n «i> k f ii ;n 11 V. ',n *vi' CJ r-TrzuirucaK-- ianx Kare :«l«a zu krcllcv‘r.0 S i' i Mesečno 30 K. Lei*’o 300 K. f '.o-'■ ?—«» . SuJjov. TilLl > O . Mesečno 40 K. Letno 460 K. Oglasi: cnostn-pna ram vrsta /a enkrat 2 14, večkrat popust UM W{ Pl &&■■■; o s in; n a p a v..;a j j r a i i a. Danažnja številka velja 1*50 K V Ljubljani, torek 1©- fsdija 192! AiiUagatxaaiort;':..i, J >■ ..45 u* • '■•V m§m evro ti|. • |.o.. J,). 'X ?; V r' -51 >* 'v-. §£ ^ 8Pi H Im |fi Im p| rvF'1 ■>v ^ •”"iCQjO. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 300 Uprava: **'iin trg 8. Telefon 4-i caa i jna^assE^a^affltžr.ffizagaaaacz^aEBEass^rBffirBTTOmagirBgsz^ ZBžPBBBBBlMhMi i r fl *! n n _ ■^ijansica j? nas! 5 S1 lice. & ITALIJANSKI VOJAKI PRESTAVLJAJO MEJNIKE V NAŠO ŠKODO. PROVIZORIČNO MEJO PROGLASILI ZA DEFINITIVNO. NASILJA NAPRAM NAŠEMU PREBIVALSTVU. . Bakar, 18. julija. Iz Ičastavščine poročajo, da Italijani kljub temu, ^ da so meje komisijonalno določene, nikakor ne spoštujejo naših državnih mej, iV našo škodo so celo popolnoma svojevoljno pomaknili te meje na naše Ozemlje, ki nam je bilo dodeljeno po fr&pallski pogodbi. iV okolici Studene Je bila urejena začasna meja, toda danes so se Italijani pomaknili za en kilometer . naprej in nastanili že na najem ozemlju. Nepričakovano daleč so prišli na našem ozemlju pri cesti Klana-Marčelji v smeri proti izviru pečine. Dogovorjena rapallska 'držav-jna meja bi morala omenjeno cesto presekati na točki, ki se zove Zidov-He, med tem ko so se italijanske ptraže skupno z napisi in mejnimi tablicami nastanile pod koto 514- Enako |e v smeri Klane, kjer se je italijanska straža namestila na našem ozemlju in K£ sedaj nahaja v kapelici sv. Miho-fvila- In tako se na več mestili opaža, pa so italijanske oblasti premestile faiefno črto za fen km v notranjost na-jkffal Ozemlja, Deloma gre (dogovorila meja v Smeri bivše hrvatsko-Mtrske meje, danes pa se italijanska rala nahaja komaj en kilometer nad pvirom Rečine, tako da je globoko redrla v naše ozemlje, Kako neko-ektno so postopale italijanske oblasti, »e kaže še v drugem oziru. Itali-mske Straže stalno prestavljajo ste-M „ plošče, ki so postava r»*% n’vi • te>i. ljene sporazumno s komisijo za razmejitev. Vsa ta prestavljanja so se zgodila v našo škodo. Toda nc samo, da se samovoljno prestavljajo ti napisi, te dni so se zgodile še veliko večje nekorektnosti. Vse dosedanje napise „Confine provrsorio Italia-Jugo-slavia“ so prestavljali po svoji volji, toda te dni so italiVinski vojaki privlekli vez novih tablic, odstranili na vsej črti stare tablice in postavili mesto njih nove z napisom „Confine Italia-Jugoslavia", S tem fo baje dak-tirali samovoljno v našo škodo potegnjeno mejno črto za definitivno. Nekega dne je hotela italijanska straža svoje mejne tablica namestiti celo v samem selu Studcno, kjer pa se je temu uprl naš finančni str.ažnik, ki je zagrozil, da bo streljal na italijanske vojake, ako ne prenehajo z nadaljevanjem nasilja. Povrh vsega tega prizadevajo italijanski vojaki našemu ljudstvu veliko škodo, ker italijanska straža na eesti pri Studeni ne dovoljuje gnati kmetom živine na pašo, ki so jo sedaj samovoljno okupirali. Italijanska straža tudi ne pusti kmetov k poljskemu delu pTeko njihove meje, vsled česar je njihova eksistenca ogrožena, dasiravno se njive nahajajo na ozemlju, ki je nam dodeljeno. Ljudstvo, ki je že veliko trpelo pod prejšnjo okupacijo, jo .ogorčeno radi .tega. na-■siljavč / Jf ^ ' "-j? “ — V ’ '< •- < «• 'Y/ Položaj v Beogradu. » KASlODiBS POSLANIŠKIH MEST SE BO ODGODILA’. )&6&0ixl> 18. 'julija. Min. predsednik Nikola Pašič si 'je že' toliko opo-«el, da je danes že prvič po svoji bolezni prišel’y urad. Tekom današnjega ne se je vršila seja ministrskega sveta. Koncem tedna odide Pašič v kopače, vsled česar bo bržkone nastal mal zastoj v političnem življenju, Od inejšlh stvari bi Se edino mogla izvršiti razvrstitev in izpopolnitev posla-mesf y inozemstvu, y. Parizu, Rimu, Washingtonu, Bernu ter novo slaniško mesto v KodanjU. Ali se bo to zgodilo sedaj ali pozneje po odhodu IPašiča še ni odločen«. Kerjetno pa je, da. se b« rešitev le zadeve odložila ( Položaj v Gornji Sleziji. ^L'b2AJ PoŽTAJS iVSLED POSTOPANJA1 NEMCEV iVEDNO BOLJ PRE-fe. VRHOVNI SVET BO SKLEPAL1 O ŠLEZIJSKEM VPRAŠANJU ŠE PREB ^ZAČETKOM AVGUSTA* NESPORAZUM MED ANGLIJO IN FRANCIJO, it or Berlin, 17. jul. Včeraj pop. je franc, poslanik izjavil ministru za zunanje Je 'dr. Rosnu, da pri francoski vladi po jako natančnih poročilih generala Le jtonda in po nujnih poročilih' poljske vlade ni nobenega dvoma, da je zaradi po-ja Nemcev, položaj v Gorenji Šleziji čira dalje bolj preteč ter da obstoji ^varnost, nasilne akcije y Gorenji ŠleziJL Stavil je razne zahteve. Zunanji mi-sfer Jo francoskega poslanika takoj a poudarkom opozoril, da prihajajo že več 3v, zlasti po takozvani izpraznitveni akciji še hujše pritožbe vsak dan in uro z nemške strani zaradi Gorenje Šlezije. Minister! za zunanje potsJe si je .imenu nemsice ylade pridržal svojo; končno: odločitev, PMUNISTIČNE DEMONSTRA. OJE PROTI KATOLIŠKI ; ^ BAKLJADL a}» EI8. julija. Korespondenca elm poroča še o dogodkih balade v Hernalsu, ki se je vršila o lliki jubileja nekega duhovnika, da meda na podlagi izpovedb prič, da so ~iWsti že M naprej nameravali 3?»3 bakljade. Kordon policijske i« bil dvakrat z veliko silo Demonstranti so navalili s udeležence bakljade, gfrgli več žensk na tla ter je nastala nevarnost, da pohodi na tleh ležeče množica, ki je sledila. Da bi to pre-prečila, je straža potegnila sablje. B/seh skupaj je bilo ranjenih pet Sipinih oseb in 12 stražnikov* ;. HLM V SLUŽBI KLERIKALIZMA. s l Nauen, 18. julija. Kakor poročajo Sisti, namerava bivši državni finančni thinister "Erzberger osnovati svetovno katoliško filmsko organizacijo, ki 'bi imela nalogo proizvajati filme, ki p_l propagirali katoliške ideje. ^iVELIKA LAKOTA .V. RUSIJI. ^ Moskva, :i8, jul. ,V Rusiji je pričakovati zelo slabe žetve. Žetev je uni-«na po gubernijah’ Herzen, Astrahan, Ufa, Saratov, Samara, kakor tudi v tatarski in baškirski republiki, ‘deloma tudi na kubanskem ozemlju. Število »tradajočih znaša okoli 10 milijonov, sicer ne le delavcev, temveč celo 'ftfctfi.v, Glad ie povzročilo dejstvo, kec je pričakovati slabe žetve tudil v, nemških' kolonijah na Povolžju, ki so prva leta oskrbpvalai vso sovjetsko Rusijo, JAPONSKI PRESTOLONASLED* NIK Y ITALIJI. i •mA ^}, ' Rim, 17. jul. 'Japonski prestolonaslednik je danes odpotoval v Napolj. Na kolodvoru sta se poslovila od njega kralj in .vojvoda D’Aosta, ZAPRISEGA’ NOVEGA MINISTRA ZA AGRARNO REFORMO, Beograd, 17. jul. Na današnji seji ministrskega sveta je prisegel novi ga agrarn.o .reformo Kosta Miletič. : MADŽARSKI DEMENTIJI GLEDE Jtjj4'4- '•■'•'■v; KRALJA. 7 Budimpešta, '17. jui. Madžarski Korespondenčni urad javlja: ,Več inozemskih listov je priobčilo vesti, da se je povodom posvetovanj v Marijanskih lažnih razpravljalo o povratku Habsburžanov. Temu nasproti se more na podstavi uradnih informacij ugotoviti, da se ob tej priliki nikakor ni gpyorilo., ,,o vprašanju glede kralja. -t' - • BERTHOLD REDIVIVUS. , Nauen, 18. julija. Kakor pbročajo listi, je došel predvčerajšnjem bivši avstrijski zunanji minister, Berthold y politični misiji v Munchen, Naročajte Jugoslavijo I JUGOSLOVANSKA - ROMUNSKA ALIANCA. London, 17. julij. Romunski zunanji minister dementira vest, da sta Jugoslavija in Romunija sklenili kooperacijo z Grško v slučaju, da bi Turki napadli Carigrad Pač pa sta po njegovi izjavi Romunija in Jugoslavija sklenili alianco za izvršitev nevyllske in trianonske pogodbe. Veljavnost tega pakta traja 2 leti. NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ NA HRVATSKEM. Zagreb, 18. jul. Dne 17. f. m. se je vršila v predsedništvu hrvatsko-slavonske zemaljske vlade konferenca, ki so ji prisostvovali minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič, pokrajinski namestnik Juraj Demet-rovič, poverjenik-za notranje stvari dr. Teodor Bošnjak ter vsi veliki župani. Na konferenci se je vse.stransko razpravljalo o položaju v Hrvatski in Slavoniji. Obenem so se določile tudi smeri v nadaljnem delu na polju notranje uredbp y. Hrvatski, in Slavo-■ > . ''cLd. PAŠIC VENDAR PRIDE NA BLED. Beograd, 16. jul. »Politika« piše: Ministrski predsednik Pašič bo koncem tfega tedna odpotoval zaradi oddiha najprej v Karlove vari, potem pa na Bled. Povodom potovanja na se.ver bo imel g. Pašič priliko, da se sestane z najvplivnejšimi Češkoslovaškimi politiki, v prvi vrsti z ministrom za zunanje stvari dr. Benešem, FRANCIJA ZAHTEVA IZROČITEV fc. NEMŠKIH ZLOČINCEV* Pariz, 17. julija. Glasom Vesti »Echo de Pariš« je poslal Briand nemški vladi noto, v kateri odklanja priznanje razsodbe