Za zgraditev novih zidov... GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 13. septembra 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp°dizione in abbon. postale Stev. 693 lira naše sloge Vzpostavitev Svobodnega '■Hoškega ozemlja je vpraša-nJe dni. Kljub temu da se Slo-Ve«ct nismo borili za tako re-Mev tržaškega vprašanja, nas Planck tržaškega ozemlja ne opravlja v obup. Dejstva, ki spričo tega položaja nagajajo s treznim, a vendar c‘dnm optimizmom, slone na Medečih ugotovitvah: . k Številčno in gospodarsko fcer šibkejši, imamo Slovenci wpno s Hrvati vendar pre-Rrn ^ zemeljske površine JP'ja v svoji lasti. Z izločit-nePosrednega pritiska ce-tneya italijanskega gospo-s STO-ja, se slovan-elementu, živetemu na ®°Ji zemlji odpirajo perspek-ve gospodarskega in narod-vstnega razmaha, ki mora — zajamčeno narodnostno ena-°Pravnostjo — sčasoma po-Pionia izbrisati posledice *estranskega zatiranja na L°J*° slovenskega življa. *■ Tesna povezanost Slo-tn Hrvatov z napred-italijanskim prebivalstvom Ay-ja ustvarja pogoje za od-J*~n poseg v reševanje jav-^ravnih vprašanj. S tem bo jjpkm smrtni udarec doseda-hn monopolistom tržaške-jf® Političnega življenja, ki iz-I® iz dejstva, da so ključne Y*tojanke tržaškega gospo-j, rstva v italijanskih rokah. °da kljub pritisku, ki ga bo-. do neke mere še vedno lah-Ovajali na gospodarsko od-Ses,|o italijansko prebivalstvo, - položaju vprašanje ga; postavlja dru- j. ej kot nas uče izkušnje iz tedanje prakse. ”•Napredna socialna vsebi-_ našega političnega progra-Kora — ob pristopanju k >ia;Van^u konkretnih vprašanj da se tržaško ozemlje spre-litn} v Puščavo. S pametno po-«eg držav našega zaledja Ve ju odpirajo perspekti-gospodarskega razvoja; z tedanjem varljivim vabam Im^kih politikov pa se STO am ■ ^Premeni v slepo črevo 5- Niškega imperializma, kar hi ??ženilo za tukajšnje prekopiW: 8 trebuhom za Zcrtt- ~d tod naša mirnost, lii *°d zaskrbljenost v ita-r^tkem šovinističnem tabo-j ; s* njihovi napori, da bi si ^ bedami ohranili to, kar so n Pridobili z nasiljem, jim ne "mre zagate. je oskrbljenost vedno Kot za časa prihoda mednarodne komisije, ko je hotelo primorsko ljudstvo povedati vsej svetovni javnosti, da. si resnično želi priključitev k Jugoslaviji, ko so bili postavljeni po vseh poteh in cestah velikanski slavoloki, tako tudi sedaj rastejo iz tal slavoloki, na katerih bleste rdeče zvezde in po vseh vaseh ljudje na novo pišejo parole, ki govore o tem, da se ljudje vesele priključitve. Z zadoščenjem gledajo na to, kako odhaja na kamionih civilna policija in zavezniške vojaške edinice, da ni več guvernerja niti v Komnu niti v Sežani. Nikoli več ne bonfo hlapčevali pod tujčevo peto, govore njihovi o|>razi. ■Ko smo v Skopem spraševali naše žene, če so zadovoljne, da bodo priključeni k Jugoslaviji, so nam odgovorile, da so se zato borili njihovi možje in sinovi. «Hu-do nam je le za vas, ki ostanete v Trstu*, je dejala ena izmed njih in pokazala na zid, kjer je bilo z velikimi črkami napisano: «Trst, Gorica naša je pravica*. Ustavili smo »e pred velikim slavolokom ;ena izmed žena je pokazala: «Poglejte, vsi smo ga pomagali delati, možje, fantje, dekleta in žene, da bi le mogli videti v naša srca, kaj danes mislimo in kakšni občutki nas spreletavajo, ko pomislimo na to, da bomo po tolikih letih končno vendarle pripadali k Jugoslaviji*., je dejala skoraj 70 letna žena. Po vseh vaseh v okolici Trsta srečuješ vesele in zadovoljne ljudi, zbirajo se v gručah in. govore o tem, kako bo. Ljudje opuščajo delo na polju in hite krasit svoje vasi. V resnici, kaj takega zmore le iskrena ljubezen in zavest, da je prišlo do priključitve predvsem zaradi borbe, ki jo je pod vodstvom Osvobodilne fronte vodilo vse zavedno primorsko ljudstvo skupno z jugoslovanskimi narodi. Na žalost pa je vendarle treba ugotoviti, da prihajajo iz Trsta razni euradni* in «poluradni* ljudje in izsekujejo kraške borovce in debele hraste ter jih na kamionih odvažajo v Trst. Zgodi se tudi, da so med njimi tudi domačini, ki jim prav nič ni mar, da se s tem uničuje splošna ljudska imovina. Prav tako odhaja iz naših kra-ških vasi civilna policija in za- vezniške vojaške edinice, ki so vse doslej ovirale demokratično ljudstvo in njegove organizacije pri njihovem razvoju ter zapirale naše. najboljše ljudi. Kot vedno tako tudi v tem zadnjem trenutku niso pozabili na svoje «poslan-«stvo» v teh krajih in so, kot n. pr. v Sežani zažgali kup zelenja, ki so ga ljudje pripravili, da bi okrasili z njim slavoloke. V Dutovljah je civilna policija prepovedala vaščanom, da bi postavili slavoloke. Najlepšo sliko visoke moralne in kulturne stopnje pa je nedvomno pokazala zavezniška posadka v Sežani, ki je iz bivše bolnioe odnesla vse, kar se je dalo. Prišli so jim prav celo kotli, kopalne kadi ter so odklopili vodovodne pipe, tako da je voda par centimetrov na visoko zalila vse prostore. Prav tako so pustili v zgradbi minometne bombe, tako da preti nevarnost, da se do-gode razne nesreče, ker se niti ne more ugotoviti, kje povsod se te bombe nahajajo. Kar pa niso odnesli vojaki, pa so odpeljali na kamionih pomožni uslužbenci. Te dni se bodo vršilo po vseh krajih, ki bodo pripadali k Jugoslaviji, manifestacije in masovna