimic, organist Fr. Trbežar In $4 štirje možje, katerih imena so dobro znanf| Ta zbrana družba je torej klicala ob pozni no& ni uri pri oni vdovi v Paradišču. Ko jih je žen* vprašala, kdo so in kaj hočejo, so rekli, 'da »0 snubači. Žena ni hotela imeti s takimi pono8* nimi snubači nobenega opravka in jim tudi n| hotela odpreti. Toda gospod kaplan ji je raz« ložil. da snubijo samo glasovnice za volitve^ ker drugače ne sme nikogar snubiti. Kako hi kaj se je na to snufitev izvršilo, ni znano. —* sliši se pa »da so imeli snubači srečo, pa menda ne bo držalo«. — Tako torej vrše ti ponočnjaki vestno svojo dolžnost in pobirajo podnevi in ponoči pooblastila in glasovnice, ker bo menda kmalu nova volitev.
Svojega otroka vrgla v reko. Te dni so našli v Kolpi truplo novorojenega otroka. Otrok je bil zadušen z vrvjo, ki se je še nahajala na vratu, ko so otroka potegnili iz reke. Orožnikom, ki so pridno zasledovali zločinca, se je posrečilo, da so ga kmalu prijeli v osebi dekle Ane Krusec. Imenovana je takoj po porodu svojega otroka zadušila in je truplo vrgla v Kolpo.
Pretep s stražnikom. Oni dan se je vršil na pokopališču v Šmarji pri Jelšah pretep med bratoma Markuš, posestnikovima sinovoma iz Šmarja. Prvi brat Karol je večkrat vrgel svojega brata Cirila na tla, kar je vzbudilo pri občinstvu, ki se je nahajalo isti čas na pokopališču veliko ogorčenje. Stražnik Jožef Brglez je fantq opomnil, naj sc dostojno obnašata. Na to pa je skočil Karol Markuš k stražniku in mu je izruval sabljo in ga je pahnil strani. Brglez je še enkrat opomnil brata, naj bosta mirna. V tem trenotku pa je dobil Brglez močen sunek, od Karola Markuša, tako da jc padel vznak. Nato je stražnik Markušu napovedal aretacijo. Poslednji pa se je začel braniti in ker je bil močnejši od stražnika, jc tega začel na vso moč pretepati. Šele ko je prišlo stražniku na pomoč orožništvo, se je temu slednjič po velikem trudu posrečilo Markuša' premagati in ga izročiti sodišču.
Vsled padca z odra umrl. 14eltni sin posestnika Alojzija Stamplerja iz Miirzuschlaga ie bil v službi pri tamošnjemu zidarskemu mojstru Jožefu Panelu kot zidarski vajenec. Pred tremi tedni je padel z lesenega odra neke novo stavljene hiše in je zadobil pri tem težke poškodbe na desnem stegnu, tako da ie moral ležati v postelji in sc ni mogel niti ganiti. Pretečeno nedeljo ga je poleg tega napadla še mrzlica. Ubogega dečka so odpeljali nato v bolnišnico. kjer je predvčerajšnjem umrl.
Divja lovca. Iz Šent Pavla na Koroškem se poroča: K tukajšnjemu okrajnemu sodišču so pripeljali te dni posestnikovega sina Ignacija in Ludovika Weilgunija. ki sta bila obtožena zaradi lovske tatvine. Dne 2. novembra 1912 je zaslišal logar Avguštin Brudermann v lovskem revirju trgovca Franca Kampla strel iz lovske puške in ko se je približal mestu, kjer se je strel izprožil, je zapazil že omenjena brata Weilguni. Lovec je zaklical tatovoma, naj se ne ganeta z mesta. Toda ta dva ga nista poslušala in sta se takoj spustila v beg. Logar pa za njima. Med begom se je skril eden izmed tatinskih lovcev. Ludovik Wei1guni za neki borovec. Ker je Logar mislil, da se je Weil-guni postavil v bran. je ustreli! nanj v oddaljenosti 80 korakov. Toda strel je zgrešil svoj cilj.Tatinski lovec se je nato zopet spustil v beg, vrgel je proč puško in nahrbtnik in je izginil v gošči. V nahrbtniku je našel logar dve ravnokar vstreljeni veverici in nekaj municije.
Pobegla zločinca. Kakor se iz Koflacha na Štajerskem poroča, sta orožnika tamošnje orožniške postaje Anton Washcier in Ivan Wintet zagledala orkog devete ure zvečer v Sališkem jarku pri Lankovicah dvoje sumljivih možakarjev. Enemu iz med teh se je posrečilo izginiti takoj v temi. dočim sta orožnika drugega prijela. Ze med potjo je aretiranec priznal. da je pobegnil iz ječe v Karlavu in da se piše Jožef Rohle. Drugi zločinec e baje Schmiedpeter, ki je ravno tako pobegnil iz ječe. Pri Rohlerju so našli nov vozniški koc. nov površnik in razno vlomilno orodje. Prišlo
Moje predavanje.
Humoreska. Spisal J. van Maurick jun. Pre-vel Č. S. R.
»Boschwyk!« kriči izrpevodnik in odpre vrata mojega oddelka.
»Boschwyk! — Boschwyk!« se razlega njegov glas od voza do voza do konca vlaka.
Prestrašen skočim kvišku, neprijetno moten v sladkih sanjah in moram par trenotkov pomišljati, predno mi je jasno, kje da sem.
Strašen mraz, oster veter in hripav glas sprevodnikov me takoj privedejo do mojega stanja. Nahajam se na postaji Boschwyk v bližini večje vasi istega imena; v tej vasi bom danes predaval v prid nekega dobrodelnega društva.
Še vedno nekoliko zaspan izstopim m naredim par korakov. Vlak se med tem odpelje. Potem pričnem ogledovati ljudi na postaji; pričakoval sem namreč, da bode dobrodelno društvo vendarle koga poslalo, da me sprejme. Toda nikdo se ni brigal zame.
Tistih par ljudij, ki je z mano izstopilo, se je razšlo; v kratkem sem bil na slabo razsvetljenem kolodvoru. Postajni uradnik je izginil skozi vrata z napisom »Prepovedan vhod«. Obrnem se proti vhodu, upajoč, da najdem tam koga, ki me bo pozdravil v običajnim: »Ali imam čast, imeti gospoda van Maurika pred sabo? Upam, da ste imeli prijetno pot?«
Nikdo! Samo mož z debelo vrhnjo suknjo in majhno svetilko na prsih je stegnil molče roko po mojem voznem listku, katerega je pretrgal In bratovsko delil z menoj.