lipskega razsodišča od strani Francije jn zahteva izročitev inkriminiranih nemških vojnih zločincev; francoski justici, . GOSPODARSKA’ IN POLITIČNA' . POGODBA MED FRANCIJO IN % ČEŠKOSLOVAŠKO. -*■ Berlin, 18. jul. »Deutsche Allge-meine Zeitung« javlja-iz Pariza: Nameravano potovanje francoskega plin. predsednika v Prago se najiepše. pripravlja. V ministrstvu zunanjih poslov vršeči se razgovori napravljajo vtis, da gre za sklep politične in gospodarske pogodbe s Češkoslovaško, in sicer na isti podlagi, na kateri so bile sklenjene francosko-polj-ske pogodbe. S francoske strani se francosko-poljske pogodbe ne smatrajo za zadostno varstvo V Vzhodni Evropi, radi česar bo treba skleniti razen s Češkoslovaško pogodbo tudi z nekaterimi drugimi državami. V Rragi menijo, da bodo mogle biti pogedbe ob posetu min. predsednika Brianda y, Pragi že podpisane, AMERIKANSKO-NEMŠKA go:. SPODAR5KA POGAJANJA* L Nauen, a 8. julija. Zastopniki ameriških trgovskih zbornic, ki se sedaj nahajajo v Berlinu, so razpravljali te dni z vplivnimi predstavniki nemških gospodarskih krogov o vzpostavitvi nemško-ameriških trgovskih' obratov. Nemški zastopniki so naglašali potrebe olajšanja mirovnih’ pogojev, kakor dovolitev posojila na daljši rok, ? čemer, bi se stabiliziral tečaj marke, k IZPRAZNITEV ZAPADNE ’ OGRSKE, ,c?A London, 17. jul. Reuterjev tn-ad dožnava: Po ratifikaciji trianonske pogodbe so se izvršile priprave, da bi vojaška komisija zaveznikov izročila Avstriji nemške okraje Zapadne Ogrske. Zavezniki ne bi ugovarjali prijateljski nagodbi med Avstrijo in Madžarsko, vendar pa bi se moralo za vsak slučaj smatrati, da pripada dotično ozemlje po pravu Avstriji. Pričakuje se, da Madžarska s poizkusi neizpolnitve svojih obveznosti ne bo primorala zaveznikov, da uporabijo silo. • v- • ■ — - ; PARASTOS ZA VOJVODO MI- , , ŠIČEM. ' Beograd, 18. jul. Danes ob 9. dopoldne se je vršil v vaznesenjski cerkvi šestmesečni parastos za pokojnim vojvodo Mišičem. Parastosu so prisostvovali poleg drugih tudi nekateri člani vlade, ministrskega predsednika Nikola Pašiča pa je zastopal na-žfilnik njegovega kabineta Ponoylč, Revizija ustave. Ljubi, LJ*o a. Jugoslovanska publicistika je sprožila vprašanje revizije ustave. Da jo do tega moralo priti v najkrajšem času po sprejetju, je bilo pač vsakomur jasno, kdor je sledil debatam v usiavotvorni skupščini, dogodkom po državi in gibanju, ki je nekatere skupine potegnilo kar nakratko iz parlamenta ven ter pustilo na zborničnih klopeh le neznatno število boriteljev, ki so s svojim glasovanjem afirmirali, da zahteva narod jugoslovansko ustavo, ne pa diktat tega ali onega plemena, te ali one klike. Prav po nepotrebnem se torej zaganja slovensko demokratsko Časopisje na naše struje, ki izvajajo in morajo izvajati samo konsekvence iz svojega glasovanja proti sedanji ustavi. J DS časopisje govori o potrebnih treh petinah za spremembo ustave. Pri tem računa seveda, da bo razpoloženje srbijanskiH strank in njihovo razmerje ostalo večno nespremenjeno in tako, kakor želijo demokrati. Toda baš v Srbiji je masa naroda proti taki ustavi, kakor jo je izdelala in izmahinirala sedanja vlada. Kmečki narod, in to je srbski narod v prvi vrsti, takih uredb, kakor mu jih daje ta ustava, ne bo dolgo prenašal. Tozadevno bomo o priliki razmotrUi dotične člene ustave, ki so baš zemljo* radnike potisnili v Opozicijonalne vrste. . Imamo pa še drugo, prav nič manj zanimivo poglavje, ki nikakor ne spada v slovenski »separatizem«, to je vprašanje, kakšno stališče zavzemajo in bodo zavzeli do ustave Hrvati. No in glede Hrvatov so si menda sami demokrati bolj na jasnem, kakor pa celo glede Slovenije. Prav lahko proro-kujemo, da prihodnje volitve ne bodo dale demokratom med Hrvati niti enega mandata. In tak rezultat bo brez dvoma dal mislili tudi v Beogradu, kajti brez Hrvatov in brez njihovega sodelovanja v našem državnem aparata se mirno politično življenje v Jugoslaviji sploh ne da zamisliti. Kako se bo pa izvršila revizija ustave, to je seveda vprašanje he le principa, ampak tudi taktike. Mar se demokratom ne zdi, da bi bilo na pri-> mer mogoče, da se razne koalicije v kratkem času prevržejo in da dobijo Vlado v roke skupine, ki so daleč proč od demokratske politične ideologije?! No in takrat se gg. demokrati, oziroma ultracentralisti pač ne bodo mogli pritoževati, če se bo ravnala tudi tista vlada po demokratskem, ustavno sankcioniranem centralističnem načelu ter aplicirala ustavne in bodoče za-konodajne določbe tako ad ab$urdtcm, da si bodo celo gg. demokratje želeli temeljite revizije. -• -'-KVNi» ,,.v; Vprašanje revizije ustave torej ni Vprašanje plemenskega separatizma, ampak zahteva široke jugoslovanske mase in pogoj mirnega razvoja našega državnega življenja. IZDELAVA ČEŠKOSLOVAŠKE-JU-GOSLOVANSKE KONVENCIJE. Praga, 18. jul. Kakor poročajo »Narodni LTsty«, je dospela danes semkaj jugoslovanska vojaška misija, da ukrene vse potrebno glede češko-slovaško-jugoslovenske vojaške konvencije. - v' ' JF-d-T .V-j CIKLON RAZDEJAL TAŠKENT V 80« o SIBIRIJI. - Moskva, 18. jul. Ciklon je razdejal mesto Taškent deloma, več krajey v okolici pa popolnoma. Škoda in beda prizadetega prebivalstva sta nepopisni. Pplpžaj so izkoristili temni živ. lji, da so plenili, vendar pa so komunisti odločno nastopili proti njim- c. ODKRITJE SREDNJEVEŠKE | fe- GROBNICE, ,, ’ Zagreb*, 18. julija. Povodom reno-viranja župne cerkve v Jastrebar-skem so odkrili za stranskim oltarjem grobnico bana grofa Erdoedija, ki je umrl 1. 1567. Zunanja oblika grobnice kaže v naravni velikosti v reliefu izdelan kip srednjeveškega viteza z' grofovskimi znaki in grbom. Relief, je opremljen z obsežnim latinskim napisom. Marmorni kip je zelo dobro ohranjen. •• NEMČIJA PLAČUJE. f Pariz, 18, jul, O plačilh, ki jih' ima odšteti Nemčija v izvrševanju svojega plačilnega načrta se javlja: Nemčija je reparacijski komsiji odštela novo plačilo v znesku okrog 31 milijonov zlatih mark v evropskih valutah in do danes za amortizacijo od nje izstavljenih trat vsoto 275 milijonov 376.690 zlatih mark. Razen tega je bila reparacijska komisija obveščena, da nudi nemška vlada zopetno plačilo 31 milijonov zlatih mark v različnih evropskih valutah'. FAgrSTOVSKA’ GROZODEJSTVA'. Rim, 16, julija, (Izv.) V noči od včeraj na danes so se odpeljali fašisti na približno ioo tovornih avtomobilih', oboroženi s strojnicami, revolverji irt ročnimi granatami v Tre-viso. Tamkajšnjo policijo so premagali, nakar so napadli klerikalna in republikanska uredniška poslopja, jih demolirali ter zažgali. Pri tej priliki je prišlo do krvavih' spopadov, pri katerih je bilo na obeh' straneh več mrtvih in ranjenih', Treviso je do tega časa še vedno, v oblasti fašistov, — V mestu Orte je zabodel neki komunist nekega 'fašista. Takoj so podvzeli fašisti kazensko ekspedicijo ter postopali enako kot v Trevizu. Fašisti so dobili ultimat, da se takoj odstranijo, sicer bodo mase nastopile proti njim« —* Enaka poročila prihajajo tudi iz Florence in Turinai, JUGOSLOVANSKI MUSLIMANSKI KLUB SE NE RAZCEPI?. Sarajevo, x6. jul. Že dva dni se vrši konferenca kluba Jugoslovanske muslimanske organizacije, Kakor stoje stvari sedaj, ižgleda, da bo klub ostal nerazcepljen in bo nastopal skupno. Obenem se je vršila v Sarajevu tudi konferenca posestnikov, ki so zahtevali od Jugoslovanskega muslimanskega kluba, naj določi dva svoja poslanca, katera bi stalno obveščala posestnike o stanju vprašanja odškodnine posestnikom, od katerih so nekateri nezadovoljni z načinom plačevanja in višino odškodnine. Vendar pa ta nezadovoljnost ne bo vplivala na odnošaje v poslanskem klubu muslimanske organizacije, ker veže kiul> znani sporazum. Zagreb: efekti: bnaka za primorje 786—-800, banka za trgovino in obrt 650—660, Eskomptna banka 650 do • 66o, Centralna eskomptna banka 430 do 440; Kreditna banka 750--770, jadranska banka 1830—1850, Ljubljanska kreditna banka 800—810, Praš le-dionica 5150—5200,. Zagreb, Devize: Dunaj 19.29— 20.05, Berlin 209.53—210.50. Budimpešta 47—49, Bukarešta 220—0, Italija 718—722, London 370—372, Nev York kabel 156.50—158.50. ček 155— 155.50, Pariz '1228—1232, Prem /.: :i —206.50, Švica 2585—2590. Valute: Dolarji 153—153.75, avstrijske krove 21—22, funt' 520—0. rm.-rin-:"' 517—520, marke 212—214, leji 0-232, lire 0-715. Beograd, Devize: London 142.50 do 142.75, Pariz 306.50—307, So.lun 208—212, Rim 178—180, Praga 51.16 do 51.55, Dunaj 4-95—5» Berlin 52.20 do 52.30, Valute: funti , 141—i.jc francoski franki 305—305, dolarji 38.30—38.50, lire 0—182 drahme 208 do 214, leji 57—57.25. češkoslovaške krone o—53, marke 54—54.25, levi . 