zborovanja, na katerih bodo ljudje še enkrat pokazali svoje zadovoljstvo ob priliki priključitve Primorske k Jugoslaviji in obljubili, da bodo stopili skupno z jugoslovanskimi narodi k izvajanju petletnega načrta ter pomagali utrjevati novo Jugoslavijo. Zato je popolnoma nesmiselno, da nekateri ljudje nasedajo sovražni propagandi in odhajajo S svoje rodne grude. Slovenec spada v Slovenijo, v Jugoslavijo, kamor se vračajo tisoči izseljencev iz daljnje Amerike, Francije, iz vseh krajev sveta, da bodo na svoji zemlji svoji gospodarji in s svojim delom pripomogli graditi svobodno domovino. V Sežani bo danes ob 9. uri pre-daja oblasti od strani ZVU jugoslovanskim delegatom. Ob tej priliki bo tudi svečana seja ljudskega odbora. Prav tako se bodo vršile slovesne seje tudi po drugih krajih in okrajih, ki bodo ob tej priliki izdajale razne proglase. Naslednjo nedeljo pa se bo vršil na Dijaku Primorski festival, na katerega bodo prihiteli ljudje iz vseh krajev naše zemlje. vršila po naslednjih tečajih in sicer: italijanskih metropolitanskih lir in zavezniških dir po tečaju 15 dan za 100 lir. lir po tečaju 30 din za 100 lir. 4. Obenem z novčanicami, ki se glase na lire, se bosta izvršila na ozemlju označenem v členu 1. te uredbe umik in zamenjava italijanskega kovanega denarja. Zamenjava italijanskega kovanega denarja se bo izvršila po istem tečaju kakor novčanic, ki se glase na italijanske metropolitanske lire (61. 3). 5. Predložitev novčanic in kovanega denarja v zamenjavo je obvezna v onem kraju zamenjave, ki je najbližji kraju stalnega bivanja predložitelja. Predložitelji novčanic in kovanega denarja, ki se glase na lire, se morajo ob tej priliki legitimirati. 6. Po poteku roka zamenjave prenehajo novčanic« na lire in italijanski denar biti zakonsko sred- stvo plačevanja na priključenem področju con «B» in «A» ter bo od tega dne služil ca tem področju dinar kot izključno zakonito sredstvo plačevanja. 7. Vse obveznosti v lirah na kakršni koli osnovi, kd jih j« treba plačati na priključenem področju con «B» in «A», se imajo obračunati v dinarjih, in sicer: na priključenem področju cone «B» po tečaju 30 din za 100 lir, na priključenem področju cone «A» po tečaju 15 din za 100 lir. 8. S prvini dnem po poteku roka zamenjave, potem ko se je prej izvršilo preračunanje v dinarje po tečaju zamenjave 30, odnosno 15 din za 100 lir, se imajo vse poslovne knjige na priključenem področju cone «B* in «A» voditi v dinarjih. 9. Devizna kontrola na bivši meji med prejšnjim ozemljem FLRJ in cono «B» se ukinja s prvim dnem po poteku roka zamenjave. SIO povabljeno na konferenco o carinski uniji Londol, 12. — Iz Londona poročajo, da so Albanijo, Bolgarijo, Belo Rusijo, CSR, Finsko. Madžarsko, Norveško, Poljsko, Romunijo, Švico, Svobodno tržaško c zemlje (potom OZN), Ukrajino in Sovjetsko zvezo, naj s« pridružijo skupini držav, ki preučujejo evropsko carinsko unijo. Vprašali so tudi države britanskega Common-wealtha, ali želijo biti povabljene. Uprava ZVU v Vidmu preneha v ponedeljek Videm, 12. (Ansa) — Uprava ZVU sa Videmsko pokrajino bo prenehala v ponedeljek opoldan dne 15. t. m. h f. zopet nou načrt o .pomoči" Pet tisoč ameriških »izvedencev" za preučitev gospodarskega položaja v Evropi - Razočaranje holandskega tiska - Carinska zveza nordijskih držav bi bila samo v oporo zapadnemu bloku il/uh Pomagati iz viti. mnogemu pisanju nnova l'ečja. (rj . eu izmed njihovih listov, Jen6 dunes še najbolj razšir-,iip Oiornale di Trieste>) a Vedno' njey°va razširjenost t'o bolj ožila, obupno pozi- no;te Italijane k slogi in enot-o t.;1 9°vori o zidu, o skali, n^^kih tleh in o podobnih žel 0rn**kih ^prispodobah, tola-ben n *• dejstvom, da še no-ljr ltalijan ni postal Slovenec, ces Nemec itd., ampak pro-ru Asimilacije se je vršil v Kida smeri• Na ta pesek h,, pmenjeni list vse svoje jj}Je tudi za bodočnost. • **0sr Preteklostjo in bodoč-vi,,*0. pa sioi' Meja pri De-jc ,n raznarodovalni proces 0<2 s1 avljen za vse večne čase. danes naprej bo Slovenec Hdo ho voifil imrairo na STO-iu do guvernerjevega prihoda Mnogim ni jasno in nas zato ■ dd trenutka, ko bo guverner .obve-vprašujejo, kdp bo vodil upravo stil Varnostni svet, da je mogoče STO-ja do prihoda guvernerja, k: notranji red zagotoviti s službo ^er ^kruenee, Hrvat Hrvat, PriJj . veš nihče ne bo mogel Zat--’ da za skorjo kruha ^taje j' . svpj narod. Mirnr 'e imai° danes Slovenci Tadi *6n dnevnik (in tudi za-d(,e ®9° edinega slovenskega 'Gio ° člankarju pri Žoi’ T>l(lle di Trie ste» razliva Pri i ’ *ak* meri, da ga vidi le PiT, ^njevkah kot ovojni pa-8C omenjeni list le 'big S/onenci na STO-ju ker 0 danes malo, zelo malo, bied/l° na8 oropali vsega; a HTO?1. ko bodo Slovenci na bi pj^.xrneli vedno več, ne da *ad„t 7n postajali všabni in J7 kakor pripadnik k\ioj je od pamtiveka bila *e veškega rodu in ki je ^Jkuii n° najinteligentnejša, *>ej!a Urnejša, najvelikoduš-L v,'e' avtor uvodnega članka riest 1'^^jevn «Giornale di 9°H0t) ' "7. se bo zvezda epi-l'%,o , arijanskega šovinizma H>,j nagibala k zatonu, In j7ie. bo dokončno zašla. % i r bomo imeli mi, bo-NaEEr* dehii ne samo s >n dalijam, ampak z torodi sveta, ki so — še vedno ni imenovan, kijub temu da bo v ponedeljek takoj po pologu