Tukaj sem torej stal kakor kak moderen Robinzon — sicer ne na kakem neobljudenem otoku, pač pa pred nepreglednim poljem, katero se je raztezalo ednolično pred mano. Ravna cesta je vodila sredi polja proti vasi, od katere na nisem opazil nič druzega kakor par lučic, ki so svetile iz daljave.
Naenkrat se me je oprijel silno neprijeten čut osamljenosti; tresel sem se od mraza, veter mi je tulil okrog ušes. Oster piš mi bi skoraj odnesel klobuk z glave.
»Ne!« si mislim, »to pa ni zabavno, in če ne bi popolnoma za gotovo obljubil, da pridem, potem...«
Prijelo se me je domotožje; spomnil sem se na svojo prijazno sobo in na veliko, toplo peč v njej. Prav nobenega veselja nisem občutil do enourne hoje, katero sem imel pred sabo. Tega si nisem mogel razodeti zakaj mi ne pošlje dobrodelno društvo nobenega izvo-ščka. In to naj bo sprejem krščanskega predavatelja. Čez nekoliko časa pogledam na uro in glej. vidim, da že kaže pol sedmih; in ob osmih naj pričnem s predavanjem.
»Sam, Bog naj ve kako daleč leži še ta vas od postaje!« si mislim sam pri sebi in preudarjam, kaj mi je storiti v teh razmerah.. Peš iti?... Ali naj apeliram na načelnika postaje? mogoče on ve za kak pripomoček v ...
Tu zagledam v daljavi dve luči, kateri sta se mi vedno bolj in bolj bližali. Malo sem osupnil, pa kmalu sem bil zopet pri popolni zavesti; to ni bil nikak strah, ampak le luči od voza. In olajšano sem vzdihnil, ko pridrdra majhen pokrit yoz proti meni in se vstavi rayno pred po-
ta je gotovo zame pri-
stajo. Jaz sem si mislil pravljen.
»Moj ljubi Klaus, sedaj sva pa že na me, stu!« se je oglasil nekdo iz voza, konj se je vstavil in pokimal nekolikokrat z glavo, kakor bi hotel reči: Da. sedaj sva že tu!«
»Ali je vlak, ki pride ob sedmih, že tukaj?« me vpraša surov, neotesan glas.
»Že dolgo!« odgovorim mu jaz.
»Na, potem je pa danes zvečer peklensko vozil! In se je pripeljal on z njim?«
»Kako mislite vi to?«
»Ali je on že tukaj? Če je tisti človek iz Amsterdama že tukaj?«
»Seveda je tukaj, on stoji čisto blizu vas, in se trese od mraza po vsem životu.«
»Kaj pravite? Kje neki?«
»No. tukaj! — Jaz sem tisti človek m me prav veseli, da ste prišli, ker jaz se tresem že po celem životu.«
»Verjamem, verjamem! Danes zvečer je peklensko mrzlo — jaz sem prišel nekoliko prepozno. vidite — to pride od tega ker. „
»Naj pride od koder hoče, sedaj ste že tukaj — smem vstopiti?«
»Seveda gospod,« odgovori mož na vozu.
»Povejte mi, voznik, kako daleč pa imamo še do Boschwyka?«
»Če je pot dobra samo četrt ure.«
»Samo toliko! In če je pot slaba?«
»Pa slabe pol ure, danes bom nekoliko hitreje pognal, da bodeva v dvajsetih minutah na mestu. Prosim zlezite že enkrat noter 1«
Hvaležnega srca »zlezem noter« in zagledam v največje veselje, da je voz spredaj zaprt; čeravno ie nekoliko smrdel po hlevu, se
dosti vesel na ■>Sedaj pa lahko
trde bla-poženete.
vendar vsedem še zine in zavpijem: voznik!«
Ta prime za vajetu zacmoka nekoliko z jezikom in zagodrnja:
»Halo. Klaus! hi! hi!«
Konju se je zdelo, da se vrača proti svojemu ljubljenemu stanovanju; vsled tega se je obrnil rezgetajoč v stran in se je v neprehitrem teku pomikal naprej.
Sedaj je pričelo hujše snežiti, nego poprej in veter je pihal tako močno proti našemu vozu, da se je voznik obrnil proti meni in potrka-joč z bičem na okno, zaklical:
»Gospod, to vam je večer, kakor da bi bilo konec sveta; a tukaj je že razpotje.«
»Koliko časa bo še trajala ta vožnja?« zavpijem jaz na ves glas.
»Jaz menim še en četrt ure, gospod, vpu voznik in črez nekoliko časa ga zopet snsim, kako se krega nad konjem: »Ti konjska para, ti! Le potegni klaus, hi klaus.«
Pot je trajala samotna m pusta; v daljavi bliščeče lučice so se nam vedno bolj in bolj bližale Ta svit pa ni prihajal iz vasi, ampak od lučič ki so stale na razpotju. Komaj zapustimo razpotje, zagledamo pred nami temno žensko postavo, katera se je z vsemi močmi upirala vetru in snegu. Počasi se je pomikala dalje; kapuco svoje i^elerine je imela visoko črez glavo potegnjeno in v rokah je držala na pol raztrgani dežnik, da se je nekoliko zavarovala proti snegu.
(Dalje.)
je na dan. da je Rbhler ukradel koc nekemu posestniku i/. Gaisfelda pri Voitsbergu medtem, ko je lastnik koca sedel v gostilni iti pustit koc na vozu pred hišo. Tudi površnik je Rohle naj-" hrže ukradel, vendar pa se še ni dognalo, kdo je njegov lastnik. Rohlerja sta odpeljala dva orožnika k okrajnemu sodišču o Voitsberg. odkoder so ga včeraj poslali nazaj v Karlov. Drugi pobegli zločinec. Schmiedpeter je zbežal na Gorenje štajersko. Za to poklicane oblasti se je takoj o tem obvestilo.
Dva tatinska tiča prijeta. Na Reki je pred-včerajšnjem prijela policija nekega Gabrijela Laknerja in njegovega brata. Oba sta pristojna v Gradec, kjer sta izvršila več vlomov in odnesla s seboj znatno svoto denarja.
Stoleten starec. Zelo redko se dobi dandanašnji človeka, ki bi dosegel visoko starost 100 let. Vendar se še najdejo tuintam ljudje, ki so dosegli tako visoko starost. Predvčerajšnjem je praznoval v Visambergu na Nižje Avstrijskem upokojeni železniški uradnik Martin Wastl svoj 101. rojstni dan. Sivi jubilant se je rodil 10. novembra leta 1811. kot sin malega posestnika v Iglavi. V letu 1832. je šel k vojakom in nosil je cesarsko suknjo do leta 1848. Dve leti nato se je oženil s svojo prvo ženo, s katero je živel 22 let v srečnem zakonu. V letu 1875. se je oženil drugič s svojo sedanjo ženo, ki je tudi že v visoki starosti.
