113 štev. v Ljubljani 1» ?*0 pošti: >** 'M* . K 84’- kfe . . „ 4Ji~ ‘*tri isti „ »l — ’* *«9W „ 7— ~a inoa§mstTO: « *i«t lit« ?.«fT«3 K te*— '4 jr *: Seta „ l; 50'— ’4 Isi* „ „ *«•— 5 *M &S3S* ;i 9’— V Ljubljani, trr^^7^,gawggw-'-žgq^?-,-g1, ^eaarag?,a sobota 10 maja 1919. Danasnj® številka obsega 6 strani. !!. leto. Oglasi t« računajo po pe-rabijenenj prostoru in s*-» ar 11! sn visok ter 45 m« fetfk prostor za vdtni 40 vin., ** veRcni popust ** jtlaniene naroftbe »w*t £CiJlJ*tre dvcurja m er »norem« eiirut). KsioSBilrl n^j postijo* naročnino po nakaznici. *#& feeiasišiv« je na Staran srgu »tor. Iti. Telefon Kof. 3SS. CprsvnliiUo je na Marijinem trga =r- šter. 8. Telefon Štev. 44.---------------------- Izhaja vsak Han ®ju:traj PommtAm številk t. v el j* 40 ^te&r|<;yv.. fprašerlcm gi?.te !«seratev 1. Sr, se s^t «rf. ioži sv »■ brad Jugoslovani, ker smo trpeli zaradi Vas, radi ljubezni do Vas. Ut res, kako je polnilo veselje naša srca, ko se nam je reklo ob koncu voj««, da smo — Jugoslovani. Konec grozne voine je prišel, a ne za nas. Premagan in poražen se je zahrbtni Nemec znova dvignil ter je udari! z isto pestjo, kot nekdaj na Sibiio, Belgijo, Francijo, na nas — Jugoslovanskega Benjaaihia. Begunci smo, pregnani z rodne tisočletne jugoslovanske zemlje, zadnji begunci pred zahrbtnim n mškim barbarstvom. Našo zemljo je pojila Vaša kri: srbska, hrvatska, slovenska. Z vodo naših ki se staka v našo Zilo, v našo Dravo, je tekla skupno prelita kri mimo Vaših 4l®mov in po Vaši zemlji ter klicala Vas vse na pomoč in osveto. Vi >te branili naše domove, naše družine. Prvokrat smo si segli kot bratje v roko v fcra« giovenskemu Korotanu. Pobratimstvo v krvi se ne more razdreti. Nobena la»ratna nakana starega sovražnika ne bo razdila te vezi; saj ste se Slovenci gotov® smejali lažnjivim letakom, ki so jih metali nemški letalci na našofior.to, ‘te bi premotili naše pogumne in svojemu narodu zveste fante, in zasejali *'daj st vo v njih vrste. V zadnji uri, pobiti in razbisi, ponižani In oropani, prihajamo k Vam &egu»ei iz Koroške, iz zibelke našega naroda, ter Vas prosimo s sklenjenimi r°kaiui naših starčkov in otrok: usmilite se nas, bratje naši! Od Zile do Celovca in naprej do sosedne Štajersko so jih gnali na stotine in stotine v suženjstvo lakote in zverinstva. Neizmerna tuga in žalost, kakor v turških časih, je legla na sleherno selo slovanskega Korotana. Bratje Jugoslovani, dvignite z nami tudi svoj gias, da nas sliši ves kulturni svet. Naj čuje, da Slovenec iz Korotana neče nikdar poslati nemška raja, ampak tam je njegov dom, kamor hrepeni svobodno njegovo srce, čez Karavanke: v Jugoslaviji. V teh trenutkih obupa se obračamo do Tebe jugoslovanski narod, ki smo te ljubili, za katerega smo trpeli po ječah in umirali. Obračamo se s prošnjo iz dna srca: podaj nam Ti svojo močno roko, združi syoj krepki glas s slabotnim našim ihtenjem po pravici in usmiljenju. Če ima svet le še iskrico človekoljubja, zapali mu iskro v goreč plamen, da nas reši hitro, hitro, neznosnega jarma nemškega tolovajsiva, sicer se bo kmalu slišal vrh Karavank zadnji klic od Gospe Svete: Jugoslavija! Morituri Te salutant 1 Bratje! Nove množine beguncev prihajajo v le prenapolnjeno Ljubljano! To so Slovenci, ki beže pred krvoloki iz Ko rotana. Slovensko Sokolstvo nadelo si je nalogo, da jim v teh težkih časih priskoči na potnoč ter jim preskrb: začasne domove. Največ teh beguncev je kmetskega stanu, ki si je oklo le golo življenje. Obračamo se do bratskih društev, da posredujejo v svojem okolišu za nastanitev teh največjih siromakov. Pomoč je nujna! Posredujte brez odlašanja pri peljedeicih, ki bi bili pripravljeni sprejeti svoje sotrpinc-sokmete, ter nam nemudom, če mogoče, brzojavno poročajte, za koliko družin sle