ratifikacijskih listin v Parizu mirovna pogodba z Italijo stop.la v veljavo. Zaradi tega ponovno objavljamo tiste dele Pravilnika o začasnem režimu, ki je kot priloga št- 5 sestavni del mirovne pogodoe z Italijo in ki predvideva upravo STO-ja tud. za primer, da guverner ne bi prišel takoj ob uveljavitvi mirovne pogodbe same. Clen 1. Pravilnika začasnega režima se glasi: tGuverner bo nastopil svojo doU-nost na Svobodnem ozemlju v najkrajšem možnem času po uveljavitvi mirovne pogodbe. Dokler guverner ne bo nastopil svoje dolžnosti, bosta ozemlje upravljali zavezniški vojaški upravi, vsaka na svojem ozemlju.rt Kakor je torej razvidno iz zgornjega člena Pravilnika, bo tisti del STO-ja, ki je sedaj v con'. A, do guvernerjevega prihoda ostal pod upravo ZVU, tisti del cone B. ki bo sestavni del STO-ja, to .16 Ko-prščma in Bujščina, pa ostane zopet do guvernerjevega prihoda še nadalje pod Vojno upravo JA kakor doslej. Clen 5. istega Pravilnika pa se M) 'Ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, ne bo smela efektivna posadka na Svobodnem ozemlju presegati 5000 mož za ZDA. cooo za Veliko Britanijo in 5000 za Jugoslavijo. b) Te čete bodo na razpolago guvernerju za 90 dni od dneva, ko bo nastopil svojo dolžnost na Svobodnem ozemlju. Po preteku te dobe ne bodo te čete več na razpolago guvernerju in bodo poklicane z ozemlja v dodatni dobi 55 dni, razen ako guverner ne bi obvestil Varnostnega sveta, da se mu zdi v interesu ozemlja pbtrdbno, da se čete v celoti ali delno obdrže. V tem primeru bodo od guvernerja zahtevane čete ostale na STO-ju za dobo, ki ne sme presegati 55 dni javne varnosti brez pomoči tujih čet. c) Operacije tujih čet, ki jih predvideva odstavek b), se morajo Izvršiti tako, da se kolikor mogoče ohrani razmerje med četami treh zainteresiranih sil, ki ga predvideva odstavek a).» Zamenjava lir v dinarje Vlada FLRJ je izdala sledečo odredbo: 1. Na ozemlju, priključenem FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo, se umaknejo iz prometa in zamenjajo za dinarje FLRJ novča-o.ico, ki se glase na lire, in sicer: v coni «B» italijanske metropolitanske lire (lire izdaje Banca dltalia) in Ure «B» (lire izdaje Gospodarske banke za Istro, Reko in Slovensko Primorje); v coni «A» italijanske metropolitanske lire (lire izdaje Banca dTtalia), zavezniške lire (lire izaa-je zavezniških okupacijskih ohla-sti v Italiji) in lire «B» (lire izdaje Gospodarske banke za Istro, Reko Ir. Slovensko Primorje). 2. Umik in zamenjavo novčanic v smislu prejšnjega člena bo izvršila Narodna banka FLRJ v roku, ki ga bo za to določil minister za finance FLRJ. 3. Zamenjava novčanic, označenih v členu 1. te uredbe se bo lz- Pariz, 12. — Odbor za evropsko gospodarsko sodelovanje v Parizu bo moral svoje pripravljalno delo glede predložitve seznamov o zalogah in potrebah 16 držav nadaljevati do konca prihodnjega tedna, čeprav je bilo v načrtu, da bo ves elaborat predložil ZDA že 1. septembra. V ostalem so politični in gospodarski krogi Evrope in Amerike prepričani, da je zašel Marshallov načrt v slepo ulico- Tako pišejo «Izvestja», da sta Bevin .n Bidault pred tremi meseci, podprta od desnice in angleško-francoske reakcije napravila vse mogoče, da bi prikazale svetu, da nima Marshallov načrt nič skupnega s Trumanovo doktrino. Isto sta vtepala v glavo ameriški javnost', ko jo je bilo po komaj izvojevani zmagi proti fašizmu težko pridobiti za to, da bi podpirala fašistične režime v Grčiji in Turčiji. Isto tako je bilo težko sprijazniti evropske narode z mislijo, da bodo prejeli amerilko «pomoč» za ceno syoje državne neodvisnosti. Ameriški monopolisti so izkoristili povojne težkoče Anglije, Francije in ostalih zapadnih držav v to, da so hoteli prikazati svetu, da je nemogoče rešiti Evropo gospodarskega poloma brez ameriške pomoči. Toda v trenutku, ko je ameriška revija «Business Week» odkrito priznala, da Je Marshallov načrt mrtev in da organizirajo ZDA namesto njega nov načrt za pomoč Evropi, Je bilo zopet Jasno, da gre za ameriško kontrolo nad evropsko obnovo. Ista revija zahteva v ta namen, naj pošljejo ZDA štiri do pet tisoč strokovnjakov v Evropo, ki naj ugotovijo njen gospodarski položaj. Ta nov načrt bo očividno vseboval Trumanovo doktrino in izvedenci bodo podobni «izvedencu» Hendersonu, ki je postavil monar-ho-fašlstično grško vlado in generalu Oliverju, ki določa potrebna' posojila Turčiji. Holandski tisk izraža vedno večje razočaranje nad Marshallovim načrtom. Tako piše «Fre!e Volk», da je minilo poletje, da je prišla jesen, darstva in je y prvi vrsti priporočal odstranitev carinskih ovir v nordijskih državah. Njegov govor je našel odjek v danskih in norveških kviz-llnških krogih, kakor tudi pri švedskih propagandistih, ki so bili nar klonjeni združitvi nordijskih držav pod vodstvom Nemčije. V istem času so finski fašisti z ostalimi Nor-dijci razpravljali o «enotnem državljanstvu«, o skupni delavski politiki, o enotnem pravnem sistemu in podobno. Vsi ti načrt; niso mogli prikriti namenov hitlerjevcev, da bi podvrgli v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru nordijske države Nemčiji. Podobni nameni se skrivajo za današnjimi načrti o carinski zvezi nordijskih držav. To bi pomenilo formacijo vojaškega