Otrok zgorel. Dekla Neža Pušnik iz Sv. Aniona v Slovenskih goricah je poslala te dni sedemletno hčerko svojega gospodarja Ivana Mravljaka na njivo, da bi poklicala neko delavko h kosilu. Delavka je sicer prišla, toda deklica se ni vrnila. Ko so jo začeli iskati so jo slednjič našli na polju poleg ognja, ki ga je delavka zakurila, že kot truplo z groznimi ope-linami.
Smrten padec v reko. Ne daleč od Knap-pejeve perilnice v Kamenici na Češkem, so našli truplo delavca Friča. Imenovani je šel ponoči iz gostilne po poti, kij e držala čez reko. Ko jc prišel na ozki mostič, ki je postavljen čez^ reko. se mu je nenadoma izpodrsnilo in Frič je padel v vodo, kjer je utonil.
Sto otrok pred sodiščem zaradi tatvine. 'Žalostna slika se je videla v pretečenih dneh pred okrajnim sodiščem v Karlovih Varih, kamor je bilo poklicano sto otrok, ki so prišli na nasilen način v skladišče za oglje in ki so odnašali odtarn na hrbtu cele vreče in košare oglja na svoj dom.
Zakonska drama. Iz Hamburga se poroča: Ve neki gostilni pri Sv. Pavlu se je odigral v Poslednjih dneh drama dveh zakonskih, ki sta bila ločena, čeprav sta se vzela šele pred enim letom. Urar Kusz iz Altone je težko prenašal izgubo svoje žene. ki se je že črez par mesecev po poroki preselila od njega. Kusz je Ha vse megoče načine delal na to, da bi prišla pobegla žena zopet nazaj k njemu. Preteklo soboto je šel Kusz po svojo ženo, ki je stanovala pri svojih stariših. in jo je povabil s seboj nas prehod. Po sprehodu sta se vstavila zakonska v neki gostilni, kjer sta naročila večerjo. Ko sta pojedla, je Kusz nenadoma potegnil iz žepa samokres, vstrelil je na svojo ženo, potem pa še na samega sebe. Oba sta bila težko ranjena in morali so ju odpeljati v bolnišnico, kjer sta vsled dobljenih ran umrla.
Nesreča na lovu. Da morajo biti lovci zelo previdni s svojim strelnim orožjem, se je pokazalo v teh dneh v Leškovcu na češkem pri nekem lovu, kateega se je udeležil tudi 261etni slikarski pomočnik Jožef Straub iz Teple, ki gotovo ni bil dober lovec. Straub je obstrelil na lovu zajca, ki pa je s strelom v bedrih odskakljal dalje. Straub je tekel za njim in ga je hotel pobiti s^ puškinim kopitom. Pozabil pa Jc, da je v puški še en naboj in da ima napetega petelina. Ko je mahnil s kopitom po zajcu se Je puška sprožila in strel je zadel Strauba na tako nesrečnem mestu, da je takoj izdihnil.
»Angeljček«? Pretečeni teden je obolela 28jetna dekla Marija Taumerjeva, kfcfe služila Pri gospej Matildi B. v Plznu. Predno je prišel Poklicani mestni zdravnik dr. Egermaier, je odšla dekla z doma pod pretvezo, da gre ležat k neki svoji znanki. Vendar pa se je kmalu zvedelo, da je šla Taumorjeva naravnost v mestno bolnišnico v Plznu, kjer so jo sprejeli v oskrbo. Ko pa je gospa B. drugega dne pospravljala sama po svojem stanovanju, je našla v kopelji vsa prestrašena v krilu, s krvjo namočenem, zavit plod 3 do 4 mesece starega °troka, katerega je dekla tja položila. Celo stvar ima sedaj v rokah državno pravdništvo.
Predrzen rop. Predvčerajšnjem popoldne je prišlo v neko trgovino z dragocenostmi v Londonu osem elegantno oblečenih gospodov. Pobrali so vso zlatnino, ki je bila v izložbi in so odšli. Policija premetenih tatov še ni izsledila.
Parnik se potopil. V parnik »Camdale« iz Kardifa se je te dni zadel liverpolski parnik »Consnla« v biskajskem zalivu in je »Camdale« tako močno poškodoval, da se je čez par ur nato potopil.
Galantna policija. Iz Kalifornije se poroča, da je šef tamošnje policije Lingo preskrbe! svoje stražnike s torbicami, podobnimi »pa-trontaškam« in napolnjenimi z iglami, nitmi, bucikami, gumbi, majhnim zrcalcem, glavniki in s škatljicami pudra. »In čemu?« bo vprašala sedaj radovedna bralka. Da bi lahko prišli stražniki takoj na pomoč oni dami, ki bi si na ulici razrtagala obleko, ki bi na ulici padla, kateri bi veter ali dež spral z obraza puder itd. Res galantna policija!
Z ljubosumnosti. Pri posestniku Ivanu Glogovšku v Artičah sta se sprla med ličkanjem koruze zaradi nekega dekleta posestnikova sina Kopak in Levak. Prepir je postajal Čimdalje ostreiši in Kopak je pri tem zgrabil poleno iri je udaril Levaka po glavi in po hrbtu, tako da je poslednji dobil smrtno nevarne poškodbe in da se je nezavesten zgrudil na tla.
Goljufivi in tatinski hlapec. Pri posestniku Frideriku Schrieblu, vulgo Regerbauerju v Smarjeti na Štajerskem služi za hlapca Ivan
Ischep. Ta je oni dan zahteval od svojega gospodarja, naj mu da 20 K kot predujem, da si nakupi raznih potrebnih stvari. Schriebl, ki je verjel hlapčevim besedam, mu je izplačal zahtevano svoto. Ischep pa je 15. p. m. zapustil svoje poljsko delo, ukradel svojemu so-hlapcu, s katerim je spal v eni čumnati, 5 K 48 v z denarnico vred in jo je pobrisal neznano kam.