našli prostora. Na zdar! Predsedstvo Slov. Sok. Zveze. Pomoč koroškim beguncem! Na stotine in stotine slovenskega prebivalstva na Koroškem je zbežalo pred podivjanim nemškim vojaštvom, da si reši življenje. Povečini niso imeli niti toliko časa, da bi najpotrebnejše reči vzeli s seboj. Njihove domove sa Nemci popolnoma oropali in pustili ponekod samo gole stene. Mnogo beguncev je brez vsakih sredstev in je treba vsaj za prvi trenutek nujne pomoči. Apeliram pred vsem na radodarna srca tistega dela naroda, ki mu je bila usoda med vojsko milejša in ni čutil, kaj so vojne grozote, kaj je usoda beguncev, da prispeva za sklad za koroške begunce. Prispevke sprejemajo uredništva našega časopisja in odbor za koroške begunce, Ljubljana, Leonišče. Imena darovalcev se bodo objavila. Ljubljana, 8. majnika 1919. VlADIM1R LEVSTIK. 86 nadaljevanje. Išnjeva repatica. Grof je navedel na ravnateljevo vprašanje, da P°greša okroglih petintridešettisoč frankov gotovine a vse jtiato in srebro, kar ga je bilo pod streho; ^,e zlata ura je bila izginila iz njegovega telovnika... .* vn® besedo, zločinci so pokazali tolikšno spretnost j* temeljitost, da ni bilo čuda, če jih ni zalotilo niti «uno oko policije, kakor se je njen predstojnik 8|*ielil poudariti v svojo opravičbo: z »Ne morete nas obsojati, gospod grof; vse naše n*aje je dobiček šole, v katero hodimo k tatovom.« p »Toda učite se bogme počasi,« gaje nemilostno *bil visoki gost. »Vse mesto vam izropajo, preden “Pravite začetniško izkušnjo!« t »Karkoli je v naših močeh, se bo zgodilo,« je ek rmr*l °^reKan> stari gospod in klavrno povesil lyo. »jaz upam vendarle...« (j »Upajte, gospod ravnatelj,« ga je zavrnil grof da h*°®‘^iv.ni, neusm'Uen*m smehom. »Želim vam, dr« še !nno80» mnogo let! Ako ne znate Ur **eKa. je tudi to primerna uporaba vaših uradnih -/■ten vas ne smem prikrajševati; jako me je ni.. J!?* ^ePrav —* Zgovorno je stresel ramena ter niu »krnil hrbet. Polnt^eSrC^n.ž !c f>dkur*l s težkim srcem in v Rr,. Zavesti, koliko jc bila ura po tem slovesu, strašne nevihte nad svojimi uradniki je pri- redil v pisarni še tisto dopoldne ponesrečen samo-morilni poizkus s službenim revolverjem, v slučajni prisotnosti dveh komisarjev in petih stražnikov, ki so mu z združenimi močmi izvili nevarno igračo. Toda usoda se ni dala več ustaviti; drugo jutro je našel na svoji mizi vpokojitveni odlok. Grof Kunnigsbruch, ki mu že spričo tatvine ni bilo moči zavidati, pa je morda še težje prenašal drugo zlo, ako smemo tako imenovati vseobče sočutno zanimanje našega občinstva. Prva vest o dogodku je zadoščala, da se je zbralo mlado in staro zijat na Francosko nabrežje; tisočerna množica radovednežev je mečkala drug drugega pod njegovimi okni, zabavljala vlomilcem in policiji, pripovedovala si zločin z neverjetnimi, od hipa do hipa rastočimi podrobnostimi ter se pehala tako brezglavo, da je zrinila nazadnje res par babnic v vodo, izmed katerih sta dve utonili. Pa ta množica je puščala grofa vsaj pri miru in niso silili vanj kakor poročevalci »Slovenije«, »Ljudstva« in še zakotnejših novin, ki so si neprestano podajali kljuko v njegovi sprejemnici, obkrožali ga z notesi v rokah ter morili njega in služabnika s tako duhovitimi vprašanji, da bi bili vsi trije rajši viseli na križu. Več dam in gospodičen je našlo priliko, seznaniti se s Hasanom ped pretvezo sožalne radovednosti; celo Marijina stara Mita je učakala ta dan prvi in edini interviev svojega življenja. Prisopihal je dvorni založnik in mestni svetovalec Pavlin, ki je bil slišal o razdejanju grofovega pohištva ter si je »Štel v dolžnost, ponuditi' Fr. Smodej. se mu bodisi v popravo poškodovanih, bodisi v na-bavo novih stvari«, seveda z najveiikodušnejšimi in najnesebičnejširni pogoji, z ozirom na njegov