in političnega nordijskega bloka v oporo zapadnemu bloku, preobrazitev nordijskih držav v veliko tržišče za ameriške industrijske izdelke. Toda tako progres stični tisk, finančni krogi :n ugledne osebnosti nordijskih narodov so proti tem načrtom. Pravi interesi nordijskih držav zahtevajo okrepitev in razširitev gospodarskih vezi med deželami severne in vzhodne Evrope. Z zamišljeno carinsko zvezo bi prišlo do izolacije med enimi in drugimi. Dr. Heilvvet Johnson je izjavil svoje zadovoljstvo nad bivanjem v Ju goslaviji in občudovanje nad de lovnim poletom jugoslovanskega ljudstva. Gostje so si nato ogledali piesto in novo avtomobilsko cesto Kantrida-Beograjski trg. Pred odhodom je Canterhui-yjsk-dekan izjavil, da bo ob povratku povedal resnico o r.ovi Jugoslaviji in zavrnil vse klevete proti njej. Gostje so danes odpotovali z letalom v Zagreb. Enotna akcija italijanskih komunistov 1 in socialistov Rim, 12. — Glavni odbor italijanske socialistične stranke je soglaS' no sprejel resolucijo, ki med drugim poudarja, da bo socialistična stranka ostala zvesta dogovoru o enotni akciji s komunistično stran-ko. Resolucija je bila sprejeta po končanem poročilu strankinega tajnika Pietra Nennija, ki je v svojem govoru poudaril, da se je splošno gospodarsko in politično stanje v državi poslabšalo in da zadene odgovornost demokristjansko De Gasperijevo vlado. Med stavkajočimi poljedelskimi delavci in delodajalci se vršijo pogajanja za poravnavo spora. De- Predavanie dr. Melisha o Jugoslaviji New York, 12. ■— Dr. William I Melish, protestantski pastor, k j je pred kratkim obiskal Jugoslavijo, bo 25. t. m. imel predavanje o Jugoslaviji pod okriljem združenega odbora ameriških Jugoslovanov in narodnega odbora za ameriško sovjetsko prijateljetv«* Jugoslovansko-bolgarsko sodelovanje Moskva, 12. — Gilavni tajnik Slovenskega odbora ZSSR polkovnik Močalov je govoril o jugoslovan-sko-bolgarskem sodelovanju. Dejal je, da so vsi poizkusi anglo-ameri-ških teakcica-.arjev, da bi sejali razdor med bratskimi slovansk mi narodi, zaman. Jugoslavija in Bolgarija gresta danes po poti na-piedka in demokracije. V Jugoslaviji in Bolgariji vodijo nač:tno gospodarstvo in narod: obeh držav dšlajo z velikim navdušenjem za obnovo domovine. Končno je Mo-čalov poudaril važnost pogodbe o prijateljstvu ter gospodarskem in kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. «/L CAPOLAVORO DI AZIONK FA8CISTA» t. j. cvclede-lo fašistične akcije* je bil požig Narodnega doma, čigar fotografijo nosi knjiga «11 fascismo nella Venezia Gluha*, ki jo je avtor posvetil Francescu G-iunti, hujskaču *n začetniku tega veledela. Za nas Slovence je požig Narodnega doma pomenil smrt za našo svobodo, narodnost, jezik, kulturo. Zato bomo jutri dopoldne na zborovanju v Skednju razpravljali, kako zgraditi nove zidove na našem kulturnem pogorišču na STO-ju. Zborovanje o ustanovitvi akcije za zgraditev novih zidov na slovan-sIieoi hnltnrnem iiodorišcu STO-ja Oh 8.30 uri: Zbiranje narodnih noš pri Sv. Ani, Pia/zale Gianni (gostilna Subietta). Ob 10. uri: Začetek zborovanja v Skednju. * # * Poleg izrecno povabljenih delegatov so vabljeni vsi zavedni možje in žene, ki jim je pri srcu obnova slovenske in hrvatske kulture ter njenih domov na STO-ju. PRIPRAVLJALNI ODBOR Velika gradbena dela v Jugoslaviji CHIASSO. — Švicarske carinske oblasti so našle v krsti, ki je bila poslana iz Italije v Losanno, dragocenosti za 10 milijonov lir. lavci zahtevajo predvsem družin iC UIlAlliVS jJVJiVUJ«-, UM jv P*—« d' - J .... - , v . . toda komisija 16. v Parizu še vedno I ske doklade, priznanje plače za tri sestavlja poročilo. List zatrjuje, da ] najsti ^e^ureditev_odp°vedi de je nemogoče obnoviti evropsko go- spodarstvo in ga dvigniti na pred' vojno stopnjo brez doprinosa in podpore vzhodnih evropskih držav. Marshallov načrt je zadel v prvi vrsti na opozicijo v samem ameriškem kongresu. Sovjetski tisk komentira na široko zadnjo konferenco nordijsk'h držav v Kodanju in tamkaj iznesen načrt po carinski zvezi nordijskih držav. «Izvestja» pišejo o tem vprašanju, da se je nemški minister Funk že leta 1941. izjavil v prid «raclonalizaclje» evropskega gospo- lovne pogodbe, plačilo za nadure. Trenutno je stavka v polnem teku. Canterburyiski dekan na Reki Reka, 12. (ATI) — Včeraj ob 15.30 so na Reko prispeli iz Ljubljane Canterburyjski dekan dr. Helwet Johnson in prof. Alfred D’Eye v spremstvu pravosodnega ministra LR Slovenije, rektorja ljubljanske univerze in drugih osebnosti. Gostje so obiskali ljudski odbor in se razgovarjali z raznimi člani. ZUNANJA POLITIKA ZDA BRANI REAKCIONARNA NACEEA Wallace napoveduje ustanovitev nove stranke, ker tvorijo ..demokrati" in republikanci sedaj eno samo stranko, to je stranko reakcije DOLARJI IN PREMOG delajo preglavice francoski vladi Protestne manifestacije francoskih delavcev - Bidaultove izjave o zunanji politiki kakor mi — pripravljeni boriti sc za to, da se na svetu uveljavijo načela mirnega in bratskega sožitja med vsemi delovnimi ljudmi, ker naše geslo (nas Slovencev J ni in ne more biti: ePrima Italiano, poi uomo», kakor pravi šovinist, ampak: Kot Slovenec, človek,; kot človek, Slovenec. Pariz, 12. — V raznih mestih Francije so se vršTe protestne