Kriza v občini zaradi — ozkega krila učiteljice. Ozko krilo učiteljice v Pagnani d’ Aso-ld v Italiji je povzročilo v občinski upravi krizo. Seveda ni bila tu'kriva lepa učiteljica, ki ni imela vzroka skrivati svoje lepe rasti, kriv je bil beneški patrijarh s svojim, pred nekaj meseci izdanim oglasom proti novi ženski modi. Kot ubogljiv podanik strogega cerkvenega kneza, je posvaril župnik v Pagnamu učiteljico, da bi si nabavila bolj »nravno« krilo. Ker pa se učiteljica ni zmenila za župnikovo svarilo, je napravil ta proti nji celo revolucijo. Županu je poslal oklic, podpisan od starišev šolskih otrok, v katerem je stalo, da tsariši ne bodo več pošiljali svojih otrok v šolo, ako ne pride v šolo učiteljica s »poštenim krilom«. Vsled tega je nastal v mestnem občinskem svetu boj med klerikalci in liberalci, katerega posledica je bila — zahvala zastopnika šolskega sveta. Sklep, ali sme učiteljica še naprej učiti v kratkem krilu ali ne, je sedaj v rokah okrajnega šolskega sveta v Trevisu.
Ljubljana.
Občinski svet ljubljanski bo imel danes ob šestih zvečer redno sejo v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Volitev enega člana: a) odseka za uboge, b) obrtnega odseka, c) klavničnega ravnateljstva. IV. Personalno pravnega odseka poročilo o nekej prošnji za zagotovitev domovinstva v mestni občini ljubljanski. V. Finančnega odseka poročila: 1) o dopisu županovem glede prispevka mestne občine za ranjence v vojni na Balkanu. 2) O dopisu županovem glede neke spremembe sklepa občinskega sveta glede . pogojev za prepustitev c. k. državne obrtne šole.^ 3) O dopisu mestnega magistrata glede 47. žrebanja mestnega loterijskega posojila. 4) O ponovni ponudbi akad. slikarja R. Jakopiča glede nakupa njegovega umetniškega paviljona. 5) O prošnji najemnika kopališča v Koleziji, Ivana Grila, za delni odpis najem-ščine. 6) O prošnji ravnateljsva dekliškega liceja za kredit za nabavo glasovirja. 7) O samostalnik predlogih obč. svetnikov Jegliča in Likozarja glede draginjske doklade mestnim učiteljem. VI. Stavbnega odseka poročili: 1) O prošnji Franca Kunovarja za razdelitev pare. št 391/1 kat. obč. sv. Petra predm. I. tlel pri pokopališču pri Sv. Križu na sedem stavbišč. 2) O prošnji Viktorja Orla za odškodnino pri znižanji Nadvojvode Friderika ceste. VII. Šolskega odseka o samostalnem predlogu obč. svetnika Jegliča glede uporabe šolskih telovadnic izključno le v šolske namene. VIII. Policijskega-odseka poročila: 1) O delovanji »Gasilnega in reševalnega društva« za II. in III. četrtletje 1912. 2) O dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za kmetijsko-kemično preskuševališče. 3) O prošnji Jakobine Kastner glede imenovanja uličice mej »Ton-lialle« in njeno hišo. 4) O samostalnem predlogu obč. svetnika Brandta glede imenovanja nove ulice za nemškim jubilejnim gledališčem. IX. Direktorija mestne zastavljalnice poročili: 1) O proračunu mestne zastavljalnice za leto 1913. 2) O razpisu službe cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici. X. Satno-stalni predlogi: 1) Obč. svetovalca A. Rojine glede takojšnjega pričetka del za zgradbo III. mestne ljudske šole. 2) Obč. svetovalca Josipa Marinka za spremembo določil glede premeta z vozovi za gnoj 3) Obč. svetovalca Jožefa Reisnerja: a) glede imenovanja prometnih cest na Barju b) glede regulacije ceste na Barju od Rdečega križa do šole. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-pravnega odseka poročili: 1) o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za stalno opokojitev, 2) o prošnjah za razpisano službo šolskega sluge na c. kr. višji realki. IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za nadaljno prejemanje miloščine. V. Stavbenega odseka poročilo glede dovolitve stavbne doklade za ureditev Nadvojvode Friderika ceste. VI. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje prejemkov. VII. Obrtnega odseka poročilo za razne obrtne koncesije. Župan: dr. Ivan Tavčar.
—	Osebna vest. Gospod Janko Šraj, su-Plent na meščanski šoli v Postojni, je prebil pred^ ljubljansko izpraševalno komisijo izpit za meščanske šole iz prve skupine.
»Slovan«. Izšla je 12. številka »Slovana« S tem zaključuje »Slovan« svoj deseti letnik. Kdor ima vseh devet letnikov v svoji knjižnici, ima v nji lep zaklad. Koliko lepega gradiva se je tekom let nabralo. »Slovan« je vršil 10 let kulturno delo med nami in pogled na 10 letnikov zasluži priznanje. Naj bi se slovenska javnost zavedala svojih dolžnosti in pripomogla k temu, da list vzdrži in izpopolni. Zadnja številka prinaša dvoje lepih slik: Jaroslava Vrchlickega, kakor ga je-ustvaril češki kipar Salorno in krasen reilef Valdeca, ki je na nagrobnem spomeniku pesnika Kranjčeviča v Sarajevu. Vsebina te številke je zelo bogata: Kmetamarija: Rdeče lise. — Mir. R.: Učiteljica Helena. — Alojzij Gradnik: Motiv z brd. V večerni uri. Fran Govekar: Gledališki jubilej. — Petruška: Večna luč. Divja vihar. — Miljutin Uskokovič: Preporod. — Jos. Premk: Skozi odejo. — Pavel Golob: Ljubezen pijanca. — Dr. Ivan Lah: Jaroslav Vrchlicky. — Anton Debeljak: Življenje. Metan M.: Na pot.
—	Petruška: Pesem. — Golar: Jesenska. — Fran Govekar: Slovenska umetniška razstava. — Josip: Majolčiči. — Haram-baša: Znamenitosti podružnice Sy. Lenarta y, Bodeši-
cah. — Josip: Popotnik. — Listek prinaša zanimiva književna in kulturna poročila.
»Mladini« je napisa! Andrej Rape že tretjo knjigo, ki obsega sledeče povesti: Prost sem. -- Solnce je zašlo. — Pijanec. — Po zemlji je hodila ljubezen. — Slepo dekle. — Slikar. — Na stara leta. — Mlin. —■ O hišni mir. — Jesen jc bila. — Na ladji. — Vrhačev Urh. -- Na divjega petelina. — Vaški Janez. — Na štoru. — K materi. — Rapetovi mladinski spisi so se mladini tako prikupili, da bodo gotovo vsi z veseljem segli po tem zvezku. Stane 1:50 K, po pošti 10 vin. več.