37-50—38, avstrijske krone 5 40 do 5.55, napoleondori 128.80—129; Curih: Berlin 795-50. Ne\vycrk 606, Pariz 47.25, Mjlan 27.50, Praga 7.92^ Budimpešta 1.85, Bukarešta 8.65 Varšava 0.33, Dunaj 0.80, avstrijske krone 0.81. Dunaj, 'devize: 'dolar 800—804, marke 1052.50—1058.50. šterlingi-2880—2900, franc, franki 6162—drfis, lira 3575.50—3597.50, dinarji (tisočaki) 1003—213, (stotaki) 1980 do 2000, poljske marke 4475—4^75» madžarske krone 343—246* Za čast in poštenost NSS se gre." Pod tem naslovom je priobčil včerajšnji »Pondeljek« osuden napad na g. Aniona Peska. Še pred pa. +edni je bil v očeh demokratov g. Pesek berač, ki se mu ne more zaupati niti počenega groša ter so imeli že spisano ovadbo na sodišče, da ga naj zapiejo v preiskovalni zapor radi nemočnosti plačila. Ker se je pa izkazalo, da je to laž in obrekovanje, ga psujejo demokrati sedaj, da je 20 kratni milijonar, da je vojni dobičkar, .verižnik in ne vemo kaj še vse. To je (•es velik skok: berač in čez par tednov naenkrat 20 kratni milijonar, pa še kakšen: »največji vojni špekulant in verižnik Slovenije«. Ali pred par tedni niste tega vedeli?! Pa kakor eno ni bilo res, tako tudi drugo ni. 2e kot dijak in kot’ učitelj 'je bil g. Pesek med tovariši na glasu kot premožen; nikoli ni delal po oštarijah dolgov, pač pa je vsakemu tovarišu rad po-fnagal. Kot edini sin je podedoval po gtarših sicer malo toda nezadolženo posestvo; in 1. 1904 torej 10 let pred vojno Jje kupil 37 oral »eliko vinogradniško jposestvo, ki ima 22 oralov gozda. Že jpred vojno, posebno pa med vojno je prodajal les ter z izkupičkom razumno gospodaril. Posebno med vojno je cena lesu silno poskočila in g. Pesek je prodal na stotine vagonov kostanjevega lesa. Imel je zato celo nad 40 kmetov jjn delavcev kot voznike in drvarje vojaščine oproščene in še sedaj so mu P dežni zato, ker marsikaterega jq rešil o smrti ali pohabljenosti. Ce je g. Pesek razumno gospodaril r si pridobil premoženje s tem šq ni ►yojni špekulant in verižnik«. L. 1915 je kupil g. Pesek tiskarno f Krškem, 1. 1916 pa Hribrjevo tiskarno Ljubljani 1. 1917. Lasnikovo hišo v Ljubljani Rok ni držal križem, temveč i|e delal in skrbel noč in dan. Tiskarno 'je povzdignil iz majhnih početkov rdo dosegljive popolnosti. Ustvaril je založ-Ibo in napravil knjigoveznico. Svoje premoženje je vedno uporabljal y obče koristne namene. v Leta 1919 so nemškutarski 'delavci ^napadali slovenske v Mariboru in na Jesenicah. »Jugoslavija je branila slovenske delavce in nastala je ostra polemika med »Naprejem« in »Jugoslavijo«. »Naprej« je takrat slično kot sedaj demokrati ljuto napadel osebno g. Peska ter mu jo istotako očital oderuštvo in Verižništvo. G. Pesek je ponudil za, tiskovni sklad »Napreja« JO.OOO K, če mu Razsodišče, ki ga naj sestavijo soc. de-jmokrati dokaže kaj nekorektnega. Razsodišče se je sestavilo, g. Pesek je založil 10.000 K v roke g. dr. Tavčarja in Čez pol leta je dobil denar nazaj 1 'Absolutna laž je trditev »Pondeljka*, 'da je g. Pesek prodajal papir-v Zagrebu )in Beogradu za štirikrat višjo ceno, ker ga je plačeval v kronali, prodajal pa baje za enak znesek v — dinarjih. Tudi hi res, da je verižil s papirjem temveč res je, da ima Zvezna tiskarna obrtni list za trgovino s papirjem na drobno, in debelo. • G. Pesek n! nikoli kupčeval ntfi S fižolom, niti s čebulo še manj pa smižU, kakor mu očita to »Pondeljek«. Značilno za politično moralo propadajoče JDS je, da se poslužuje tako nizkotnih osebnih napadov kjer jim Zmanjka stvarnih argumentov. Gospodje demokrati naj pometajo le pred svojim pragom, kajti historija o izvoznicah je dolga in zelo čedno ter za marsikaterega demokrata silno »poštena«. Ker ni zapravljal In pijanČeva!, temveč delal noč in dan, pravite, sedaj naenkrat, da je to nemoralno gospodarstvo; ker je med vojno poskočila cena lesu ter je dobil g. Pesek za par vagonov več kakor je dal pred 10 leti prej za vse posestvo, je to baje brezvestno veriženje. Za Boga milega, kakšen greh je to za g. Peska, če je popolnoma po njegovi nekrivdi zrastla vrednost njegovega imetja za deset in še večkrat!! Ali ie g. Pesek kriv, če mu danes ponujajo za hišo, desetkrat več, kakor pa je on dal. Ali je to »brezvesten krvoses ljudstva«, če ni zapravljal in razkošno živel, temveč skrbel in spopolnjeval svoja podjetja?! Ali je to res »nemoralni izkoriščevalec vojne gospodarske konjunkture«, če je z velikim trudom in požrtvovalnostjo ustanovil in vzdržal ter spopolnil dnevnik »Jugoslavijo«, za katero so sc baš demokratom sline cedile ter so mu ponujali zanjo težke miljone?! Da, g. Pesek je res brezvesten izkoriščevalec konjunkture, ker ni prodal »Jugoslavije« demokratom za miljone, temveč jo je brezplačno prepustil stranki be-račev-idealistov NSS!! To je res njegov velikanski »greh« v očeh demokratov, ki ne morejo razumeti take brezvest-- nosti in takega idealizma. Narodno socijalistični stranki se g Pesek nikoli ni vsiljeval.' Bil je naprednjak od mladih nog, vsa Štajerska in Koroška ga pozna in je nar. socijalist že več kot 10 let. Oirjc izdelal 1. 1911 pravila za Nar. soc. zvezo ter bil njen vnet s -.lenivec, on je aranžiral nar. sc. kon- gres 1. 1913 v Ljubljani, kateremu je no-tabene predsed'val g. dr. Ravnihar, sedanji poverjenik za pravosodje. G. Pesek ni nikoli iskal kakršnegakoli dobička od organizacije pač pa je mnogo žrtvoval za nje. Razlika med njim in Tone Kristanom je baš ta, da je Kristan obogatel kot organizator delavstva, g. Pesek pa ne, temveč s svojim premoženjem podpira delavske organizacije. Tudi kandidature v občinski svet ljubljanski se je brainl ter se je uklonil še le soglasni volji zaupnikov NSS. Ostudno obrekovanje je torej trditev, da dela g. Pesek politične kupčije za svoj osebni interes. Pregovor pravi: kakršen je šuft tako misli o drugih, in tako mislijo demokrati, da vsakdo dela politične kupčije za osebne interese, kakor delajo to oni. »Pondeljek« poziva; »Ali res ni v NSS moža, ki bi napravil Peskovim nemoralnostim konec«? ter trka na idealizem nar. socialistov. —- Idealizem pa — »Pondeljek«! '!' Upravičeno pa' je vprašanje: »Alf res ni v JDS moža, ki bi napravil falotari-jam »Pondeljka« konec, falotarijam, ki zastrupljajo naše politično življenje?l« Žalostno za stranko JDS, ki po-vdarja, da zastopa inteligenco, 'da vodi političen boj, katerega argumenti so zgolj osebni napadi. Še pred par tedni ste trobentali da je Pesek faliran člo-vek-berač, danes pa ga psujete za brezvestnega bogataša; še pred par meseci ste si prizadevali, da bi pridobili tega »nadarjenega, skrbnega moža« v svoje vrste ter ste mu obetali milijone in časti, ker pa Je ostal zvest nar. socijalist kričite sedaj: »Križajte ga, križajte ga nar. socijalisti, če še imate kaj časti y sebi.« '■ A Svojo časi In poštenost bo znala NSS že sama obdržati in obvarovati brez nasvetov in pozivov demokratov In — »Pondeljka«. Ko bi le bile vrste JDS tako čiste in poštene, kakot so vrste NSS, bi bilo drugače, Ne gre se za čast in poštenost NSS, kajti ta je brezdvomna in čista kot kri- v domači deželi. Zakonito je biio v Bosni le ono, kar je bilo všeč bosanskim velikašem, muslimanskim begom. Ko je porta tekom 19. stoletja poskušala z upravnimi in vojaškimi reformami po zapadnoevropskem vzorcu rešiti Turčijo, okrepiti v nji centralno oblast in izvesti v nji moderno notranjo reorganizacijo, je našla seveda v bosanskih begih najtrdovrat-nejše nasprotnike svojih reform, ki se niso nikdar obotavljali, dvigniti se z orožjem v obrambo svoji fevdalni oligarhiji, ne sicer zoper sultana samega, pač pa zoper „njcgove nevredne sve-tovalce“. Avstrija je to razpoloženje spretno izrabila, zato je po geslu divide et iin-pera šla v vsem na roko muslimanom in izoliran politični položaj Bosne je bil tej taktiki obojestransko po godu. Muslimani so se še vedno čutili privilegirano „narodnost“ in kazali enako preziranje bodisi do pravoslavnih ko do katolikov, Z Avstrijo pa so se sprijaznili tem lažje in hitrejše, ker jim je garantirala, da se Bosna ne združi s Srbijo, česar so se najbolj bali. Po vsem tem lahko razumemo vlogo muslimanov v Jugoslaviji. Ko so smatrali demokratsko-radikalno koalicijo za najmočnejšo, so šli na njeno stran, da si zavarujejo svoje gospodarske privilegije, dasi bi se bili raje pridružili skupini, ki bi jim poleg tega garantirala tudi ohranitev historične Bosne *— toda skupini, ki bi bila močna dovolj, da prevzame vlado. Sedaj lahko pod temi pogoji računa nanje vsaka vlada, kii bi obvladala; notranji položaj. Toda bošanskl begi ne ustavijo časa: tudi v najugodnejšem položaju so dnevi njih stoletnih’ privilegijev, šteti, ^Politični čevlji/ Prej enkrat SŽe „SloV« Narod" in včeraj še' slaboumni (.Pondeljek*4 sta. s« zaletela ob pošiljatev. čevljev, ki jih stal, gre se pa za čast In poštenje JDS. I je postala Češka nar, soc, gospodarska Izčistite svoie vrste, sicer zaduši plevel | »Unija** slov, nar. soc. „Gospodarski pšenico, če Je sploh Je Se kaj y vaših vrstah. ■ ;’U Za svoje laži ta obrekovanja »Pondeljka« pa bo dajal njegov odgovorni urednik Milah Plut odgovor pred sodiščem. zadrugi**, S temi Čevlji nimata niti Pesek niti Fakin niti kdo drugi osebno ničesar opraviti ali, od njih kake koristi. Namigavanje „Pondeljka*‘ o proviziji je podlo sumničenje, ki izvira iz domišljije „jutrovcev“ in „pondeljkar-ki si brez osebnih provizij kupčije Sploh predstavljati ne morejo, kajti: kakršen je šuft, tako misli^ o drugih, „Pondeljek“ pravi, da: Pene čeških čevljev niso! nič manjše, kot pri domačih in da je kvaliteta prav srednja in Vendar Imajo baje obrtniki škodo. Lagati in hujskati, 'to je namen „Pondeljka“„ Obrtniki nimajo zaradi teH pac čevljev, nobene škode, kajti uvaža se SiH dait za 'dnem na cele va- doritačina Ljubljančana natakarja. &?.