manifestacije delavstva proti znižanju obroka kruha in zaradi neizvedbe dogovorov o mezdi, ki so Jih skle-diil delavci in delodajalci. V Mansu so manifestantl vdrli na prefekturo. Policija je morala uporabiti solzilne pline. Tudi v Alcsu, Lorentu, Poitiersu, La Ro-cheliu, Neversu in Bourgesu so bile zborovanja, na katerih so govorniki kritizirali politiko vlade. Danes se je sestal centralni ko-mitet francoske komunisfčne stranke. Udeležila sta se ga tud! Thflrez in Duclos. Ta* je izjavil, da se je notranji položaj v Franclji poslabšal od tedaj, ko je Ramadier izločil iz vlade komun stične mini je Duclos v glavnih obrisih razložil program komunistične stranke glede poljedelskega vprašanja. Francoski poslanik v Wash:ngto-nu Henri Bonnet je na tiskovni konferenci označil težkoče gospodarskega položaja v Franciji, k! jih je pripisati pomanjkanju dolarjev in žita. Bonnet je še pripomnil, da je pomanjkanje žita dnevna skrb vsakega Francoza in zlast: prebivalcev velikih mest, ki pričakujejo s strahom bližajočo se zimo. Parlamentarna komisija za zunanje zadeve Je imela danes sejo, na kateri je poročal Bidault o mednarodnem položaju. Glede Marshallovega načrta je izjavil, da se ZDA ne branijo podpirati ta načrt, da pa Američan! smatrajo, da mora v stere. Nato je govoril o ameriški prvi vrsti Evropa sama doprinesti politiki, ki ima rumen dat; Nem- I vse napore in žrtve za svoje laslno čiji prednost glede obnove. Končno I izboljšanje. Glede nemškega vprašanja je B' dault poudaril, da Francija ni spremenila svojega stališča in da izključuje možnost združenja francoske zasedbene cone; z angleško-ameriško cono. O Španiji je dejal, da bo franeosko-španska meja o-stala še nadalje zaprta, da Je Francija odločena podpirati republikance proti Francovemu režimu in da na prihodnjem zasedanju OZN ne bodo še obravnaval! španskega vprašanja. Položaj Franclje v pogledu Grčije bo še nadalje rezerviran in oprezen. Gospodarski krogi menijo, da bo finančni minister Schuman. ki je v Londonu pri zborovanju Mednarodne banke, načel tamkaj vprašanje najetja posojila v višini 250 milijonov dolarjev. Franclja pričakuje odobritev tega posojila, čepray je predsednik mednarodne banke Mac Clay včeraj izjavil, da bo dovolila banka posojila samo za takšne naložbe, ki bodo po mnenju banke resnično donosne. ((Parislen Llberč* p'še, da Je v tem trenutku podvržena francoska zunanja politika vplivu dveh struj ln sicer: dolarja in premoga. Brez dolarjev ni živeža in premoga za prihodnjo z'mo, brez premoga pa ne more delati industrija. Zagreb, 12. — V Zagrebu gradijo velike tovarne za elektrotehnično industrijo, za razne stroje 'n za lekarniške proizvode. Gradijo tudi veliko tovarno za parne kotle, ki bo edina te vrste v Jugoslaviji; dalje tovarno za hidravlične stroje, tovarno za fotografski materal, tekstilije in prehranbeno industrijo. Začel; so gradit; tudi avtomobilsko cesto Beograd-Zagreb in preuredili cesto Zagreb-Varaždin, ki veže severno mejo z Jadranskim morjem. Dalje gradijo cesto Zagreb-Karlovac. Preuredili bodo železniško mrežo v Zagrebu, zgradili novo postajo, železniški most na Savi in rečno pristanišče v Zagrebu- Umetna jezera Sarajevo. 12. — Na reki Neretvi so začeli graditi umetno jezero, ki bo zajemalo 400 milijonov kub. me- električne centrale je že dovršiti. Petletni načrt prevideva zgraditev dveh drugih jezer na isti reki in enega na reki Rami. Delo za zgraditev močne hidro-elektrlčne centrale v Jablanici je v polnem teku. Centrala bo dajala tok številnim tovarnam za pridobivanje aluminija, tobačnim in tekstilnim tovarnam. Elektrificirali bodo tudi železniško progo v dolini reke. Pionirsko mesto Beograd, 12. — Pionirsko mesto Košutnjak pri Beogradu, ki je pred kratkim dobilo svojo železnico, ima sedaj tudi svoj časopis. List tiskajo v neki tiskarni pionirskega mesta. Uredniki in sodelavci so sami pionirji. Med drugim je prva številka lista objavila poro: t o pionirski republiki, o obisku madžarskih in trov vode. Večji del napeljave za I albanskih pionirjev, o delu, o uče-prenos vode iz jezera do turbin | nju itd. New York, 12. — Bivši podpred- i pravilnejši pojem o komunizmu, sednik ZDA Henry Wallace Je na ker reakcionarji uporabljajo to bo-zborovanju ameriških naprednih stdo za vsako lib talno idejo. Ko- državljanov ostro napadal zunanjo politiko ZDA. V svojem govoru je omenil, 'da je pred enim letom im,J* govor, zaradi katerega je moral nato podati ostavko na položaj trgovinskega ministra, čeprav je ta govor Truman odobril. Wallace je nato izjavil, da od takrat niso prav r.ič napredovali, da bi se sporazumeli s Sovjetsko zvezo. Nasprotno, ZDA Izvajajo neuspešno politiko do Ve-like Britanije, Grčije in Turčije. Poudarjal je nato potrebo borbe proti vojni psihozi proti Sovjetski zvezi in izjavil, da so v ZDA zadnje čase prevladali elementi, ki so zagrizeni nasprotniki Sovjetske zveze. Zaradi tega so začeli voditi tako zunanjo politiko, ki bo stala življtnj« milijonov Američanov, če jo bodo nadaljevali. Wallace je nato kritiziral Hooverja, posebno še, ker je la zago varjal obnovo nemške industrije v nasprotstv-u s potsdamskimi sklepi. Glede porurske industrije je izjavil, da se ta ne sme vrniti Nemcem Glede splošne politike