— Glasilo jugoslovanske napredne mladi ne. Pravkar je izšel list »Preporod«, pokrajinsko glasilo jugoslovanske napredne mladine na Slovenskem. (Izhaja v Ljubljani vsak mesec enkrat, stane za celo leto dve kroni, posamezna številka 10 v. Naroča se na naslov: »Uredništvo »Preporoda«, Ljubljana.)
Kakor vidimo, začenja slovenska mladina z resnim delom za veliko jugoslovansko idejo.' Je to ideja, kateri moramo Slovenci posvetiti vse svoje moči, ker je za nas življenskega pomena. Na jugu je naše življenje, naša bodočnost. Oči slovenske mladine so se obrnile od severa na jug k bratom, ki so nam i krajevno i po svoji kulturi najbližji. Slovenska mladina spoznava, da je treba ustvariti veliko jugoslovansko kulturo, da je pa treba priti do političnega vjedinjenja vseh Jugoslovanov. Značilno je, da ravno mladina hoče reševati to važno vprašanje in da si je jasno upala povedati, kaj misli in kaj namerava. Spoznala je tudi, da ji je treba glasila, da potom njega podro jugoslovanske ideje med vso slovensko mladino, ki naj' petem širi svoje ideje med vsem slovenskim narodom. Narod mora razumeti njen klic, da bo mogel v trenutku, ko se bo šlo za njegovo svobodo, odločevati on sam in nihče drugi!
Slovenski narod je treba vzgojiti popolnoma v narodnem duhu, ker pri nas se premalo povdarja narodnost, premalo smo zavedni in še vedno preveč mlačni in lojalni. Med narod mora priti odporna sila. naš narod mora postati revolucijonaren, ne pa ponižen in krotak kot jagnje. Ker dovolj je suženjstva, verige mu morajo pasti z rok! In če ga drugi ne bodo oprostili verig, vrgel jih bo sam od sebe, da začne enkrat svobodno dihati na svoji zemlji. Zato se mora dvigniti med narodom narodni ponos, mora se dati narodu veliko idejo narodnega vjedinjenja vseh Jugoslovanov. Te so vodilne misli lista in mladine, ki se zbira okrog njega.
Upamo, da bo slovenska javnost razumela te mlade delavce, da jih bo z vsemi svojimi močmi podpirala. Kdor le malo razume velik pomen velikih in važnih dogodkov na jugu, ta bo tudi razumel slovensko mladino in bo idejo in list podpiral. Skromna oblika lista nam priča, da se ti mladi delavci niso zaleteli, temveč da delajo premerno in počasi, da hočejo začeti z majhnim, da pridejo do velikega. To moramo predvsem pozdravljati. Čim več bo zanimanja za list in čim bolj bodo Slovenci razumeli njegov klic, tem prej bo dobil list svojo obliko. Vsak zaveden Slovenec, ki pripoznava ideji vjedinjenja Jugoslovanov veliko važnost, naj list razširja, naj se nanj naroči in naj mu pridobiva novih naročnikov.
»Preporod« nam obeta prinesti v narodnostnem in jugoslovanskem vprašanju med Slovence resnično prerojenje, ki ga Slovenci tako zelo potrebujemo. Vi mladi delavci, pa le pogumno na pot dela za cilje, ki vam morajo biti sveti, saj domovina vas je vzredila, domovina pričakuje od vas rešitve ...
Kupovalcem in prodajalcem drv povemo za zgled ta-le slučaj: Pred kratkim je prodajal na trgu neki kmet drva. Tržni nadzornik je zapazil, da je več ko polovica polen krajših nego določa mera (24 col). Kmet se je izgovarjal, da se včasih malo krajše zažaga. Toda čudno je bilo, da so bila na dnu vsa polena zažagana, t. j. krajša nego morajo biti. Imela so po 20—22 col. Prodajalec drv je bil včeraj obsojen na 24 ur zapora. — To povemo v opomin onim, ki kupujejo in prodajajo, da ne bo kdo prikrajšan ali — podaljšan.
— Pri koncerau »Glasbene Matice« v torek, dne 19. novembra bodo sodelovali: klavirski virtuoz, domač umetnik gosp. Anton Trost, virtuoz na harfo gosp. Alfred Holy. član orkestra dunajske dvorne opere, dr. Pavel Grošelj (deklamator), pevski zbor »Glasbene Matice« in orkester Slovenske Filharmonije pod vodstvom kapelnika g. P. Tep!yja. Vstopnice za koncert se z običajnimi cenami od danes naprej prodajajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Vabilo na Martinov večer, ki ga priredi šentpeterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Ta zabava se vrši v nedeljo 27. t. m. v vseh dolenjih prostorih gostilne »Pri Štruklju« v Kolodvorski ulici. Začetek ob 7. uri zvečer. Združena odbora se na vso moč trudita, da bi veselica čim bolje uspela. Darovala sta lepe dobitke, katerim stoji na čelu živa Martinova gos. Takšna žival je v starih^ časih rešita prestrašeni narod krutega sovražnika. Naj tudi naša gos, in kar gre za njo, pripomore k rešitvi obmejnih Slovencev! Mi nimamo handžarjev, bajonetov in brzostrelnih pušk, da bi z njimi odganjali naše Turke ter tako reševali obmejne brate, a krono zmore vsak, da jo položi na naš Martinov večer domu na žrtvenik. Urimo se v požrtvovalnosti, posnemajmo v tej čednosti Srbe in Bolgare, sicer ne rešimo svoje narodnosti. Žarečih oči se bomo pogovarjali tisti večer o naših južnih bratih, uživali bomo bob in krofe, ki nam jih napeko naše velecenjene dame. naši pevci nam bodo prepevali narodne pesmi — tudi kakšna balkanska bo vmes — naše misli polete do Carigrada in če nas ne puste na cedilu prijatelji in prijateljice C. M. družbe, bo končni uspeh ta, da bo dmgi dan tvrdka »Balkan« peljala deset Žakljev svetlih kronic v Narodni dom glavni družbi. To se bo gotovo zgodilo, ako do nedelje pade Skader ali Odrin ali
pa oba. General naše Cirilmetodarije — pa to ni Ceknr-paša, ki sc, vreden učenec Gobec-paše, skriva nekje ob Egjskem morju — opravičeno loži, da se je malone pozabilo na njegovo carstvo, odkar se pobira za Rdeči križ«. Vse gleda na jug, niliče ne misli več na njegove trdnjave, na ponosne stavbe naše potrebne šolske družbe. Ljubljančani, podvizajte se na našo zabavo in ne pozabite naše Ciril-Metodo-ve družbe! — Šentpeterska moška in ženska C. M. podružnica v Ljubljani.