■ .Sedeja. Trem se mora uničiti eksistenca, da se vsede na toplo protežiranec oholih liberalnih mladinov. Če se danes opoldne res izvrši nasilna deložacija g. Ivančiča, kaj pa bo z uslužbenci?! Kdo jiii bo plačeval, kdo vzdrževal, kajti vsaj na 14 dni bi se jim moralo odpovedati?! Samovolja in nesramnost demokratov presega vse meje. I11 »Pondeljek« kliče na pomoč celo sodnike, ki bodo znali dati odgovor na »nesramnosti Pcskovega revolverja«: Tu se že vse neha. Ampak upamo, da bo tudi Pondeljkove nesramnosti prav kmalu konec. Beležke. Največja budalost prešlega tedna je včerajšnji „Pondeljek“, O krizi med muslimani. R! vsej bosansldl zgodovini l* Uaj- stajejših časov Ho 'danes opazujemo iste težnje, Bosna v predturšk! 'dobi, za turškega’ režima in v najnovejšem času predstavlja vedno isto težnjo po oligarhiji domačega plemstva, po čfltn večji samostojnosti * ozirom na kraljevsko oblast, na državna celoto, Ta . . . . zgodovine, - ' [To, kar smo 'zapisali _ Velja © bosenskih muslimanih. In oni So pravi reprezentant stare Bosne,^ Kajti današnji bosanski begi niso nic drugega nego potomci in nasledniki onega ponosnega, močnega, neukrotljivega1; bogomilskega plemstva, ki je stalo nepremagljivo V boju zoper oblasf bo- se Slišali da bi se bili demokrati zgražali, da Imajo obrtniki škodo zaradi tega, Slabo nemško blago bi se smelo uvažati, 'dobro češko pa’ ne’?! Gospode demokrate' peče, led vidijo, 'aa delujejo nar, sadjalisti tudi na zadružnem polju, Pričenja se baš taka' grda! gonja zopet nar, soc, zadružništvo, kakor so jd Uganjali svoj v « V . . ' 1 M # sanskih vladarjev in še bolj v odporu j čas liberalni časopisi zoper _zadruznj-zoper ogrske kralje, ki so s pomočjo j štvo dr. Kreka. Zasmehovali psovali, celih križarskih’ vojsk hoteli iztrebiti I omalovaževali so zadružništvo sploh v. Bosni bogomilstvo, hkrati pa utrditi j jp Še zadružnike posebej na' vse na-v 'deželi Svojo politično nadoblast, IV I čine, a n| nič pomagalo. Kmalu So bdi tqm boju so se bogomilski velikaši na- j primorani liberalci spremeniti svojo slanjali na Turke, ki sq po kosovski I taktiko tet so začeli s kislim obrazom bitki postali sosed Bosni, jih klicali na I sami snovati toli opsovane zadruge pomoč in 'se iz kljubovalnosti do ne- I Pa zadružništvo pri njih ni uspevalo, strpnejše Ogrske raje podali pod nad- | ker 'je bilo prisiljeno, sn kar je zane oblast sultanov, Bogomili pa dali Osmanom ključ do Bosne* * Toda šli so še dalje, Turčija |e spadala takrat k onim redkim resnično demokratičnim državam, kjet je lahko vsakdo brez ozira na' preteklost in pokol en je, bodisi plemič kot preprost možak, dosegel naivišja mesta in dostojanstva, ako se je izkazal sposobnega* Edinole muslimanska vera je bila predpogoj, ki g« je usposobita za najhitrejši napredek]. Drugovercev, niso Turki v veri ali radi vere nikjer, zatirali, pač pa so paše porabljali vsako priliko, da so domačim velikašem izmaknili veleposest in jo podelili muslimanskim spahijem, Ako pa je veli-kaš domačin sprejel Islam, je s tem stopil med državotvorče in Si popolnoma zagotovil svojo posest. Bilo je tedaj vzrokov, dovolj, Ha j« bogomilsko plemstyo presfoplO V islam. In prešlo je V Celokupnem številu ; bogomill so sploh’ izginili. Po tej poti so Bosanci napravili pod turškim režimom sijajno karijeroi. iVelikp število pomuslimanjenih Bosancev je doseglo mesto velikega vezira, najširše dostojanstvo v Turčiji, 'domači Bosanci so bili upravitelji Bosne In ti muslimanski velikaši naposled so bili voditelji in povzročitelji onih neštcvil-njh vpadov „Turkov‘* v naše kraje, ki so nam povzročili tolikp gorja. Ko se je v Turčiji začenjal razkroj ! In je centralna oblast vedno bolj slabela, so bili zopet Bosanci med prvimi, ki so. si znali zagotoviti samovlado marita ta 'zagrešita nad našim ljudstvom na polju zadružništva: prevzetna* liberalna gospoda, bo po svojih skromnih močeh, a z dobro voljo skušata popraviti mlada' napredna NSS, Gospodje demokrati pa kar zabavljajte, sumničite in lažite, saj druzega itak ne znate ta ne zmorete! Za nas pomeni to le priznanje, K .Gficijclno glasilo mladcdemokratske inteligence' „Pon-deljek** pravi: „za čast in poštenje NSS se gre!“ Mi pa pravimo: za čast JDS se je pa šlo. Zakaj Ker več nese. * ,Pondeljek“ ne poveča? budalosti papir, ne pre« Sluga pokoran! Da si' predstavlja JDS Slovenijo tudi v 'duševnem oziru le za nekak „Abklatsch“ beograjske centrale ali v najboljšem slučaju Pariza dokazujejo pretiskani Članki, ki že dolgo časa'izhajajo kot uvodniki v nekem „.vodil-. nem" slovenskem glasilu. Politične vesti. Demokratska človeko-* ljubnost. w Demokfafskl časopisi »Jufrd«, »Tabor«, »SloV. Narod« in seve tudi »Pondeljek« pri vsaki priliki hujskajo Primorce' zoper nar. socijallste, da bi napravili razdor v NSS. Demokrati predstavljajo sebe kot zaščitnike Primorcev, v dejanju pa so vse kaj druzega Še Je vsem v spominu, kako Je g. Govekar v »Slov. Narodu« psoval begunce, da so verižnikl in lepa nadloga za slov. narod. Pa tudi podrobno rujejo demokrati kjer. le morejo zoper Primorce. Iz same strankarske strasti ta objestnosti demokrati niso pripustili .da bi dobila »Jugoslov. Matica« Kaslno V Ljubljani, In zdaj so šli še dalje. Kavarnarju beguncu g. Ivanjčiču so zapovedali, da mora kavarno »Zvezdo«, ki Je v poslopju kasine Izprazniti v teku 48 ur, t. J. do danes opoldne, da se naseli v njej g. Krapež. G. Krapež je demokrat, lastnik prevoznega podjetja, lastnik »Narodne kavarne« in ima koncesijo tudi za gostilnp. Torej temu »revežu« na ljubo se mora umakniti begunec, ki Je prišel med vojno že dvakrat ob vse svoje premoženje ter je iz zanemarjene kasinske kavarne s svojo marljivostio in s svojo točno in dobro postrežbo napravil Izborno kavarno »Zvezdo«. Pa še druga’ stran Je. O. Ivančič Je vzel X družbo dva pridna in sološno priliubllena »SAMOUPRAVA« IN NOVE .VO-*i-.y LITVE. '»Samouprava« odgovarja na po-edine trditve opozicijonalnih skupin, ki vele, da se vladne skupine bojijo novih volitev, in piše: Ustavno vprašanje ni bilo nikoli stankarsko vprašanje. Mi ga nikoli nismo presojali s strankarskega stališča. V tein pogledu smo popolnoma mirni in pričakujemo odločitve naroda s popolnim zaupanjem. Vprašanje je samo, ali je treba takoj povprašati narod, ali pa vršiti ustavno delo do konca in potem šele preiti na volitve. Volilni zakon v ustavi dopušča razpust sedanje skupščine. Toda le težko bi mogli braniti razpust, ki bi se v. sedanjem trenutku dal izvesti le z zelo vdiko nejevoljo. Zato bi bilo pač najbolj j, da se ustava uživi in šele potem, ko bo njen značaj in vsebina V. narodu dovolj znana, izvedejo nove volitve. Vprašanje volitev je toraj v prvi vrsti odvisno od možnosti dela zakonodajne skupščne. Ako ta možnost odpade, potem bi bil to glavni razlog za konzultacijo naroda. SPLOŠNE RAZOROŽITVE NE BO? Gen. Weygand je izjavil v inter-vievu, 'da je namen po predsedniku Hardingu sklicane konfefenče prej fa, da se rešijo vprašanja, ki se tičeid Tihega oceana, kakqr da bi se do!