je Walla-ce izjavil, da ameriška zunanja politika brani reakcionarna načela v imenu svobode. Dvomim, je dejal, da se Truman povsem zaveda o nevarnosti poti, ki Jo je izbral. Dalje je Wallacc poudaril, da ZDA ne morejo iti preko borbe indonezijskega ljudstva za svobodo, preko teženj kitajskega ljudstva, katerega diktatorja Amerika podpira, preko nujnosti rešitve palestinskega vprašanja in vprašanja caz-f-cljenih oseb. Da se lahko menja sedanja politika, Je treba imeti munistična ideja, je nadaljeval, ni moja ideja, toda ideje se ne uničujejo z dekrati; če pa mislimo, da je nemogoče živeti v svetu, kjer obstoja komunizem, sprejemamo s tem neizbežnost vojne. Omani! je nato veliko število visokih uradnikov ameriške diplomacij«, ki so povezani s finančnimi krogi, in dejal, da je vojna psihoza proti Sovjetski zvezi propagandistično orožje reakcionarnega kapitala. Izjavil je tudi, da bo ostal v demokratični stranki do prihodnje glavne skupščine. Ce se bo ta stranka izkazala kot vojno hujskaška in bo sokriva ndpada na razne svoboščine, tedaj bo moralo ameriško lji/istvo ustanoviti novo stranko v obrambo svobode in miru. Večina govornikov, ki so govorili pred Wallacejem, je zatrjevala, da je prišel čas, ko je treba ustanoviti novo stranko, ker tvorijo demokrati in republikanci sedaj prav za prav eno samo stranko, in sicer stranko reakcije. „Vlak svobode44 ameriških reakcionarjev New York, 12. — Komunistična stranka ZDA je pozvala vse svoje pripadnike, naj v vseh krajih, kamor bo prispel tako imenovani «vlak svobode*, organizirajo zborovanja, na katerih naj razkrinkajo namene ameriških kapitalistov, ki vodijo ameriško trgovinsko zbornico, pod katere zaščito potuje omenjeni cvlak svobode*. V pozivu se poudarja, da v ča- su, ko se morajo ameriški delavci boriti za svoje osnovne pravice proti vedno hujšim kršitvam svobode, ti «zaščitniki» vodijo reakcionarno akcijo proti ustavnim pravicam. Ameriške vojne ladje v Smirni Ankara, 12. — Danes je prispela v Smirno skupina ameriških vojnih ladij pod poveljstvom admirala Blerije. Stanovanjska kriza v Angliji in ZDA London, 12. — «Daily Worker» poroča, da je ministrstvo za zdravstvo dalo navodila krajevnim oblastem. naj prekinejo gradbena dela. List dodaja, da je pooblaščenec ministrstva za zdravstvo izjavil, da bodo gradnje novih hiš prekinili, dokler ne bo vlada zopet pregledala gradbenega programa. List poroča dalje, da ima vlada namen usmeriti četrt milijona gradbenih delavcev v drugo industrijo. Ameriški tisk je zadnje čase začel objavljati poročila o hudi stanovanjski krizi ameriških delavcev. 9. septembra so vs; newyor-ški listi objavili vest o prisilnem izgonu neke d-lavske družine a sedmimi otroki. «New York Journal and Amcric8i-.» objavlja sliko, ki prikazuje, kako je neka delavka iz Detroita prisiljena živeti s svojimi tremi otroki v nekem hlevu, ker ne more dobiti stanovanja. Tudi drugi Usti objavljajo podobne novice. WASHINGTON. — Zakladno ministrstvo javlja, da je skupna aktiva ameriških bank znašala 30. junija nad 83 milijard dolarjev. PRIMORSKI DNEVNIK 13. septembra TRŽAŠKI DNEVNIK Sobota 13 septembra Filip, Zremil Sonce vzhaja ob 6.38, zahaja ob 19.18. Dolžina dneva 12.39. Jutri 14. septembra Mavricij, Znanosiav Posnemamo po tržaških italijanskih listih, da misijona, ki ga je hotel prirediti škof Santin po tržaških ulicah na sicilijanski in ka-labreškj način, ne bo, temveč da bo misijon samo v cerkvah. Vest pravi, da škof ni vedel, da bo misijon sovpadel v isto dobo, ko se bo izvršilo polaganje ratifikacijskih listin mirovne pogodbe z Italijo ter ga je zato ZVU te dni zaprosila, naj svoj sklep menja. Tako bo torej cirkuški misijon odpadel. Vse pride prav za obrambo „iialijanslva" Spominski dnevi 1943: je VII. udarna brigada Franceta Prešerna uničila po osemdnevni borbi največjo belo in plu-vogardistično postojanko v Sloveniji — grad Turjak, Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo. (Ivan Cankar) bodo dokončana do festivala Preteklo nedeljo se je udeležilo množičnega dela na Lijaku okoli 700 ljudi, kj so prišli opremljeni z vsem potrebnim orodjem iz Šempasa-, Ozeljana, Sturij, Ajdovščine, Slapa, Podrage, Cmič, Vogrskega, Vrtojbe, Orehovelj in od drugod. Udeležila se ga Je tudi skupina delavcev iz anhovske cementne tovarne. Opravljeno delo znaša 222 kub. m izkopane, 606 kub. m. premetane, 140 kv- m zravnane, 680 kub. m odložene zemlje ter 60 kv. m očiščenega terena. Prehodno zastavico je odnesla skupina nameščencev iz Ajdovščine. Na Lijaku so zdaj postavili nove norme, ki jih prostovoljci često prekašajo posamezno in kolektivno. V zadnjih desetih dneh so brigade pospešile delo, pci čemer so mnogo pripomogle vremenske prilike. Bliža se veliki fest val osvoboditve, zato si vsi prizadevajo, da bi bila do tedaj izgotovljena vsa glavna regulacijska dela, da bo Sempasko polje tistega dne pokazalo množicam iz Primorske in Jugoslavije, kaj je zmogla mladinska organizacija s svojimi napori za dvig ljudskega gospodarstva in bogastva ter kako se je ljudstvo Goriške in ob njegovi strani mlad'nske brigade pripravljalo na priključitev naše zemlje k domovini. Včeraj smo sporočali o zapornem povelju, ki ga je izdalo bivše vojaško sodišče v Veroni proti