»Kinematograf Ideal«. Spored za torek, 12„ sredo 13. in četrtek 14. novembra 1912: 1) /urnal Pathe. (Kinemografska poročila.) Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd. 2) Mali palček. (Pravljica v dveh delih. Učinkovitost z Mirkom. Kolorirano.) 3) Ščinkovec. (Znanstveno. Kolorirano.) 4) Železna roka proti beli rokavici. (Detektivska drama v dveh delih. Nadaljevanje I. dela.) — Samo zvečer. — 5) Mo-ric v zadregi. (Komična učinkovitost s Princem. V soboto Most čez prepad. (Zruši se most z vlakom vred). Prihodni torek Pohlep po zlatu. (V 3 delih. Kolorirano.) 2) Maks hoče večji postati. (Komična učinkovitost.)
Posebna špecialiteta likerja se dobi v Sp. Šiški pri Lov. Šibeniku.
Drobiž z bojišča.
Zlata knjiga.
Vojna zlata knjiga se bo imenovala nova knjiga srbske države s pergamentnimi listi, in zlatimi platnicami. Ta knjiga se bo napravila na izrečno željo kralja Petra samega. V njo bo zapisal finančni minister Pasič lastnoročno imena vseh onih Srbov in prijateljev Srbov, ki so priskočili srbski državi v tej sveti vojni z denarnimi podporami na pomoč. Dosedaj so Srbi nabrali že blizu 3 miljone dinarjev. Ko bo svo-ta dosegla tri miljone, se bo denar vštel med državne dohodke. Niti eden dar ne znaša dosedaj manj kot tisoč dinarjev. Imena darova-teljev se bodo objavila po preteku petih let, poprej le imena onih, ki bi do tega Časa umrli. Zlata knjiga bo last srbskega vojnega muzeja.
Zaspani turški poveljnik.
Iz Aten se poroča: Iz Soluna se poroča, da je katastrofa turške vojne ladije v Solunu, katero je potopila grška torpedovka, imela za poveljnika ladije jako hude posledice. Poveljnik je bil takoj poklican pred vojno sodišče in nato ustreljen, ker je vkljub temu, da ga je nočna straža opozorila, da je došla v luko na tihem velika grška torpedovka, spal naprej brez skrbi. Tudi poveljnik baterije na Karaburnu je bil ustreljen, ker ni zapazil prihoda grške torpe-dovke.
Oficir Tihomir Vujovič.
Bitka pri Novem Pazarju je bila silno krvava. Turki in Albanci so bili skriti za močnimi utrdbami in so prizadejali hrabri srbski armadi velike izgube. Na eni izmed najbolj nevarnih točk se je bojeval s svojimi vojaki rezervni poročnik Tihomir Vujovič iz Čačka. Bil je neprestano pred svojimi vojaki. Obe nogi sta mu bili že prestreljeni, a ni hotel odnehati, ampak ie neprestano hrabril svoje vojake, dokler ni padel vsled bolečin na tla. V tem trenotku je zatrobila srbska tromba v znamenje, naj se čete umaknejo, da se bodo Turki in Albanci toliko približali iz svojih utrdb da jih bodo lahko zadevale srbske mitraljeze. Srbske čete so se res takoj umaknile, na bojišču ie ostal težko ranjen le poročnik Tihomir. Turki in Albanci so mislili, da so zmagali. Vsedli so se na srbski lini in se pričeli približevati. Ranjeni Tihomir je videl, da so dospeli že čisto blizu njega. Ni jim hotel pasti živ v roke. Čakal je in čakal in konečno vrgel v Albance bombo. Bomba je storila svojo nalogo. Raznesla je njega in veliko število Albancev. Tako umira na bojišču srbski oficir kot pravi junak. Tihomir Vujovič je bil star šele 28 let in je pred tremi leti dokonča! svoje juridične študije.
Branko Lazarevič še ni poginil.
Belgrajski listi so zadnji čas priobčili vest. da je padel na bojišču kot junak tudi znani srbski pesnik Branko Lazarevič. Sedaj se je izkazalo, da vest ni resnična: Branko Lazarevič je še vedno pod puško, s katero je sedaj zamenjal pero v boju za osvoboditev bratov in vstva.rjenje Velike Srbije. Vest o njegovi smrti je nastala le radi tega, ker je padel neki drugi Lazarevič, katero ime je v Srbiji zelo često.
Kal pripovedujejo ranjeni srbski vojaki.
Srbski časnikarji neprestano obiskujejo po bolnišnicah ranjene oficirje in vojake in se raz-govarjajo ž njimi o vojnih epizodah, na kar te pogovore, ki jih občinstvo zelo rado bere, vse obelodanijo v listih.
Tudi mi prinašamo zanimivo izpoved stotnika Stopiljkoviča, kako so Srbi zavzeli grič »Starac«. Stopiljkovič je pripovedoval:
»Turki so nas obsuli z ognjem že iz daljave 3000 lotedoy. A mi se nismo za to zmenili. Ko smo se jim približali na tisoč metrov, smo pričeli streljati tudi mi. Kar prične delovati tudi naša artiljerija. Turki so pobegnili. Boklet se tolčejo, se bijejo zelo hrabro, to se jim mora priznati, toda ko prično bežati, beže tako. da bo kmalu nastal pregovor: beže kakor Turki.
Na begu pomečejo vse od sebe. samo da si rešijo svojo dušo. Čudovito kaj smo vse našli na osvobojenem hribu »Starcu«. Bilo je 10 šotorov. V enem je ležda cela knjižnica. V nekem kovčku smo našli cel zaboj toalete.
Preganjajoč Turke smo dospeli do vasi Čelopek. Od polkovnega poveljnika sem dobil ukaz, da mu moram prignati iz Čelopeka Hasan bega, bogatega in divjega Turčina. ki je po svojih grozovitostih znan daleč naokolu. Pri prihodu v vas so nam prišle nasproti ženske in nas obvestile, da so Albanci pobegnili. Prosile so nas, če smejo prinesti iz bližnjega gozda svoje otroke, katere so tam poskrile. Dovolili smo jim, ali smo se kmalu kesali. Že iz prvih hiš so pričeli Albanci streljati na nas.
Neki naš podnareciniK Je bil ranjen v nogo. Morali smo torej vas zavzeti s silo. Preiskali smo eno hišo za drugo in našli 30 Albancev. Neki Albanec je pred našimi očmi izvršil grozen čin. Prišedši iz hiše, je zgrabil za vratmi 121etnega dečka in mu zasadil nož v grlo.