fatalni položaj; in prav je imel, da sc je podvizal, zakaj tik za njimi je navalila konkurenca, prepozno kakor zmerom, a vendar ne brez vsakega uspeha. Nato so se jele' oglašati glave mestne drutbe, da izrazijo visokorodju svoje sočutje in ogorčenje, od ekselence, divizijonarja in njegove prevzvišenosti pa do vsega, kar je bilo le količkaj znatnega in vezanega na predpise »višjih občevalnih form«. Lehko si mislimo, kako odveč je bila grofu ta raznolika pozornost, ki mu ni mogla niti popraviti razdrtih ključavnic niti napolniti železne kasete, v katero je strmel z elegičnim izrazom, bržkone poln gneva nad našo »ljubko prestoiico«, tem »idilskim kotičkom* ki ga je bil pripravil čez noč ob vse. Zdelo se je, da čaka neke točke v programu in se vznemirja, ker je še vedno ne zaigrajo; ta nestrpnost je bila kriva, da sc za obed ni genil iz hiše. Razočarano je buljil v kot, pušil cigaro za cigaro in gledal na uro, ne meneč se niti za muzanje Jacquesovo in Hasanovo, niti za glasove na klavirju, ki so prihajali preko dvorišča in zveneli danes tako čudno in neenako, kakor bi ubirala tipke tuja, ne Marijina raka. Včasih se je oglasilo dvoje, troje brezzveznih akordov, kakor za poizkušajo, včasih bedast odlomek dunajskega valčka, drugič disonca, tako Birova, da je še Hasan zaklel. . COaljr.j Itaiijansko - nemška zveza in mi, Ko je načelnik Deželne vlade za Slovenijo podal pred par dnevi pomirjevalno pojasnilo radi koroških dogodkov, se je izrazil med drugim, da o kakem paktiranju italijanske armade z Nemci v Celovcu ni ničesar znanega. To prav radi verujemo, da nanj ubogim naivnežem ni znano, kake rafinirane spletke spletajo naši skupni sovražniki. Če se pa opazuje pazljivo dogodke, vidimo, da obstoja že dalje časa gotova sumljiva intimnost med Italijani in Nemci. Italijani hočejo večji del Tirolske in da ne oškodujejo Nemce za to težko in bridko izgubo, jim puste — po našem skromnem mnenju — cart blanche proti Jugoslaviji. Na ta način dosežejo dvoje: oni oslabe Jugoslavijo in si z eventualnimi malenkostnimi koncesijami na Tirolskem ohranijo dobro razmerje z Nemci za vse slučaje v bodočnosti. To tajno podpiranje in podpihovanje nemških strasti proti Jugoslovanom jim pa donaša tudi v tej kritični fazi, ko nastopajo v Parizu kot latinska velekultura, zažeijenih uspehov. Nimajo nikakih bojev in neprilik na nemškem ozemlju; ta moralični plus posebno proti nezadovoljnim barbarskim Slovanom pri svojih enlentnih prijateljih pridno povdarjajo. Sedaj, ko so nevarni hudcufnik nemških strasti spretno napeljali na slovansko polje in zopet na novo zastrupili bodoče razmerje med Jugo-siovani in Nemško Avstrijo, pa nastopajo kot pomirjevalni element. Čutijo, da se liki oblakom zbirajo srbske čete na revanžo proti koroškim banditom; čutijo, da so nemške tolpe decitnirane in izpehane; vidijo preteči poraz in general Segre pride k nemškemu poverjeniku za vojsko dr. Deutsch-u ter mu svetuje, da umakne svoje čete za demarkacijsko črto 11 Nemci so torej zopet zmagovalci — pretečega poraza in blamaže jih pa reši italijanski — deus ex machina! Mi bomo seveda zopet sklepali in podpisavali pogodbe. — naivni botri z dežele z rafiniranimi farizeji — in te pogodbe bodo izborno stilizirane in skrbno spravljene v vladnih arhivih, dokler, no dokier se bode Nemcem zopet zljubilo streljati, klati, krasti in požigali. Pod orožje! Odkar se bije boj za Slovenski Korotan, se je ponovno napadalo Slovensko Sokolstvo, češ, da ne stori svoje domovinske dolžnosti. In to po krivici. Kajti slovenska javnost je v veliki zmoti glede sedanjega števila članov Slovenske Sokolske Zveze, ki se s stotisočem češkim Sokolstvom, kakor ga je izkazala Statistika, niti primerjati ne more. Slovenska Sokolska Zveza imela je 1. 