-ločil splošen načit za razorožitev* Francija ne bo nikoli pričela z razorožitvijo, preden Nemčija pe bo popolnoma razorožena. Livši sovrag niki Francije so trdno odločeni na re* vanšo, ko se bo posrečilo odpraviti zavezniško kontrolo. , ,. GRŠKA’ ODKLANJA ZAVEZNIŠKA POSREDOVALNE PREDLOGE.' ,V narodni skupščini je ministrski predsednik Gunaris opravičeval od* klonitev posredovalnih predlogov za* veznikov in rekel, da so pokate izkušnje, da je pravičen in trajen miž nemogoč, dokler bodo Turki gospodovali nad drugimi narodi- To se jff pokazalo pred kratkim, ko se je jnd* ralo 30.000 ljudi vkrcati na ladjo, da; so se izognili pokolu. Grčiji je pilo pdl zaveznikih naročeno, naj pazijo to, da bodo Turki izpolnili sevreš mirovno pogodbo. Grško ljudsvo Turčiji pa mora biti osvobojeno. Listo izključeno je, s ppgajanjj dose« mir z Angoro, ker so ljudje v Ango$ dostopni samo za materij elno silQ Gospodarstvo. Javna konferenca finan* čnega ministra v Splitu. ’ 1 Dne 33. t, m, imel je finančni ml-Sfer 'dr, Kumanudi v Splitu javno konferenco o naših' 'finančnih prilikah’, Najprej je pojasnjeval vzroke padanja naše valute, Kot prvi razlog je navajal 'dejstvo, rda stojimo pred novim žetvam, vsled česar 'da ne moremo za sedaj izvažati Velikih množin žita. Drugi vzrok pa je to, da smo V zadnjem času mnogo uvažali jz inozemstva jn da se vsled tega močno povprašuje po tujih’ valutah. Od oslobojenja naprej smo kolebali v, 'finančni politiki, Nesigurnost, ki se je zrcalita v ekonomskih in finančnih prilikah’, je bila kriva, da nismo našli stalnega pravca v 'finančni politiki, Najbolji 'dokaz temu je naš budžet, Do sedaj so sami ministri votiralj budžet in ga trošili, odslej pa tega ne bo, ker budžet odreja narodna skupščina, ki jraa tudi pravo kontrole, Budžet za prihodnje leto Znaša 4,800.000 dinarjev, kar je mnogo za državo od 12,000.000 prebivalcev, ter da odgovarja približno naši1 ekonomski moči, Po številu prebivalcev, deficit, ki znaša X milijardo 'dinarjev, da sicer ni velik, vendar z ozirom na naše notranje prilike zadosti občuten, To pa da nas ne sme’ plašiti, ker je le začasen pojav, To je posledica okolno-sti, s katerih' se nahaja naša kraljevina, Eden glavnih’ vzrokov temu je, da v državno blagajno ni prišlo toliko dohodkov, kolikor se je pričakovalo, Naše upravne razmere so v skrajno slabem stanju, ki se pa vendar vedno bolj ip bolj urejuje. ImeH smo tudi uradništvo tujih narodnosti, 'ki je izvajalo pasivno resistenco. Glavni državni 'dohodki so bili 'davki, ali slabi, ker. ni od teh’ niti peti del vplačan. Carine, monopoli itd., 'da tudi niso pokazali posebnega uspeha, Posledica vsega tega je deficit od T milijarde dinarjev, Medtem ise s stabiliziranjem naših notranjih razmer, boljšajo tudi naše finančne razmere ter 'da se lahko reče, da 'dosežemo v dveh ali treh’ letih popolno ravnotežje v naših financah. Uspeh’ notranjega posojila — nadaljeval je minister — ima velik’ političen pomen, Dočim 'danes smatrajo v inozemstvu: našo kraljevino 'državam brez bodočnosti, ki 'da mora razpasti, se je pri nas brez kakršnihsibodi težav zaključilo posojilo o'd 500 milijonov dinarjev. Večji del posojila da so dale ravno one pokrajine, ki se Zunaj smatrajo kot nasprotnice državnega e’din-stva. Celo posojilo da se upotrebi za ureditev prometa, —- Ta govor na šega finančnega ministra ni zanimiv le sam na sebi, K j, stvarno, 'amjraR tudi radi tega, ker. je naš 'finančni mk nister s svojimi izvajanji nastopil OVft ravnost pred javnostjo, sledeč primeru angleških in amerikanskih’, splol| zapadnih’ državnikov, ki uporabljajo vsako priliko, da pridejo v dotiko » javnostjo, Ta način more biti le od koristi in se pride v okom marsikafe# remu nesporazujpljpnju v javnih Stvatf reK ter se širšo publiko politično VZgai ja, Želeti bi bilo, 'da se ta praksa' prjf nas, kolikor mogpče uvede. Z vsebind gornjega govora, ki podaja v Svojih navedbah in izvajanjih’ mnogo gr?*, diva za razpravljanje, se bomo o pri« liki podrobno pečali ter bomo v. istlH navedbah in izvajanjih povedali Bvoje odkrito mnenje, pjri čemur nas bfj VO* dil edinole namen, ‘da po svojih močeh koristimo stvari, ;. ^T JF Naš promet z Reko. Dni to, |u-' lija se je sestala v. Trstu konferenca naših in italijanskih’ delegatov, kateri so prisostvovali tudi zastopniki Re}^ Razpravljalo se je o sporazumu glpde železniške zveze Reke z Jugoslavijo* Pri italijanskih delegatih se je opazila tendenca, da bi se dosegel trajen, sporazum« Po njih 'detajlnih predlogih izgleda, da računajo na velike ek<£ nomske pridobitve z naše strani, Naši delegati so izjavili, da more biti sporazum le začasen, ker, niso prisotni: službeni delegati Reke, na trajnega se pa lahko računa, ko bodpi prisotni delegati reške .vlade, Zakon o dvanajstinah, !Vi Povem* zakonu o dvanajstinah je ukinjen kredit 100 milijonov dinarjev, k| je bil odrejen za posojilo industrijcem in obrtnikom. Ukinjen je tudj kredit 50 milijonov dinarjev, za prehrano pa; ; sivnih' krajev, j-f-] Razpis dobave strojev in orodja. Pomorska oblast, isedaj v Bakru, potrebuje za popolno ureditev, nove mehanične delavnice razne stroje in orodje, Podrobni dobavni pogoji in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, se dobi pri ekonomatu gori omenjene pomorske oblasti. Zapečatene s kolkom za 10 dinarjev opremljene ponudbe je poslati najdalje v enem mesecu od dne, ko je bil ta razpis objavljen v „Služb. Novinah** v Beogradu Pomorski oblasti, sedaj v Bakru, Položiti je varščino, in sicer državljanom SHS 10 odstotkov, inozcmcem pa 20 odstotkov, En izvod dobavnega razpisa in seznama blaga je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liu^ Ijani le na vpogled, a SL^iL4Ž.^S> w w & Vse naše naročnike in čitatelje, ki so cobili morda zadnje dni »Jugoslavijo« pre-kasno, prosimo potrnežljivosti. V nekaj dneh že bodo vse tehnične težkoče pri novem rotacijskem stroju odpravliene in naS list bo prihajal v roke naročnikov točno, kakor doslej. — Upokojeni častniki naše' vojske — Pokojnina. Ker so priobčili nekateri časopisi pritožbe upokojenih častnikov naše vojske, da doslej še ni rešeno vprašanje njihove pokojnine, pojasnjuje invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo sledeče: Ministrstvo financ je dostavilo te-^om zadnjega tedna prošnje treh upokojenih (častnikov, ki so jih vposlali Glavni kontroli iV Beogradu na podlagi »Uverenja« ministrstva vojske in' mornarice, poverjeništva za Socialno skrbstvo v Ljubljani, da izračuna Službena leta po bivših avstro-ogrskih predpisih in na tej podlagi višino pokojnine po •Zadnji dinarski plači. Poverjeništvo (inva-Jidskl oddlek) vrača te akte po izvršitvi ministrstvu financ, ki bo nato nakazalo pokojnine. Pričakovati je, da bodo sedaj ta nakazila Izvršena v kratkem času. — Poverjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek želi nabaviti približno 300 fiietrov dobrega nepremočljivega blaga za 'dežne plašče. Pismene ponudbe (zapečatene jbl kolkovane) z vzorci vred naj se pošljejo tmenjenemu Invalidskemu oddelku najkas-eje do 28. julija 1921. , — Studijska podpora za agronome, ftblturljentom, ki se mislijo posvetiti agronomskim študijam, naj služi v vednost, da &e Imajo % državnimi sredstvi podpirati ftred vsem le prosilci, ki so iz kmetije doma, ki so tedaj kmetskega stanu, ali pa, toieH priliko. pečati se s kmetijstvom - svojih dosedanjih študij, kar je y proSnjak Izrečno navesti Jo pod- j-^Cradrt n«* Je prinesel v zadnji (82.) bledeče uredba; 1. o regulaciji polo-»editfeSolsklh nastavnikov In nastav-voine ni bilo mogoče K . , ?esa Izpita; 2. uredbo o in-t , fi! ■ oaredbo deželne vlade o redItvJ službengga razmerja hišnih ali go- t SlovenlJL ‘, NSS. V nedeljo sta se Vršila »hoda v Novem mestu ob 8. l ~ * Narodnem domu, popoldne ob žJInnff ^Kočevju pri Beljanu. Poročal je .1 ^riiC. Na obeh shodih sta ® , *en^em SPreletl zaupnici obema "■»Jancema. V Novem mestu se je izvolil novt odbor krajevne or-katŠM MfietaHf te to« Rudolf UCL JL.,**** N®?«® mrIK, IV Dolskem fe umrl JMnanec, Id fe Izpovedal pred smrtjo samo 2" *?, da Je to Zg. Orada. Vendar identitete do sedaj niso dogn%H, Neznanec Je bil y oblečen, brez listin hi }e nosil s sabo eleznl mreži orodie M popravo toricev «u *a kosltarstvo. " T?tv,na mmovega ekstrakta. V B$£u trgovca Antona Jelenca v Lo-mcu so vlomili neznani tatovi m odnesli kg rumovega eteričnega olja V skupni recjnostl 48.000 K. Kam In kako M tatovi .. x oljem ni znano. ~ Okraden delavec. Delavcu MlSaeltt IV tovarni »Bistra* V Domžalah je i 2 £eznan t^t Iz suknjiča denarnico. ,4® £, m« približno ta 1000 K raznega oVJeT' iWC8e* Prazno denarnico Sr gr- Vlom V Skolelci Neznan tal jfe vkw V stanovanje užitkarlce Frančiške Žitnik’ oviu. veC blago za obleke, iiLf83®6 drobnarije, kolikor, te 1?aC ®oeel nesti v Žaklju. r Ta! Y “krtetm. fz zakristije Magda-V Cerkve V Mariboru Je ukradel oeznati J Mnllec dva dltecaka pogrinjala la ea na-: mi prt , Nepošten pomoSnHč. Kovaškemu ? Stru Franca Horvat Je ukraHel pomočnik 1 Lašlč zlato uro ta dve zlati verižici, • fjlno 8000 K, 7600 K denarja In svojo de-j tvsko knjižica laSHS le neznano kam flO* Pobegla galezjanska gojenca. Ta sa-"kega zavoda na Rakovniku sta po-krojaški Vajenec Vovko Alojzij, 15 t, doma iz Ljubljane ta čevljarski va-Ivan Novak h Idrije^ Ubežnika m ena faznih tatvin. Nesreča v rudniškem rovu, 'V rovu »m, ®v Zagorju Je padel na glavo 21 let-ga . Stdanu Žonta težak kamen ret *?ko, da Je padel v 4 m globok »e£ 2„,®*ma zdrobljeno spodnjo: čeljust PnK?? poškodb. Kfai FranrS1!13 ‘*a Pris11fla gojenca 19 4erL DečVa ®?