Nesrečni otrok je pričel kričati in se opotekati. dokler se ni zgrudil mrtev na tla. Strašno! Tega krvoločnega Albanca sem osebno zgrabil za vrat in ga na mestu ubil.
Nato smo odšli proti hiši Hasan bega, ki je pa že pobegnil. V vsej hiši ni bilo žive duše. Naši vojaki so se začeli zabavati v sobi, ki je naibrže služila za harem. Kar zaslišijo neko ropetanje,. Vsi smo odšli na lice mesta. A kaj zagledamo pred seboj. — Starega osla, ki je bil silno vznemirjen, ker ni imel hrane. Da bi mogel kai poročati o Hasan begu, ki je zbežal, sem krstil tega osla za Hasana.
Na dvorišču smo dobili par sto kokoši in piščet. Vjeli smo jih par in zaklali.
»Kaj bi ve naredile nato« vpraša stotnik usmiljene sestre.
»Poparile bi jih z vodo«, odgovore one in nato oskubile.«
A mi nismo imeli za to časa. Par vojakov ie zgrabilo kokoši za noge, in jih pričelo skub-sti. Perje je padalo ravnotako, kakor bi bilo polito s kropom. Kmalu smo imeli kokoši pečene in se na račun pobeglega Hasan bega dobro pogostili.
»A kje ste Vi ranjeni«, vpraša stotnika nenadoma kralj.
»V bitki pri Kumanovu sem bil ranjen v nogo. V bolnišnici v Ristovcu nas je kralj zelo pogosto obiskal in nas obdaroval.«
»Ah si težko ranjen?«
>Sem. a ni mi žal. ker sem se dobro maščeval.«
»Tako je, dobro smo se maščevali,« odgovori kralj.
Nekega dne je prišel kralj zelo dobre volje k nam. Prinesel nam je veselo novico. Vzkliknil je:
»Moj Stepa (general Stepa Stepanovič) je zaplenil Turkom 123 topov.«
»Obrazi so se nam razširili in bolelo nas je, da pri tej zmagi nismo mogli sodelovati tudi mi, ki ležimo tu v bolnici« je končal Stopiljkovič in mi nodal roko v slovo.
Volna.
Skrajno nevarna situacija.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANIK UGRON PRI PAS1ČU PASIC ODKLONIL AVSTRIJSKE PREDLOGE. SRBSKI MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 11. novembra. Včeraj zvečer je avstrijski poslanik v Belgradu, Edvard Ugron, ki ie pred par dnevi dobil v Pešti nove instruk-clje, obiskal srbskega ministrskega predsednika Nikolo Pasiča in mu natančno pojasnil avstrijsko stališče napram srbskim zahtevam po svobodni srbski luki ob .jadranskem morju in glede okupacije Albanije od strani Srbije. Ministrski predsednik Nikola Pasič je vzel Ugronovo izjavo sicer na znanje, obenem pa izjavil, da Srbija nikakor ne more sprejeti avstrijskih zahtev, ampak vstraja odločno pri svojih zahtevah.
Belgrad, 11. novembra. Takoj po Ugrono-vem odhodu je ministrski predsednik Nikola Pasič sklical ministrski svet, kjer je referira! o Ugronovi izjavi in svojem odgovoru.
Belgrad, 11. novembra. Poslanik Ugron je včeraj dopoldne obiskal tudi srbsko zunanje ministrstvo in je dolgo časa konferiral z ministrom Jovanovičem glede avstrijskega stališča napram srbskim zahtevam. Jovanovič je odgovoril, da ne more dati nobenega odgovora.
PASIC ODŠEL V SKOPLJE.
Belgrad, 11. novembra. Ministrski predsednik Nikola Pasič je odpotoval danes v Skoplje, da referira kralju Petru o političnem položaju.
PREDSEDNIK BOLGARSKEGA SOBRANJA
V PEŠTI. BOLGARSKA ZA SRBIJO.
Budimpešta, 11. novembra. »Pester Lloyd« poroča o prihodu predsednika Daneva, sledeče: Danev je prišel v Budimpešto direktno iz bolgarskega glavnega stana v Stari Zagori in je takoj konferiral z odločilnimi avstrijskimi in ogrskimi faktorji. Bolgarska se trudi na vse načine, da doseže med Avstrijo in Srbijo sporazum. Ona je sicer prepričana, da ne bo nihče nasprotoval bolgarskim zahtevam, vendar pa je s svojimi zavezniki popolnoma edina. Danes je poročal tudi o vprašanju pohoda bolgarske armade v Carigrad. Izjavil je, da ie Bolgarska le v tem slučaju pripravljena skleniti s Turčijo premirje, ako Turčija brezpogojno ugodi njenim tozadevnim zahtevam, predvsem, da umakne svojo armado iz obrambne linije Čataldža in obljubi, da ne bo prevažala iz Male Azije novih čet. V nasprotnem slučaju Bolgarska ne sklene premirja s Turčijo in bo zasedla tudi Carigrad.
ITALIJANSKI POSLANIK L KI PASlCU.
Belgrad. 11. novembra. Italijanski poslanik v Belgradu se je zglasil pri ministrskemu predsedniku Nikola Pasiču in mu sporočil željo Italije. naj Srbija ne zasede Albanije. Pasič je odgovoril, da ne more ničesar obljubiti, ker smatra Srbija Albance za sovražnike ravnotako, kakor Turke.
SITUACIJA SKRAJNO KRITIČNA.
Budimpešta,novembra. Pod r-vprtcvlm predsedstvom se je danes vršila važna konie-
renca, katere so se med drugim udeležili tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand, vojni minister Auffenberg, šef generalnega štaba Schemua in bivši šef generalnega štaba pl. Hotzendorf. Odnošaji med Avstrijo in Srbijo so postali silno napeti. Avstrija je odločno pripravljena braniti svoje legitimne interese. Situacija je skrajno kritična.
AVSTRIJSKE ZAHTEVE.
Budimpešta, 11. novembra. »Az Est« poroča, da so avstrijske zahteve napram Srbiji sledeče:	1.	Srbija	mora osigurati Avstriji za
njene produkte prost izvoz In sicer potom posebne trgovinske pogodbe. 2. Zgotovljena mora biti teritoriialna integriteta Albanije in 3. Srbija mora podati garancijo, da bo prenehala s svojo politiko med avstrijskimi in ogrskimi Jugoslovani.
KOLERA V TURŠKI ARMADI.
Carigrad, 11. novembra. V turški armadi P* Cataldži se je pojavilo nad 100 slučajev azijatske kolere. 45 vojakov je že umrlo za kolero.