inšpektorju civilne policije Frančišku Ma-gnelhju, bivšemu karabinerskemu podoficirju. Novo odkritje nikakor ni po godu reakcionarnemu časopisju in «Messaggero Ve neto« skuša iz čisto navadnega notranje u-pravnega škandala, ki pa seveda zadeva vso tržaško javnost, izvleči politične zaključke ter trdi, da so začeli proti Magnelliju gonjo «sla-vocomunisti*. Ker pa je. laž težka umetnost, se ta list na vsakem koraku zaleti in strelja kozle. Da bj opravičil inšpektorja Ma-ghelllja, si izmišlja neke njegove domnevne vožnje y Verono in trdi, da bi ga tam aretirali, če bi bil česa kriv. Pri tem tud; omenja, da je bilo tedaj poverjeno skladišče goriva karabinerjev bivšemu brigadirju Favarettu, ne pa Magnelliju, Ta Favaretto je tudi v službi pri civilni policiji in tudi proti njemu je bilo izdano zaporno povelje- Kakor povsod, brani tudi v tem primeru 1 st «ltalijanstvo», ki ga nihče ne ograža. Po njegovih trditvah naj bi bila tudi podinšpektorja Fabricci in Ciargo «fllocomunista», čeprav je znano, da sta zagrizena italijanska nacionalista. Trobilu mo-narhofašlstov seveda to ni dovolj. Omenjena podinšpektorja sta namreč domačina in po njegovem mnenju je gotovo mnogo bolj «zanesljiv» Kalabrež Magnelli. Vsi se namreč dobro spominjajo, da so bili najzvestejši monarhiji in fašističnemu režimu ravno južnjaki, saj jih je v policiji, pri karabinerjih, financar-jih, milici in v državn'h službah kar mrgolelo. In y. Trstu, kjer bo treba braniti «pozlcije». morajo o-stati bivši kvesturini in karabinerji, saj so jih vedno nazivali «arma fe-deiissima». Da je to volja «Messaggera» se ne čudimo, ne moremo pa razumeti, zakaj ZVU vztraja na tem, da ostanejo na svojih stolčkih taki ljudje, ki že zaradi svoje kompromitirane preteklosti ne morejo biti v odliko njeni, toliko opevani pol ciji. In to še tem bolj, ker so ob ustanovitvi te «slavne policije« dejali, da bo sestavljena iz čim večjega števila domačinov. Vse kaže, da domačini n’so zaželeni, čeprav so «italianissimi». Pričakujemo poročila, ki bo razjasnilo ta poslednji škandal. Slovenski kmetje naj plačujejo samo stavke? Po čl. III. odstavku 4. ukaza ZVU štev. 105 morajo vinogradniki na ozemlju tržaške občine izroč.ti pri najbližjem užitninskem uradu, in sicer v roku treh dni po izvršeni trgatvi pismeno prijavo s sledečimi podatki: 1.) Priimek in ime lastnika (zakupnika ali pa polovinarja); 2.) kakovost in količino grozdja ter kraj, kjer je shranjeno; 3.) v kakšen namen bo vino uporabljeno. Pri tem se mora navesti količ-na vina za domačo uporabo in količina vina namenjenega prodaji. Obrazci za p smeno prijavo se lahko dvignejo pri najbližjem užit-nlnskem uradu ali pa pri osrednjem užitninskem uradu v ul- Mazzini 6-II in stanejo 5 lir. Ker je b'la omenjena odredba za mnoge nejasna in pomanjkljiva, se je ES kmetijske stroke zanimal za zadevo pri ravnateljstvu osrednjega užitninskega urada. Na pristojnem mestu so izjavili, da se kršitve tozadevnih predpisov kaznujejo, a da je vn<> namenjeno za domačo uporabo prosto vseh dajatev. Vsak član družine ima pravico do enega litra vina na dan. Zato se mora obrazcu priložiti tudi družinski list. Prizadeti kmetje so zelo nezadovoljni, ker So omenjeni obrazci tiskani samo v italijanščini. Kmetom je nerazumljivo kako to, da se še vedno ne uraduje dvojezično. Vsi prizadeti kmetje so Slovenci in zahtevajo, da se zapostavljanje slovenščine končno že neha. Zato se bo moral hočeš-nočeš ta urad sprijazniti z dvojezičnim poslovanjem in se prepričati, da ne bo šlo yeč po stari, fašistični poti. Preskrba Delitev testenin. Sepral poroča, da se je z današnjim dnem pričela delitev testenin v mestu in na podeželju. Potrošniki od 0 do 9 in nad 65 let prejmejo 1 kg testenin na osebo, ostali po 2 kg na odrezek IX testenine navadne živilske nakaznice. Potrošniki imajo pravico do 30% dolgih in 70% kratkih testenin. Cena je- 52 lir za kg. Delitev se zaključi 30. t. m. Delitev petroleja. Pričeli so deliti 2 litra petroleja za razsvetljavo na rumeno nakaznico za mesec september in 1 liter in pol na plavo nakaznico. Cena je 56 lir za liter. Prodajalci naj oddajo Sepralu v ul. Genova 7 odrezke petroleja za mesec avgust dnevno od 9. do 12. ure. Sindikalne volitve Danes ob 1.1. uri bodo volitve za sindikalno enotnost v tovarni L. Prešel. Delavci, udeležite se volitev polnoštevilno! Enotni sindikati Objava. Danes popoldne bodo uradi ES zaprti zaradi popravil. Sindikat obrtnikov. V ponedeljek 15. t. m. ob »8.30 bo splošen sestanek vseh članov skupin sindikata obrtnikov v ul. Conti 11. Sindikat mešanih, strok. Uslužbence tvrdke Industrija za predelavo volne iz ul. R. Manna vabimo na sestanek, ki bo v soboto 13. t. m. ob 17.30 v ul. Imbriani 5 zaradi važnih obvestil. DAROVI IN PRISPEVKI Za politične pripornike so pr'®f vali: delavci pivovarne Dreher W lir; III. rajon na razne pole '« delavcev Sv. Marka 28.273; d®!® ILVE 3000; tov. Suman Marija Skednja 200; Kandus Ivan 100; A ta Trošt-Barej 165; .Tržaška ® ščičarna 3545; zbirka Paoli 1223; zbirka Rebellija Ivana 1' III. rajon IV. sektor 386; At>b III. rajon 100; V. sektor II. i® , terena 2282; zbirka Savli ■ 4362; Visintin Judita 500; Ban J žet 455; ASIZZ Skorklje 190; pina mornarjev administrator 425; Suhadolnik Antonija je «f" la v nedeljo v Bazovici 3412 lir- Zena s Konkonela so daro za sirote padlih partizanov v “ torcžu 6 novih predpasnikov, že rabljene oblekce, 2 puloverj . parov spodnjih hlač, 2 para v; koncert harmonikašev iz Sv- Marka; pevski zbori; ples in zabava. FIZKULTURA KRAVO S TELIČKOM Proa Kancler Franc, Solkan.