*ovec (n 16 letni Alojzij Ma-jtopotflj* hr^.a '•Sa V gojenski obleki In se tora, ‘''»šolaj proti Zagreb« »11 Mari* e ne Sodo smele kaditi. bH v Zedinjenih državah ženst« Dre VMI fn iii V’ H se klatijo od tami. Legitlmir«(rt^ Producirajo s par opi-Mobljanske vlnH^ ■r8® * dovoljenjem naše w prt nas Sudlti se je, kako Ba delof Taltj^jf"-3 'enobo. Kdor Je zdrav, We| pri nas in .t?1?.11** M naj zginejo naj-— Nesreča ?i°!i ?°vsod v državi, nedeljo zvečer je 0lS,,voru V Kranju. V kolodvoru juč na strofne na Kranlskeffl loziji Je dobil kuriaeep|‘e"derju. Pri eks-;i«5 prižigal težke po§krviKdolf š,včič, ki je W morali pripeljati y ffif. ,1a obrazu in so L..--* Vlomilca v konsumlfnsk° bolnico. Emoncih. Policija Je are?“a,® d™Stvu v fc.r^ev° In njenega Prijatelji ^ekoxKra-flenn razPečavala blago, ki i6 4?i *2 a’ v konz»n,n«JS sestnikmj?^8,1® P°blIa na Brezjah petim nts dala je ?*koro ,ves pridelek in sadj® p?“ nrnCt;:.8ai«0 na nrihli^nn 10 Inhnv Prostoru]“‘ v P5 Pnbližno 10 johoy .velikem renjskem i»k0 2e kaže Ietos Iet,na na spravljajo Irt rno- Povsod že žanjejo sehnn . °» ,na Qo- . Jejo jn sebno "fepo^fi0j sch0 in druge pridelke. p0. sadje, osobitn .z?r?Ia nekod pSenica. Tudj Pridelek. Jabolka obetajo letos bogat SuJnik. ^Prijel 801-1 PfI Medvodah' Franc — Obsoien n. ? vodi krč. stilni v Studencu £ v Prevčevl go- neza Prevca in mu Janez Šmid Ja- » y 7, o' * i IS n rc *r alt p n' poljcjirnil 1$ Franc Krašovcc. Je gladko t ‘ ; n. i-oij male postave. Posoh:«* knWv;-i i>,.a / No-traniskega, občina Trnovo. Kdor ve kaj o niam se vl.it run nnr>ro?a, da na-nnni oJotn. Mihaelu Krašovcu v Mihovce, ,pn?:a Cirkovce pri. Pragerskem. Stroški se povrnejo. —• Vsem vojTii?? v*ctnH< om pu - 1 i ; udomvlnod. Pogosto ia 'nekateri .odjemalci r po ceio mcsece zaje d'.i..a, katere bi kale. i prazne dobre ar ’ pod railirA nebom v dežju, blatu ali na vročem s ca s ena ta način posoiijo kvari in onesnaži, ne ponašajo pa, da je nabava teli predmetov danes zJo draga in da se za splošni promet vs. ki čas nujno por; i.inije. Ker opomini večkra nič ne hasn. naj bo prizadetim s ten' .lovedano, da se v slučajih njih ponavljajoče malomarnosti sloh ne bo oziralo na blagovna naročila aii pa še le tedaj ko bo dovolj posode na razpolago. = Tovarniška tatvina. Policija je aretirala nekega Franca Marna, ki je ukradel svojemu tovariSu sopivcu dve uri vredsii 1000 K. Uri je Marn odpel v pijanosti od verižice in jih imel pri aretaciji že pri sebi. = Vraga noč. Brezposelno natakarico iz škofjeloškega okraja je povabil nekdo na svoje privatno stanovanje, -ker ni imela dru-zega prenočišča. Moralnega mačka lepe noči je kronala izguba 386 K iz denarnice pijanega gostitelja. = Aretiran Bolgar. Včeraj so predali v drž. deški dom v Bohoričevi ulici 11 letnega dečka Arabofa Teodora,, sina bivšega okružnega načelnika iz plovdivškega okraja. Fanta so prijeli na Rakeku v ekspresnem vlaku, ko je hotel iti preko meje brez vseh listin v Italijo. Fant trdi, da je služil že v Sofiji pri italijanski misiji in da je potoval k svojemu bratu opernemu pevcu v Turinu. Tatvine v kopeli Kolezije. V zadnjem času so sc izvršile v Koleziji razne tatvine listnic in denarnic. Tatovi so mladi dečki šolarji. Eden izmed njih je star komaj devet let. Dečki so se domenili med seboj, koliko mora vsak ukrasti in prispevati k udeložbi pri raznih veselicah za slaščice. Zasačili so tudi neko žensko, ki je kupila od devetletnega dečka eno ukradenih denarnic. = Od,doma le pobegnila 14letna Ana Sever, hčerka stolarskega mojstra in posestnika na Cesti dveh cesarjev. ^ = Zvita gospodična. Neznana približno 20 letna gospodična je obiskala 15. Prešernovi ulici. Izvabila je na jako zvit na-t. m. Minko Severjevo, trgovino s čevlji v. čin od gospe Severjeve 2 para ženskih čevljev vrednih 1300 K in pobegnila, — Šiška — najitoveiše letovišče. Kdor se hoče v teh pasjih telesno in duševno hladiti, naj prihiti ob luninem svitu v Knezovo ulico, kjer je upeljal 16. t. m. g. svetnik N. N. s svojo soprogo promenado y spalni obleki. Toliko občinstvu v vednost, da se; zopet kdo duševno ne ponesreči. = Kolera v Zgornji Šiški. Včeraj Okoli 14. ure so javili policiji, da se je v Zgornji Šiški št. 62 zastrupila cela družina Cebu-lova. Čebulj, železniški čuvaj, njegova žena in dva otroka so pričeli bruhati, postalo jim je slabo in padali so v nezavest. Posebno hudo je napadlo starejšo hčer. Prvotno so mislili, da so se ljudje morda zastrupili z gobami ali kako drugo strupeno stvaxjo. — Takoj je odšel k nesrečni družini doktor Hogler, ki je dognal, da to ni zastrupljenje, marveč, da je to slučaj »kolera nostrans«. To označi razloček z azijsko kolera Ta kolera se sicer do sedaj še ni pokazala tako kruta morilka kot je azijska kolera, kar pa imamo bržkone zahvaliti le višje razviti zdravniško varstveni oskrbi. Zna pa biti tudi ta kolera silno nevarna, osobito če bi se razširila. — Družino Cebulovo šo odpeljali v bolnico. Starejša hči je popolnoma nezavestna, ostali bolniki so sicer pri zavesti, venddr pa opasno bolni. Ni izključeno, da je povzročilo ta slučaj kako nezrelo zeleno sadje ali kaka pokvarjena pomladanska »ovina. == Nesreča ali samomor m železniški, progi. Nedeljski večerni vlak, ki pride iz Gorenjskega ob pol 14 uri v, Ljubljano je povozil na progi Vižm.vi-j Medna .nepozna-tega možkega. Truplo jo tako razmesarjeno m obraz tako poškodovan, da do sedaj še niso mogli dognati identitete. Po elegantni obleki In finem pokrivalu sodijo, da je ponesrečenec lz boljših krogov^ Tudi še niso ugotovili,^ali se je pripetila' nesreča, da je padel mož z vlaka ali bil povožen vsled neprevidnosti, ali pa je izvršil samomor. Ko dobimo o zadevi zanesljive podatke, govori se namreč različno, bomo poročali o zagonetnem slučaju podrobneje. «=< Umrla je dne 14. t, m. m Ljubljani Pepca Rifelj, žena p. rač. oficijala v starosti 24 let. Žrtev, vojne in stanovanjske bede. Zapušča moža in 10 mesečna dvojčka. Blag Ji spomin! = Zahvala. Odkar Je pričel v Ljubljani izhajati ponedeljkov »Pondeljek«, se ta list ne peča z drugim, kakor delanjem reklame za »Jugoslavijo«. Vsaka številka, ki izide, prinaša na vseh koncih In krajih citate Iz našega lista. To je znamenje, da od lastne pameti ne more živeti, zato si mora podaljšati življenje s tem. da lovi pike po našem listu. Obenem pa je to tudi znamenje, da velja zanj In za njegovo okolico znan pregovor o lisici in kislem grozdju. Ce bi ne bilo te zavisti, bi obskurni »Pondeljek«, ki ga ne čita niti en trezen človek, re mogel živeti in bi moral kaj kmalu spremeniti svoje Ime y »Blaumontag«, če bi hotel pridobiti vsaj mali krog čitateljev. Za reklamo, ki jo dela »Pondellek« našemit listu, se mu zahvaljujemo, obenem pa mu priporočamo, da dela reklamo tudi malo za »Jutro«, ki }e reklame bolj potreben nego ml. = Kopališče v hotelu »Slon* jostane .vsled snaženja kotla do Z. avgusta I, l zaprto. ,== Kolo iag. sester posluje odslej « svoji pisarni Šolski drevored št. 2. II, poleg Narodne Galerije ta sicer za časa počitnic vsako sredo od 9. do 11, ure dopol-dan. Izven uradnih ur pa daje pojasnila tajnica V. Burger, Mestni trg 24, IJI. ; == Obrtno društvo za Zg. Šiško ta oko- »c» Je imelo dne 17. t. m. ustanovni občni zbor na Trati pri Zlbertu, ki Je uspel v veliko zadovoljnost vsega obrtništva. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Ivan Černe, Ivan Goljar, Matija Perko in Ivan Čarman. V posnemanje obrtnikom drugod. w Podružnica Jugoslovanske Matice ta Šentjakobski okrat. V svrho ustanovitve šentjakobske podružnice sklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni zbor, ki se vrši y četrtek, dne 21. t. m, ob osmi url zvečer v gostilniških prostorih pri LozaVju, Rožna ulica. Polnoštevilna udeležba dolžnost. — fvabi se pa turi dosedanje nečlane, da' se udeleže zborovanja in da pristopijo v naj-obllnejšem številu. Pripravljalni odbor. = Strokovna organizacila dimnikarskih pomočnikov ia Slovenijo. Dne 17 julija 1921 se je ustanovila »Strokovna Organizacija dimnikarskih pomočnikov za Sloveuijo s sedežem v Ljubljani«- katere namen je, ščititi interese vseh pomočnikov In učencev te stroke, kakor njihovim družinam pojna-. Primorje. Kaj žele Italijani? Zastopnik Zadra Krehich je izjavil sotrudniku »Corriere della Puglia«, da jc vlada zasigurala Zadru spe-cijalni carinski položaj, da pa to ni zadosti, dokler Zader ne bo spojen s — Kninom. Sloveska krajevna Imena Izginejo. V Rimu zboruje pod predsedstvom senatorja Salate posebna komisija, ki naj določi krajevna imena v novih pokrajinah. Z drugimi besedami komisija bo za naša lepa slovenska imena skovala italijanske spake. Nasiistva za časa volitev v Istri. Buzet: Na narodni praznik Sv. Cirila in Metoda so buzetski fašisti zapalili žito Antonu Marijami iz Sv. Ivana. Fašiste je baje poslal orožniški častnik de Santis, češ, naj palijo tudi fašisti, ko Slovenci delajo kresove. Tistega večera jc imenovani de Santis pretepal seljaka Petra Klarič, ker mu ni znal navesti imen kresnikujočih. — Iz Sv. Petra Fratrija (Buja). Fašisti iz Pirana so V noči 19. junija navalili na hiše Ivana in Mate Benčiča. Razbili so jima vse pohištvo in ju pretepli. —< V nas iščejo barbare I Sq pač sinovi 2000 letne kulture! Prijet komunist. Policija $ Splitu fe' V nedeljo aretirala dijaka komunista Julija Tadiča, radi enega pisma, ki ga je prinesel z Lipskega za bivšega urednika »Oslobod-jenja«, Ivana Baljkasa. Pismo je od znanega komunističnega volilnega agitatorja Cerines. Tadič je odpeljan v šibeniške zapore in Baljkas je tudi že aretiran. Nesreča z bombo. V Divači so našli pastirji na pašniku bombo ter jo začeli okrog metati. Bomba se Je razpočila ter 11 letnega Rešaverja težko ranila na roki in nogi. Znanost in umetnost Izšla ]e brošura.