BOLGARI PRED CATALDŽO.
Carigrad, 11. novembra. V tukajšnjih vojaških krogih se zatrjuje, da bodo Bolgari jutri zjutraj dospeli pred čataldsko obrambno linijo. Splošno se domneva, da se bo velika zadnja bitka med Bolgari in Turki pričela že v sredo zvečer. Bolgari bodo najbrže takoj pri prihodu priredili generalni naskok na utrdbe.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Sofija, 11. novembra. Vladni organ »Mir« odločno dementlra vesti evropskih listov, da se vrše med Bolgarsko in Rumunijo pogajanja glede kompenzacij Rumuniji, po kateri bi Ru-munska dobila za odškodnino del bolgarskega ozemlja.
*
ŽFLF.ZNIŠKA NESREČA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 11. novembra. Na progi Buri impešta-Reka in sicer na postaji Erc.zy je skočil danes neki tovorni vlak raz tir. Šest vozov je bilo popolnoma razdejanih. Vlakovodja je mrtev, štiri osebe težko ranjene.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA RUSKEM.
Odesa, 11. novembra. V bližini postaje Lipčani je skočil raz tir brzovlak, ki je peljal v Odeso. 14 oseb je težko in lahko ranjenih.
Izkaz daril za »Rdeči križ balkanskih držav".
8. novembra. Dukič Joahim 3 K, Fran Lukan, Ljubljana 20 K. Odbori slovenskih društev v Trbovljah 463 K 68 v. Uredništvo »Slov.
Naroda« 30 K 14 v. Franc Hamberger iti g. Fran Remšgar 100 K 24 v. Skupaj 617 K 06 v. in 19.537 K 99 v, vsega skupaj 20.155 K 05 v.
8. novembra. Lavoslav Apat, veleposestnik. Kapla pri Vranskem 20 K. Hani Dile 118 K 40 v. Uredništvo »Slovenskega Naroda« 17 K 56 v. A. Lunaček, nadučitelj, št. Rupert 83 K, skupaj 20.394 K 01 v.
9. novembra. Zbirka dijakov I. državne gimnazije v Ljubljani (izročil g. prof. Reisner) 200 K, Kalmus Fran, tovarnar 20 K, Seidl O., zobe zdravnik 10 K, Ulrich Ana 10 K, Beg Ante 2 K, omizje pri Blagaju, Stari trg 5 K, Bizovičar Ivan, vrtnar 10 K, Krapeš Milko, urar 1 K, Repič Avgust 1 K, Francka Fincinger, Šmartno K 110*30. enorazredna ljudska šola v Koritnicah 5 K, zbirka magistratnih uradnikov 100 K, ga. Minka Govekarjeva nabrala 60 K, Anton Sever, Semič K 53 '56, upravništvo »Slovenskega Naroda« 2024 K, g. profesor Ilešič izročil: dr. Ciumbach, profesor II. drž. gimnazije 10 K, Jos. Bučar, profesor 2 K, dr. Glajovic, profesor 2 K. Kavšek, profesor 5 K, Jos. Mestec, profesor 5 K, dr. Lokar, profesor 5 K, Lud. Warjah, profesor 5 K, dr. Kropivnik profesor 2 K, I. Maselj, profesor 3 K, Jeraj, profesor 5 K, Rozman, šolski sluga 1 K. Egidij Jeras, Ljubljana nabral 7 60 K, omizje pri Goršetu 3 K, notar Plantan 100 K, Ivan Dečman za dobljeno stavo 10 K. omizje v Žalcu v hotelu Virant 7 K. Vsega skupaj 23.183 K 47 vin.
Pridobivajte novih naročnikov!
priporoča
Učiteljska, tiskarna
Ljubljani, r. z. z o. z.
Vizitke in kuverte
priporoča
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z. z o. z.
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
!Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
C)cskl, zuantke „K, M.44
! briketi !
(Jeski kosovni iii orehov jasi
! premog!
brez vsakega kamenja ali prahu, skoraj nič pepela, občeznano najboljše In najcenejše kurivo za peči, štedilnike, kotle Itd. Ceniki, posebno za cele vagone, po jako znižani ceni, zastonj na zahtevo. Priporoča edina češka prodajna pisarna J. PAULIN, Ljubljana, Nova ul. 3.
os
■	■MBK*
L.
03
■	mmm
CC
■	— 15
■ mmm.
O
O
o.
>C0
cd
o
co
m
i. Sž ■ .'
Stavno famevan - ^
..Likvr Medicinajl
H; ix zdravilnih rw*!i2
‘*0vroSebenik,5i3ka
pr) Ljubljani
“O
o
CD
cr
=
ox
rn
CD
O
S’
CD
rt*
$D
5?
CD
Vljudno naznanjava cenj. občinstvu da sva preselila svojo
Preselitev gostilne.
gostilno pri „RTJSU“
iz Marije Terezije ceste št. 8 Fred Ig-rlšče štev. 1 (pre;e „pod Gabrom") sedaj pri „IRXJSUe«. Za obilen obisk se priporočata s spoštovanjem	A.	M.	RUS.
r
201 do 30
ol
|0
znižane cene radi preogromne z iloge oblek, nglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmo lernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velik;*, izbera. Posti ežba točna. Cene nizke.
„AngIeško skladišče ob!ek“
o Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
V,
Odgovorni urednik Radivo) Korene,
Last in tisk »Učiteliske tičkam?*.
Mali oglasi.
Sprejme se delo, vezenje na stroj, kakor »a jour vezenje, monogrami na rjuhe, blazine in drugo perilo po jako nizkih ccnah. — Več se poizve: Prečna ulica št. 4.1. nadstr., levo.
Pisma in kuverte s firmo
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
^Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana!
Pariz 1505 1.
London 1335.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam m.ao-večjo zalego !kxae:al2i.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. -
Cene brez Itonkureitsce, ::
FR. IOMČ
Št. 36984.
Razpis
ustanove za ljubljanske mestne reveže.
Mesini magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti »Cesarja Franca Jožefa jubilejske ustanove za reveže", in sicer dve po 50 K, deset pa po 40
Do teh ustanov imajo pravico oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Prošnje za podelitev jedne teh ustanov je oddajati na vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 30. novembra 1.1.
Prosilci imajo v prošnji natančno navesti, o čem da žive, ali ima o kak reden dohodek in kakšne so r dbinske razmere (število nepreskrbljenih otrok, zdravstveno stanje.)
m grlstra-t lj "u. olj
dne 9. novembra 1912,
Zupan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.