1913., torej pred izbruhom svetovne vojne, 1761 telo- Mirovna pogodba z Nemčijo. Uvod. Zedinjene države ameiiške, Britanski imperij, Francija, Italija in Japonska, kot države, ki so označene v tej lisiini kot poglavitne aliirane in asociirane sile, potem Haiti, Hedjas, Honduras, Llberia, Nicaragua, Panama, Pera, Poljska, Portugalska, Romunija, Srbija-Hrvatska-Slovenija (la Serbie-Croatie-Slovenie) Siam, Čeho-slovaška in Uruguay, ki tvorijo z gori omenjenimi velesilami zvezo aiiiranih in asociiranlh držav, na eni strani in Nemčija na drugi strani. Z ozirom na dejstvo, da so poglavitne aliirane in asociirane države dne 11. novembra 1918 na prošnjo cesarske nem. vlade privolile v premirje z Nemčijo z namenom, skleniti z njo mir; dalje z ozirom na skupno željo vseh aiiiranih in asociiranih držav, da vojna, v katero so bila druga za drugo, bodisi posredno bodisi neposredno, zapletene, in ki ima svoj izvor v vojni napovedi, katero je dne 28. julija 1914 poslala Avstro-Ogrska Srbiji, In v vojnih na- JUGOSLAVIJA* vadcev. Skoraj vsi so bili leta 1914. ali pa pozneje mobilizirani. Že zasledovanje Sokolov od takratne vlade in nam nasprotne struje utemeljevala je v nas bojazen, da bo mnogo naših telovadcev ob življenje, kar se je žal tudi uresničilo, kakor nam pričajo društvena poročila, mnogo jih je umrlo v bolnicah za ranami in boleznimi, ki so si jih nakopali na bojnem polju. Premnogim je ujetništvo ugonobilo življenje ali pa strlo zdravje. Nekateri se še danes bijejo v jugoslovanskih legijah. Kar se jih je pa vrnilo v domovino, so invalidi alt pa oslabljeni. Toda kljub temu je večjidel mlajših Sokolov po državnem preobratu osta! pri vojakih ali bil pozneje pozvan pod orožje. Cel čas se že bijejo na koroški fronti naši člani v raznih vojaških oddelkih. Blejski in^ Jeseniški Sokol je takoj korporativno posegel v boj v Podrožici, Kranjski in Tržiški Sokol je pa branil Ljubelj. Mnogo jih je vstopilo v Koroške legije, jih tudi padlo ali pa so bili ranjeni in’ to večinoma oni, katere smo šteli pred vojno še med sokolski naraščaj. S sedanjim pozivom so izpraznjene naše itak pičlo obiskane telovadnice od strani članstva. Predsedstvo Slov. Sokolske Zveze je na današnjem sestanku zastopnikov ljubljanskih sokolskih društev in iz okolice sklenilo pozvatPvse svoje čla-:;e, da so nemudoma odzovejo vojaškim vpoklicnim pozivom. Župe in društva naj pa z vsemi sredstvi podpirajo vse javne člnitelje ter brezobzirno zasledujejo vse kršitelje narodne discipline. Predsestvo Slov. Sok. Zveze. t Ekonomična Srbija do katastrofe 1. 1915. Po podatkih Koste Stojanoviča, bivšega ministra za trgovino. (Dalje.) Skoro eno tretjino cele takratne Srbije zavzemajo gozdovi. To so še neizčrpani zakladi velikanske vrednosti, ki se bo po-kazala takrat, ko bodo zgrajene vse za eksport potrebne komunikacijske zveze. Ena tretjina vseh gozdov je državna last, več kot ena tretjina je občinska in ostalo zasebna last. Iglastega drevja je zelo malo, samo 10% vse drugo je listnato drevje, največ bukev. Radi pomanjkanja komunikacij je bil izvoz lesa malenkosten. Leta 1909 n. pr. se je izvozilo samo 14.000 ton v vrednosti 1,250000 frankov. Vinogradstvo je bilo preje bolj razvito kot sedaj. Odkar se je pojavila trtna uš, se je v 25 letih zmanjšalo skoro na eno tretjino. Vsi novi nasadi so atncrikanskt. Zelo živahen je bil izvoz sadja, zlasti sliv. Leta 1908 se je i?vozi!o 49.000 ton v vrednosti 10,000000 frankov in 14.000 ton slivne marmelade v vrednosti 10,000.000 frankov. Treba pa je pomisliti, da to ni bilo niti pol produkcije, ker je domači konsum, zlasti žganja, zelo velik. povedih, katere je naslovila Nemčija dne 1. augusta 1914 Rusiji in dne 3. augusta 1914 Franciji, kakor tudi v invaziji v Belgijo, naredi prostor trdnemu, pravičnemu in trajnemu miru, so se pogodniki, katere zastopajo ... (sledi lista pooblaščencev), zedinili o nastopnih določbah: Kakor hitro stopi v veljavo ta pogodba, je vojno stanje končano. Od tega trenutka bodo s pridržki, ki so določeni v tej pogodbi, oficijclni odnošaji aiiiranih in asoci-iranih držav z Nemčijo in z vsako posamezno državo zopet vzpostavljeni. I. del: Zveza narodov. 