__ V UL. DEL BOSCO sem «aše'pr!-očnike. Dobijo se v upravi morskega dnevnika*._____—'' OPREMLJENO SOBO Pri ski družini išče profesor. na upravo «Pr morskega 01 ka» pod «Sam». Razpis Ministrstvo narodne obrambe je razpisalo konkurz za sprejem določenega števila gojencev iz civilnega prebivalstva v domove vojnih študentov, ki bodo študirali na stroške ministrstva. Po končanih študijah bodo sprejeti kot aktivni oficirji v jugoslovansko armado. Upoštevali bodo študente medicine, farmaceutike, veterinarske in tehniške fakultete, ki so položili izpite prvih dveh let. Točna pojasnila prejmete pri najbližjem vojaškem uradu. ki imajo viseče račune z fr ^raško vojaško upravo r*‘ ji ne, se naprošajo, da P°° Inčune na pr’stojne urade P1 sept; robrom 1947. PISALNI STROJ ^ pisarnišk; in v kovčegu te-aparat poceni prodam. ps®- TRST, ul. Cologna št. 33, t-. Ortopedih Nlcola BeCc TORINO - VIA REGGIO specialist za odstranitev Zahvala Ob priliki odkritja spominske plošče v Cerknem 7. septembra t. 1. naši nepozabni hčerki Milojki, ki Je padla od fašistične roke, žrtvujoč mlado življenje za svobodo in srečnejšo bodočnost svojega naroda 27. januarja 1944, leta, se iz vsega srca najtopleje zahvaljujemo vsem tovarišem in tovarišicam, k; so kakor koli sodelovali pri spominski svečanosti ter izkazali zadnjo čast naši ljubljen; Milojki. Gorica 11. septembra 1947. Družina Štrukelj. 'brez opera®11 ^ osebno znan v naši P°'5raliyal0*1 javlja eno izmed tolikih z« pisem: _ „t,i! t Cenleni gospod N. BeCji dve Skozi 25 let sem trpel aar ,ef0 Z velikih kil ter sem vsako j0d menjaval navudni kital P” ,a, Ve, brez kakršnega koli lzboljs* jej, obupan sem dočakal staro® ogj s® ko so mi končno nasvetov«' 'gVoj , obrnem na vas, ki ste mi venl 4*' popolnim aparatom v kra»a nih so popolnoma odstranil' po0 Zagotavljam vam, da ,.0čil' ob vsaki pril ki toplo prlP° Romano Creola d i Saccolongo lr„ 9ep' TRST: torek 16. in sredo * tembra — Hotel Conti« ^ GORICA: sreda 17. scPten Hotel Union. KRONIKA Ob 25. obletnici poroke IVANA in FRANČIŠKE TAVČAR VLADIMIR BARTOL V Trst je prispelo 50 tisoč ton premoga (AIS) —■ V zadnjih dveh tednih je prispelo v tržaško pristanišče približno 50.000 ton industrijskega premoga; od tega bodo poslali v videmsko pokrajino 20.000 ton, preostali premog pa dobi področje «A» Julijske krajine. Vendar ni razumljivo Ameriška vojaška policija je predvčerajšnjim izročila civilni p.* Uciji Jožefa Della Pletra iz ulice L;nfe 16, ker so pri preiskavi v njegovem skladišču naši; samokres kelibra 9 in 70 ameriških dolarjev. Della Pietra j> izjavil, da Ju oboje njegova last. Policija je dolarje in samokres zaplenila, njega l«a zaprla. V zvezi s tem pa je policija včeraj nenadno aretirala Gvida Mo-a ca ta z motivacijo, da je nekak sokrivec omenjenih dolarjev ,n samokresa. Kako in kaj ne povedo. Vlom v izložbeno okno Izrabili so opoldanski odmor in vlomili v izložbeno okno trgovine dr. Manna E. na Corsu 26 in odnesli 4 volnene puloverje, vredne 25.000 lir. C‘.z dva dni 'so naši tržaški umetniki na splošno željo ponovili koncert z znatno obsežnejšim programom v mali dvorani «Rudolfi-numa*. Občinstva jt bilo spet polno in naši pevci in virtuozi so dosegli še lepši uspeh. Pozanimal sem se, kako študirajo in t) kakšnih razmt-ah živijo. Kajti prepričan sem, da je treba takim mladim talentom vsekakor pomagati naprej k izpopolnitvi. Izvedel sem, da se večina, da ne rečem vsi, trdo borijo z življenjem. Nekaj izmed njih je te okusilo težko moro brezposednosti in tudi zdaj jih rr.uči skrb za obstanek. — V prilikah, kakršne so sedaj v 'Trstu, nimamo ničesar pričakovati, so mi govorili. Najrajši bi šli v Jugoslavijo, kjer je mladim talentom dana vsa možnost, da se razvijejo in si s svojim talentom služijo kruh. Izvedel sem, da so se nekateri izmed njih že pozanimali za primerno zaposlitev v Jugoslaviji. Toda tudi onim. ki bodo ostali tu, je treba poiskati v smislu tovariške samopomoči možnost, da doštudirajo ter razvijejo svoj talent. Povedali so nam, da prireja sovjetska delegacija vsak teden vsaj po en program. Proti koncu našega bivanja v Pragi smo izvedeli, da bo v veliki dvorani sLucerne* velik koncert z godbo, petjem in plesom mladih umetnikov iz raznih republik Sovjetske zveze. Prvi večer so bile vstopnice že zdavnaj vse razprodane, tako da je večina naše delegacije mogla videti in slišati isti program šele naslednji večer. Kdor je doživel ta večer, se ne bo čudil, zakaj sta ruska glasbena in folklorna umetnost na prvem mestu. Videli smo Ukrajino-., Beloruse, Ruse, Tadžikistance, Uzb' kistance, Gruzinoe, Armence trd. Nastopali so v svojih narodnih nošah, ki presegajo po svoji lepoti vse prinoese in junake Ut pravljic. Prav ista pestrost je tudi v njihovi jima želita sin DUŠAN in hčerka ELVIRA obilo »roče. Kreplje 14. 9. 1947. Nastopili bodo domači, tižaškl in vi]>avski pevski zbe koncertu prosta zabava s plesom. Igrala bo godba iz Sv.