* »Moji zapiski t Dunaja«, ki }o je spisal člannašega duuajskega zastopstva, g. Stefanovič Emil in ki so že svoječasno pričeli izhajati v podlistku »Slov. Naroda«, pa so iz neznanih vzrokov prestajali izhajati kmalu y početku. Pisatelj opisuje položaj Jugoslovanov v tujini ob razpadu stare monarhije, ter organizacijo našega zastopstva in njegovo poslovanje na Dunaju. V kolikor je ostra kritika gospoda otefanoviča, ki jo, izraža v tej brošuri nad enim in drugim — opravičena, se bo kmalu pokazalo, ker bo brošura gotovo zbudila polemiko, v kateri se bo morda še eno in drugo razjasnilo. Brošura, obsegajoča 35 i3*1 dobLva w Vseh knJlgarnah in pri založništvu »Zvezne tiskarne« po 10 kron za komad. Pokrajina. Shod NSS na Jesenicah, ki se Je' Vršil preteklo nedeljo, na trgu pred kolodvorom je sijajno uspel. Kot glavni referent je na-* stopil poslanec tov. Brandner, ki je točno podal številnemu občinstvu vse vzroke, ki so prisilili narodno-socialistična poslanca glasovati proti vladnemu, ustavnemu pred-logu, če sta hotela ostati osebno in politično poštena ter zvesta načelom NSS. Za njim je govoril tov. Fakin, ki je v kratkih besedah očrtal osnovne napake ustave, ki niso v skladu niti z idejo narodnega edinstva niti socialne pravičnosti. Nato se je k besedi priglasil neki klerikalec, ki je napadel tov. Brandnerja, ker je ta v svojem govoru ožigosal predčasni odhod klerikalcev iz kon-stjtuante. Dobil Je od tov. Brandnerja takoj °f!g0X?r ^ konstataciji, da se predgovornik očitno boji, da bi se klerikalni poslanci, če bi ostali do konca v, konstituantl, tudi pustili najbrže od vlade kupiti. Kot zadnji e govoril dr. Otokar Rybar, ki Je v krasnih izvajanjih pokazal, kako slaba da je ustava in kako škodljivo mora ta slaba ustava vpli-vati baš na rešitev primorskega in koroškega vprašanja. Njegov govor priobčimo v izvlečku jutri. _ —i Nato je bila soglasno od vseh navzočih sprejeta zaupnica narodno-socialističnima poslancema za njihovo delovanje v konstituanti in glasovanje o ustavi. —> Vsi govorniki so želi za svoja Izvajanja živahno odobravanje. gati v nezgodah. V svrliof procvita te brga-niacije se obračamo do posameznikov za., donarno, pomgč. Omcnjatno, da je. dimnikar J ko;' fak v svoji m poklicu vedno izpostavljen j veliki nevarnosti v slučajih požara in marsi-kateri je že žrtvoval svojo življenje, 'odnosno se ponesrečil, da danes za svoj poklic t;i več sposoben. 'Prosimo, da sc pošlje denarne prispevke na naslov:' Edvard Zaloka jeva ulica 13. I. Celje. S preddeli stavbe novega velikega carinskega skladišča pri celjskem kolodvora ob SaVinji so pričeli minule dni. Urejuje in priravlja sc stavbeni prostor ter privaža stavbeni materijah Pomanjkanje pšenične moke. Kakor smo že poročali, je v •Celiti minuli teden nastalo občutno poipanjkanje bele moke in se je ista prodajala samo še po trgovinah. — Minulo soboto pa je moka popolnoma izginila in je ni dobiti nikjer več. Prebivalstvo je napravilo pravi naval na trgovine za moko, vendar je nikjer ni dobilo. Čudimo se, da v naši agrarni državi zmanjka naenkrat moka, d oči m je je za izvoz dovolj na razpolago. Gotovo imajo tukaj špekulanti svoje umazane prste vmes in. se bo cena moki gotovo mesto znižala, zopet zvišala. Cena sladkorju v kockah znaša v Celju 46 kron za kilogram. Druge vrste sladkorja so cenejše. MALO POSESTVO radi selitve 1 ‘v a, 1 joh rodovitne zemljo Itd. Ivana Novak, Slovenska ul. 22/1. Maribor. 1273 GOSTILNA Z ZEMMLJIŠČEM po 7,elo ugodni ocni v bli-ilni kolodvoru. Pros-1^>vljenjo“ na upravo lista. Tajnost btroDo zajamčena. 126^ PRODA 1 in pol ure od Maribora tik fcrno cerkve gostilno, mostCrijo, trafiko in posestvo radi proselitvo. Vpraša so v Trubarjevi ulici 79-y Mariboru. g ■ #iw»iwwes raOillll sinovi. Tofsm Menih in niiinskih tam ter iatan. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: merski. Ljubljana. — Telefon 64. i_liji——wiiw i mm m mn»i hm «■ »m muli 11 r>n „ „ —«■<,! ■im———m ——ir Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Bnrve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbonilej,^ steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. | Ceniki se začasno ne razpošiljajo! I°1 ' ■ ^5=- . — roj, Verdnik poročena Mifhe! Zevaco: f jj ti “ ii i ni i f UimsrB * SW'W s »Pirnica,« :’e Jzprc govoril Heiin '»sc vedo nek,Ufi čudno.« »Dr.,« jo rek s.'! Fi^r.c s prisil k:i:i;n j nasmehom, »človek bi res dejal, cia je govorila z nevidnim bitjem.« »Ronehcrollcs in Saint-Andre sta se spogledala-in zmajala z glavo. »Visočaiistvi,« jc dejal Ronche-rolles, kriveč se do tal, »dušo in telo bi tvegal, da ugodim vajini volji.« »In šele jaz!« se je podvizal Saint-Andre. ■ »Toda,« jc povzel baron, »kar je res, je res: leo sva pravkar vrgla tisto nadležno starko v Sekvano, sva slišala krik, ki ga gotovo ni izustilo človeško bitje.« »Istotako je čista resnica,« jc pripomnil Saint-Andre, »da sva videla to dekle, kako je čitala zapečateno pismo.« Princa sta skomignila z rameni. Franc je pogledal Henrija. »Enake pravice imava,« je odgovoril Henri srdito. »Tedaj ne k tebi lie k meni. Jaz predlagam dvorec grofa Saint-Andreja.« . »Zato, ker je Saint-Andre tvoj •pristaš!« je zarenčal Franc. »Pravice bi tam ne ostale dolgo enake.« »Visočanstvi,« je dejal Ronche-irolles in se globoko priklonil, »zakaj Se ne bi, izvolili poslužiti mojega gvorca?; y Sekirni ulici je, na sa-lotnem in mirnem kraju, in razen-'itega bi neizmerno počastili svojega Slugo, ki je obema enako vdan, viso-KSanstvi,« 1 'i' >Dobro!« je dejal Franc. »Naj bo; spravimo jo k Ronche-Jfollesu!« je škrtnil princ Henri. Še isto noč so spravili Marijo v Sekirno ulico. Princa sta se vrnila v Louvre. Da bi laglje pazila drug na druzega, sta se zmenila, da hočeta ispati odslej v isti sobi; Franc I., ki je sklepal po tem, da sta se brata Sprijaznila, je bil zelo vesel te novice. Henrijeva soproga Katarina de Me-jflldš se je sicer začudila, toda kot pametna ženska se je vdala v novi položaj brez dolgega kisanja. •'Roncherolles je postal ječar nesrečne Marije. Toda Saint-Andrč, ki je vznemirjala sreča njegovega "ruga, se je hotel za vsako ceno ti k njemu. Tako je dobila ■odrug: jpreselit inin.' i jc vec ta č;>s Stopim ijevskih trdnjav, spominov: v mogočni Temnel, ki jc stražil sevefoiztočno stran Pariza. Pojdimo za brezbrižnim, surovim jetničarjem, ki žvižga spotoma lovsko pesem. Pot ,drži po ogromnih kamenih stopnicah v podzemlje trdnjave. Zrak postaja gost, tema vsak hip bolj črna; dočini sije zgoraj ju-nijevo solnce, vlada tod ledena noč; smradljivc sape nam vejejo naproti in nečista golazen se plazi po tleli. Ječar koraka s svetilko v roki po tesnem hodniku in obstane pred nekimi vrati. Preklinjajo odrine težke zapahe ter postavi v celico vrč vode, pokrit s hlebcem črnega kruha; nato vzame izpraznjeni vrč in odide. Voda in kruh, ki ga je prinesel, sta dva-dnevna hrana za jetnico. Jctnici je ime Marija. Njene oči -so polne strmečega obupa. Njen obraz jc shujšan, na njenem ubogem telesu ni več videti mesa. Njena polt je postala prstena. Včasih jo izpreleti drhtljaj. l'o je bridko in radostno začudenje, ki pre-šinja ženo, kadar upa in čaka, da za-plače v njenem naročju bitje, ki ga ljubi že zdaj, dasi ga še ni na svetu . . . Kadar jo mine to začudenje, sedi Marija mračno zamišljena v svojem kotu. "Venomer isti spomini! Vedno ista slika zadnjih sedmih mesecev, ki se ji zdi že nekam zabrisana, zagrnjena s sencami časa. Ali je res ona, ta, ki je tu? Je li res ona tista, ki se je zbudila neko noč in je zagledala dvoje obrazov, spačenih od strasti? Ali je res tista, ki so jo vlekli v neznano hišo, kjer se je morala noč in dan braniti napadov dveh zveri v človeški podobi? . . . Kako hrabra je bila takrat! Kako silna je bila njena duša, kako močno nje telo! . . . Da, takrat je še upala! Čakala je soprogove vrnitve! Renaud ji je ponavljal od-daleč vsak trenutek: »Točno čez dvajset dni bom spet pri tebi!