1. Temeljna načela. Dogovor o zvezi narodov, čigar namen je, ustanoviti sporazumno' sodelovanje med narodi ter zajamčiti jim mir in varnost, temelji na nastopnih načelih: Vsaka država ima prevzeti gotove obveznosti, da ne prične vojne na lastno pest; mednarodni odnošaji morajo temeljiti na pravičnosti in Časti ter se morajo razvijati pred očmi javnosti; določbe mednarodnega prava morajo imeti brezpogojno veljavo vedno in povsod a pogodbe se morajo vsestransko strogo spoštovati. 2 10. mala 1919. Ena najvažnejših panog je bila živinoreja. Na vsakega tretjega prebivalca so šteii približno enega Vola, enega prašiča in na vsakega posameznika še povrhu dve ovci in dve kozi ter dva kosa perutnine. Leta 1905 je dosegel izvoz živine, predvsem prašičev in volov v vrednosti 30,000 000 frankoy, izvoz mesa in produktov, kakor konzerv, pa 7,000.000 frankov. Tu je današnja Srbija zelo oškodovana, ker so uničili Avstrijci, Nemci in Bolgari skoro 80% vse živinoreje. Industrija je bila v Srbiji še-!e na prvi stopnji razvoja. Tu bo treba torej mnogo kapitala in pridnosti, ki bo pa rodila stoterne sadove. Prvo mesto narodne industrije — ker se o veliki mednarodni ne da še govoriti — je zavzemalo mlinarstvo. Srbija je imela 59 parnih mlinov v vrednosti 10,000.000 frankov. Žita se je pridelalo mnogo in moke zmlelo dovolj, vendar je bii izvoz moke malenkosten; skoro vse se je porabilo v deželi. Ravno tako je bilo s pivom. Imeli so 5 večjih pivovaren z letno produkcijo 112.000 hi. Nekaj se. je uvažalo iz Avstrije, nekaj pa izvalo v Turčijo in Bolgarijo. Produkcija je komaj krila potrebo. Dalje je imela Srbija 2 tovarni za sladkor z letno produkcijo 120000 q, za sebe skoro dovolj. Omeniti je še ostale tovarne, dve za konopljo, z letno produkcijo 12.000 q, dve za blago, eno predilnico, štiri strojarne, dve tovarni za čevlje, za steklo, milo in druge manjše. Produkcija teh to-varen ni zadostovala potrebam dežele. Faktor, ki bo igrat v gospodarskem življenju Srbije velikansko 'vlogo, so rudokopi. Dosedaj se jim ni posvečala pozornost, ki jo zaslužijo; večinoma so bile temu vzrok neprestane vojne. Produkcija rudnikov se je cenila leta 1900 sama na 2 do 3 milijone frankov, leta 1912 pa se je zvišala njena vrednost na 20 milijonov frankov. Vendar je to le malenkosten del bogastva, ki leži še tam neizgrabljeno pod zemljo. Produkcija se bo in se mora rapidno večati. Glavni produkti srbske rudarske industrije so: rjavi premog, železo, zlato, baker, svinec in antimon. Večino teh rud, zlasti baker so izvažali. Rjavi premog ima Srbija v velikanskih množinah in ga bodo sigurno izvažali. Vendar ga je bilo do sedaj vsled slabega izrabljenja še za dom premalo. Kar se tiče trgovine, se mora reči, da je vsa zunanja politika stremita za tem, da zagotovi Srbiji prosto ekonomično ekspanzijo. Največ je trgovala Srbija z Avstro-Ogisko, Nemčijo, Anglijo, Francijo, Italijo, Rumunijo, Turčijo in Rusijo. Izvozni saldo srbske trgovine je bil navadno pozitiven, to se pravi, izvoz je bit večji od uvoza. Povprečno se računa, da je znašal eksport do leta 1912 letno 130 milijonov frankov, import pa 80 milijonov frankov, da je imela srbska ekonomija potemtakem celih 50 milijonov frankov letnega btto prebitka. Ta dobri gospodarski položaj nam pojasnuje tudi ve- 2. Sestava. Izvirni člani zveze narodov so vse države, ki podpišejo to pogodbo. Potem pridejo države, ki so povabljene, da pritrdijo tej pogodbi s pogojem, da pristopijo brez pridrž kov v roku dveh mesecev po uveljavljenju pogodbe. Te države so: Argen-tinija, Ole, Kolumbija, Danska, Španija, Norveška, Paraguajr, Nizozemska, Perzija, Salvador, Švedska, Švica in Venezuela. Razen tega more postati član zveze vsaka druga država, dominion ali kolonija, ki uživa samoupravo, ako pritrdita njenemu vstopu dve tretjini skupščine članov in ako da zadostna jamstva zato, da ima poštene namene. Iz tega proizhaja: a) Nemčija ni izviren član zveze narodov; b) ako hoče postati član, morata pritrditi njenemu vstopu dve tretjini zveze narodov, vrhutega mora pa dati tudi zanesljivo zagotovilo, da hoče odkdtosrčno izvrševati svoje obveznosti napiam drugim narodom in sprejeti brez ugovora ureditev, s katero je določila zveza obseg njene oborožene sile na kopnem in im morju. —- Vsak član zveze more izstopiti, ako je prijavil ta svoj namen dve leti poprej In ako je izpolnil vse liko stabilnost dinarja na mednarodnem ( trgu, ki je notiral še leta 1915, po umiku Srbov 80 c, medtem ko je stala že italijanska lira precej nižje. - Srbija je izvažala predvsem poljedelske produkte, živino in prodakte i poljedelske industrije. Izvažala je tega tako mnog*, da je bil s tem krit import množine drugih predmetov-Uvažala je mineralne izdelke, kemikalije, tekstilne izdelke (v velikih množinah), inobilije, orodja, papir, steklo, navadne kovine in kovinske izdelke, dalje stroje vsake vrste in ure. Površina novih pokrajin, ki jfnje Srbija pridobila v balkanskih vojnah, znaša 32.000 kntf z 1,300 000 prebivalci. V razliki s staro Srbijo je kilo tu mestno prebivalstvo močneje zastopano; obdelana zemlja je biki v posesti ,spahijev* in meščanov, mali kmetje so se pečali bolj z živinorejo, kakor s poljedelstvom. Malega posestva je bilo zato samo 10 do 15 •/*, dočim je doseglo isto v Stari Srbiji 50 do 60%. To so biji pač ostanki turškega gospodstva. Spričo redko naseljenega prebivalstva, pomanjkanja poljedelskega orodja in strojev, — pluga skoro' niso poznali — in mak industrije lahko cenimo narodno premoženje novo zavojevanih pokrajin 1« na eno tretjino onega v Stari Srbiji-Po statistiki bivšega trgovskega ministra Koste Stoianoviča je znašal0 narodno premoženje Nove Srbije 2'It milijardi frankov z btto 500 milijoni letnih dohodkov. Vse premoženje St* bije, povečane po vojni leta 1912/13, je torej se prežim ti ralo vrednost 10 d® 11 milijard frankov z letnimi btto do-dohodki okrog 2 200 milijonov frankov-Celokupni budget dežele je znašal 280 milijonov frankov, od česar od' pade 230 milijonov na državni budget-in 50 milijonov na budget avtonomnih občin. (Koaec prih) Zarota štajerskih Nemcev proti državi SHS. Številne aretacije v Celju in okolici. Celje, 9. maja. (Pos. por.) Politične oblasti so v zadnjem trenutku še odkrile na daleč razpredeno m organizirano zaroto proii obstoju naše mlade države. Po vseh znanih ne«-škutarskih gnezdih Spodnjega Štajerja so rovarili in se tajno dogovarjali z* splošen državni prevrat. Dognali da so imeli celjski Nemci tajne dogo-vore 7, nemško-koroškimi tolpami, me« , katerimi je bilo tudi nenavadno velik° število celjskih Nemcev, tako oficirjev in prostakov. Celjski nemški kolovozi* so organizirati sistematično prot’#' zavrto propagando in so hoteli vt>°' rabiti našo narodno nesrečo na roškem za svoje namene. Najprvo so uprizorili nemir« v premogovniku Velenje in v Šoštanju-Vojni dobičkar Woschnagg, tovarnar usnja v Šoštanju je^bil glavni hujskač-Varnostnim organom se je že pD dan posrečilo udušiti v kali te izgrede-Orožniki so aretirali Woschnagga i* svoje mednarodne obveznosti. Pogodb* se more izpopolniti tudi z dodatni*® določbami, ako glasuje zanje večin* članov; vsak član zVeze, ki ne soglas* z njimi, preneha biti član. IzkljuČ*fl more biti iz zveze vsak član, ki je zagrešil kršitev obveznosti, katere gl0 nalaga pogodba. (Nato kratek del §e' sedita nečitljiv). 