« Devet dni sta brata poizkušala z zvijačo, s silo,'z obljubami in grož- 11 j i \ i ’ ] i (i () S C C! S V ” > ]• h I t ’ 1 ] CI' * O C S 0 C: U i ■!) T O t i V «’; Č C ‘ U S i H j O 1 • • ;•: •: Ctii. i S K':; \ '• Franc jo je nagovoril w!ilo gotovo demonekega značaja. Prepeljani boste v lempel in postavljeni pred sodnike; n e, to boste skoraj gotovo obsojeni in sežgani na grmadi.« Za njim je povzel Henri: Razen če se izeametujete in postanete popustljivejši. Potem se vam odpre svobodno življenje v sreči in bogastvu. Visoka dama postanete, in najvišji imenitniki na dvoru se vam bodo klanjali.« »Odvedite rne v Teinpel!« jc odgovorila Marija. Odšla sta. Uro nato so prišli črni možje z vojaškim spremstvom, ki so-jo naprej izpraševali in nato odvedli v Tempel. Brez nemira in strahu je stopila Marija v svojo ječo; štela je samo dneve do Re-naudove vrnitve: »Čez deset dni bo zopet tu; nič nc more zabraniti, da me ne bi objel čez deset dni in mi nc bi odprl temnice.« — Prišel je naposled dan, ki ga je bil Renaud napovedal; bila je nedelja. Kakor hitro je posnela po šumu, ki je prihajal od zunaj v njeno ceilco, da se je zdanilo, sc je trepetaje postavila k vratom in jela čakati. Uro so minevale druga za drugo. Izprva je čakala vdano; nato jo je obšla nestrpnost. Proti večeru ji je prinesel ječar običajno dvodnevno hrano. Niti zmenila se ni zanj, ko je odpehnil vrata; saj ga je spoznala po hoji, da ne more biti Renaud. Jedla ni; stala je pri vratih, ne da bi se gonila. L.c časi je zamrmrala: »Kako dolga je vendar ta nedelja!« Nepremagljiva trudnost jo je obhajala vedno iznova. Noge so ji klecale. Toda vztrajala je. Bežečih ur ni imela s čim meriti. Kruha se ni doteknila, pač pa jo je mučila neznosna žeja. In ko je šla nekoč pit, je zapazila, da ni v vrču niti kapljice vode. »Kako sem ga mogla izprazniti?« je ostrmela. V trenutku, ko je izrekla te besede, so se odprla vrata in vstopil je zazijal jgčar. »Seveda. Saj ste mi dali davi hlebec kruha in vre vode . . .« »Saj sem vedel,« jc zagodrnjal ječar, »zmešalo se ji je. Tako se zgodi po navadi.« Ko je odhajal jc dodal: »Zadnjikrat sem vam prinesel v nedeljo zvečer.« »V nedeljo zvečer?« »In zdaj smo v torek zvečer,« jc rekel paznik ter zaloputnil vrata. Brez vzkrika, brez vzdiha je padla Marija vznak. Od nedelje .zjutraj do torka zvečer je stala pred vrati brez pijače in brez jedi! . . . IV. Obsojenka. Minila sta dva dni. Marija je ždela v svojem kotu. Ni vpila, ni pla-kala; sleherna zavest življenja se je bila utrnila v nji; le ena sama misel je plavala na ovršju teme, ki je zalivala njeno dušo: »Njega nc bo!...« Večkrat se ji je zdelo, da vidi pred seboj Franca in Henrija, zdaj vsakega posebej, zdaj oba hkrati. Ni ju slišala, kaj sta govorila. Enkrat je razumela toliko, da ji grozita z nečim. In ko sta dostikrat odšla, so vstopili ječarji; šla ž njimi, nc vedoč, kaj se pripravlja, in dospela naposled v temno dvorano, kjer so zborovali črno oblečeni možje. Eden izmed njih jo je vpraševal vse mogoče in nemogoče; med drugim tudi, koliko časa že ima stike s peklenščkom in če mu je podpisala njegovo pogodbo. Marija je odkimala ne da bi odgovarjala na ta bedasta vprašanja. Vse to je moralo trajati dolgo, zakaj proti koncu so jeli prižigati sveče v dvorani. Nato sta jo prijela dva halebardirja za roke ter jo prisilila, da je pokleknila, in eden izmed črno oblečenih mož je jel naglo čitati nekakšen pergamen. Toda Marija ni vedela, kaj se godi. Besede in dogodki so se utapljali v čudni omotici, vse okrog nje se je zlivalo v nerazrešen kaos ... Stala je pred'duhovnim, sediščem? Li eergamen, ki ga je eital črni mož, je bil njena obsodba! Marija jc bila obsojena, da jo sežgo- živo na Grevskem trgu, prej pa jo bodo mučili, dokler nc prizna, kakšni so bili njeni odnosaji s peklenskimi močmi. Pr.ečitali so ji tq in jo odvedli nazaj v temnico. Šc so tekli dnevi in noči, brez dogodka in brez izpremembe, v večni enoličnosti jetniškega življenja. In Marija, sama ni več vedela, koliko , mesecev jc minilo od Renaudovcga-odhoda v Montpellier. Nekoč pa, ko je tavala z opote-< kaj očimi sc koraki po svoji temnici, so se odprla zapahnjena vrata; ječat je spustil v zapor dva prišleca, postavil svojo svetilko v kot, skrivil se do tal in odšel. Marija je osuplo poi gledala svoja gosta. Nato ju je spoi znala in se prestala zanimati za njiju. To, kar sta ji imela princa pove-« dati, je moralo biti nekaj strašnega*. zakaj odlašala sta dolgo. Prvi se je odločil Franc. Stopil ^je k Mariji ter jo prijel za roko. Še tisti hip je Henri v svoji besni ljubosumnosti pograbil nesrečnico za drugo roko, »Poslušajte naju, Marija,« je iz-» pregovoril Franc. »Pred vami stojita' dva brata, ki se sovražita zaradi r vas, ker ste- ju navdali oba z isto ne-, ukrotno ljubeznijo. Čudno je, Ma-< rij a, da sta vas vzljubila dva brata, hkrati . . .« Hropel je; nemara mu' je bil za«t sijal trenutek kesanja. Toda že je izpregovoril njegov brat in tekmec. Henri:, > *■' • »Da, to je čudna stvar, ki že sama; zadošča v dokaz, da ste zvezani si peklenskimi silami. Zato vas je kralj ukazal izpraševati na tezalmci..« »Na tezalnici?« je zastokala Ma-« rij a in (iztrgala bratoma roke. »Da!« je hlastno povzel presfolo-* naslednik Franc. »Z mukami vas! bodo prisilili . . .« »Z mukami?« je vztrepetala ne+ srečnica. ) Henri in Franc sta jedva dihala«, Toda njiju obraza sta izražala trdo.* vratno, neizprosno, blazno strast. * ■palje pjriUodniič. Raznovrstno fiohlerovo jeMo na drobno in debelo 1 In pol Vagona zaloge, železne cevi *a vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po > tovarniških dnevnih cenah jnOHEr, tebn. IndL podjetje LJUBLJANA. ŽENITNA PONUDBA. 40 letni gostilničar išče v najem gostilno ali tudi vino — pivotoč na račun v katerem koli kraju Slovenije gre tudi kot soudeleženec kake gostilne, ki jo vodi vdova, v katerem slučaju tudi ni izključena ženitev. Ponudbe pod „gostihiičar“ na , upravo „Jugoslavlje“ v Ptuju. .S. o\ s > -a U r — mmJm ■ >U.l C »»*» ~a u ‘C o ra o to m 3 •• O o -o C ‘c mS< -2. ra « —O ■ 3 C -C zr O P Oh o. ^ » -2. Ul C ftn o' i? 2 <4 o H * Franjo Škof . v* - Romanca Skof Dravograd-Meža, 5. julija 1921. ne ordinira = do 31. julija 19214 s se v vila (druž. hiša) v krasni legi, z 7 s 2 sobi za služkinjo, 2 predsobi ii llml pritiklinami, prvovrstna stavba' sna opremljena, parkirani vrt, Vseliti ti koncu leta. Cenjene ponudbe poi ložnost 419“ Anovčnl z na manufakturne stroke, kateri poseti trgovce v mestih in na deželi v Jugoslaviji se iičo v svrho prodaje Jako lukrativnega predmeta neke jugo-tlovanske tovarne. Ponndbe pod »TOVARNA« na uprarništvo tega lista. Priložnostni nakup! Volike množine stTOcnic, prima, z vato, Altesse, Flor, Watteo!, Apartos in Antinicotin Nr. 2 per millo 38 K. Altosso in Tabu papir za cigarete, Fatent pro carton 100 K, zalepke (podobno poljskim pismom) pro millo 100, K, poljsko dopisnico pro mille 20 K. Kuverte prima kvaliteto, velikost 12 X ‘n 14X^1 cm v rujavi, zeleni, modri, temnomodri barvi per mille 220 K vziroma 250 K. Zvezki, pisarniske potrebščine itd. per 100 komadov 480 K. :: Papirna trgovina Rudolf Gaisser, Maribor. Naša ljuba mama stara mama gospa Ljudmila Edina razpror daja vseh vrst specijalnega z& celo kraljevino SHS tvornic: STANZ, KINDRERGER, SEMMERING, SCHOTTWIEN, PUCIiBERG, AUSEEWlESE etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosta Novakovič, veletrgovca mavca Ljubljana, Židovska ulica 1. prvovrsten, spodnještajerski, primeren za in*-dustrije. ih za domačo porabo dobavlja na va? gone, kosovec, orehovec ali ždrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod ,.Premog“ na upravništvo lista. Odgovorni urednik; Dominik Čebin* Izdaia konzorcij dnevnika. »Jugoslavija«. je danes 17. julija ob 7a 16 uri previdena s svetimi zakramenti, v 77. letu svojega zemskega potovanja boguvdano odšla v boljše življenje. Prijateljem in znancem sporočamo zadnjo željo nepozabne pokojnice, da izrečno odklanja vence in posebna smrtna obvestila. Dne 19. julija ob 16 uri gre njena zadnja pot na Kranjsko pokopališče kjer si v rodbinski grobnici oddahne dokler je ne pokliče Vstajenja Gospod. Kranj, 17. julija 1921. išče lesna industrijska družba „SAVA“ v Ljubljani. 1 Zahteva se strokovno in komercijelno izobrazbo v lesni stroki in znanje italijanskega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov do 5. avgusta na Aloma Compay d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. j ITf —I——!■!■ III......1—HIBIMM ■! rHlinTI---——————t—-1 {Tiska »Zvezna tiskarna« y. Liubliani.