3. Poslovanje. Zveza, katef* sedež je v Ženevi, ima nastopna °K gane: Skupščino zastopnikov v«*, članov zveze (vsak član ima največ*, zastopnike in samo en glaš) in svf devetih članov (v katerem ima vs*‘;* izmed peterih velesil po enega zastoP' nika in razen teh še štiri druge d'^ po enega, ki ga določi skupščina *vvZe/j Tako 'skupščina, kakor svet sklep8 soglasno, razen pri ukrepih, ki tujejo pogodbi. V mestu, kjer je seO zveze, ima zveza permanentno taj«jstj .j Vsi mednarodni uradi, ki so p°si0 v že prej se podrede odslej zvez« * rodov. ga vklenjenega odpeljali v celjske napore. Glavne niti zarote je imel v Celju v rokah dr. Anton Ambrositsch, bivši magistratni piedstojnik. Pri njem irvršeua hišna preiskava je spravila na dan mnogo važnega in ohtežilnega rnaterijala. Imel je tudi velike zaloge toun cije in orožja. Nadalje so bili še aretirani: odv, kandidat dr. Viktor Schurbi, zdravnik dr. Walter Negri, adravnik dr. Gollitsch in še drugi pomagači. Tudi v bližnji okolici so prijeli mnogo sumljivih, prorotidržavno-mislečih elementov. Sodijo, da je bilo doslej aretiranih nad 29 nemškutarjev. Spravili so jih na zelo varen kraj. Protidržavni izgredi v Slovenjem Gradcu. Celje, 9. maja, (kv. por.) Naš PoioČevalec javlja o izgredih v Slovenjem Gradcu naslednje podrobnosti: S pomočjo nemškutarskili protidržavmh elementov je v resnici 7. t, m. prispela nemška patrulja, ki je poskušala ped vodstvom znamh nemškutarskih kolovodij Kollmanna in SchUIlerja pri -rediti demonstracije proti državi SHS. Omenjena dva sta vodila nemško patruljo po mestu in drhal jim ie vzklikala „hajl“, kot odrešiteljem. Patrulja Je morala pozneje pobegniti, ko so naše zveste in hrabre čete zasedle trdne postojanke. Doslej poročevalcu ni znano, če so voditelji teh izgredov Pod ključem Odlikoval se je tudi neki Debelak. — Zanimivo je, da so slovenjegraški nemškutarji napravili močne barikade preko glavne ceste, "1 naj bi zapirale pot eventuelno be-‘^im jugoslovanskim četam. Nepazljivost naših oblasti. Celje, 9. maja. (Pos. por.) Politična oblast v Slovenjemgradcu je postopala skrajno nepazljivo. V zad-Ojem momentu je povsem odrekla. Sele v skrajnosti so bili aretirani kot talci hujskači SchUller Franc, Lobe in drugovi. A v Mislinju so bili zopet izpuščeni. Brez vseh zaprek je odpotoval v teh kritičnih trenutkih zagrizeni odpadnik Rebul na Dunaj. — Skrajno obžalovati moramo postopanje mero-*ia}nih faktorjev, ki so v najbolj kritičnem trenotku pobegnili iz Slovenjega gradca ter tudi v Celju povzročili med tukajšnjim prebivalstvom veliko razburjenje in paniko. Celjski proti državni rovarji. Celje, 9. maja. (Izv. por.) V Ljubljano so bili odpeljani nasledni hujskači in rovarji proti državi: dr. Anton Ambrositsch, De Toma Avgust, Toma Oton, Findeisen Henrik, £-intaver Franc, Uril Josip, Dr. Walter ^egri, dr. Edvard Golitsch, dr. Avgust achurbi. Naše severne meje. Položaj na fronti. Mirno. n Ljubljana, 9. maja. LDU poroča iz uradnega vira: Situacija nespremenjena. V teku 8. maja ni prišlo uo bojev. Sovražnik ni prekoračil s ?etami koroško štajerske meje. Vodiki pooblaščenci so se danes ponoči °dpeljali k pogajanjem v Celovec, dogajanja za premirje v Celovcu. rK n LDU Celovec, 9. maja. —• \Uun. KU) Dopisni urad koroškega delnega odbora javlja: Glasom poučila danajskega poslanika vlade SHS belgiajska vlada privolila, da se *a£no pogajanja za premirje, ter naježila poveljništvu Dravske divizije, p pošlje delegate v Celovec. Dižavni ajnik za vojaške stvari, ki je v da-našnji zaupni seji deželnega zbora P°drobno poročal, bo prisostvoval pokanjem. Deželna vlada in politične ,ranke, ki so zastopane v provizorni eželni skupščini, pošljejo svoje za topnike k tem konferencam. Rolitični pregled. (Iz ** ^rons*1* svet. Belgrad, 9. maja. ) Jutr' se sestane pod re-|e Aleksandrom kronski svet, ki ti* .bo. Pečal z važnimi zunanje poli-‘‘cnimi vprašanji. n P Čiščenje na Hrvaškem. jet -e »Narodne Novine“ priobču-1° imenovanja velikih županov za vse hrvaške županije. S tem so odstranili vse najvišje upravne uradnike, ki so bili nastavljeni za časa starega režima. Upokojenih je tudi več visokih uradnikov iz drugih resortov, k' so se kompromitirali v dobi madžarskega režima. p zidovska povodenj na Hrvaškem. Zagreb in okolico poplavlja prava povodenj galiških in madžar skih Židov. Kljub potni prepovedi in omejitvi prihajajo Židje na različne na čine preko demarkacijske črte ter se naslanjajo v Zagrebu in njega okolici Vsi se izključno bavijo z verižno in zakotno trgovino. Zadne dni je začela državna policija odločno nastopati proti tem elementom Piiiedila je obsežne razije in aretira vsakogar, ki se ne more izkazati s pravilnimi dokumenti. Splošno opažajo, da imajo ti Židje mnogo madžarskega in ukrajinskega denarja in da trgujejo z inozemsko valuto, zlasti s francoskimi franki. p Italijanske fantazije. »Corri-ere della sera" očita zavezancem, da so odsotnost italijanskih zastopnikov porabili v to, da so Italiji odvzeli plodove njene zmage. Nemško avstrijska klavzula v mirovnih pogojih je naperjena proti Italiji, ker se s tem Nemška-Avstrija naravnost žene v roke bodoče podonavske zveze, o kate.i je že v naprej znano, da bo zahteve Jugoslovanov napram Italiji uveljavila. Italijanska vlada se je v najvažnejšem vprašanju glede bodočnosti Italije, da si prisvoji naklonjenost Francije glede italijanskih zahtev ‘po ozemlju, pokazala precej nebrižno in s tem privedla Italijo v naravnost strašen ooložaj. p Časopisni glasovi o miru z Nemčijo. LDU Rotterdam, 9. maja. (Dun. KU) Kakor poroča „Nleuwe Rotferdamsche Courant*, je angleško časopisje, izvzemšl liste levice, sprejelo mirovne pogoje v splošnem z zadovoljstvom. n LDU Berlin, 9. maja. (Dun. KU) »Vossische Zeitung" poroča iz Rotterdama: V presoji mirovne pogodbe je na Holandskem samo en glas: Sila. LDU Amsterdam, 9. maja.— (Cun. KU) Reuterjev urad poroča iz New Yorka: Jutranji listi soglašajo v izjavi, da je Nemčija postala po ml-rovui pogodbi popolnoma brez moči, in da je dosegla usodo, ki Jo je zaslužila. p Italijansko časopisje o mirovni pogodbi z Nemčijo. LDU Rim, 9. maja. (Dun. KU) „A»genzia Stefani" sporoča; Glornale d’ Italia piše: Nemci sc bodo nekoliko upiral', potenj se bodo pa le udali in sprejeli P°goje. »Corrfere d’ Italija" piše slično. »Epoca" pravi: Pogudba še ni podpisana, premagancem pa je v istini nemogoče, braniti se podpisati. »Tribuna" pripominja, da je Brockdorff izrekel svoj confiteor, mogoče pa je, ko je priznal maksimum krivice, da je hotel zahtevati tudi maksimum pravice ali vsaj delno imuniteto. Mogoče je torej, da pride do diplomatlčuega dvoboja, posebno v financijaltiih, ko-lonijalnih in teritorijalnih vprašanjih. p ,,Nevarno razburjenje" v včerajšnjem glavnem glasilu 5LS je napisano od političnih »sebičnežev, ki jim je lastni in strankaiski interes glavni motiv za delovanje", kakor pravi v isti številki »poslanec" dr. Hohnjec iz Maribora. Pokrajinske vesti. kr Brežice. »Jugoslavija" od 17. aprila t. 1. je poročala, da je glasom »Uradnega Lista" od 20. januarja 1919 komisar finančne straže Anton Hasel, znani nemčur, odpuščen iz službe. Kakor se je pa zvedelo, ga je vlada sprejela zopet v službovanje v Jugoslaviji. Usojamo si vprašati Deželno vlado, kako se je vendar moglo kaj takega zgoditi. Kdo ga je priporočal ? Ali ni to za slovensko ljudstvo, ki je moralo v avstrijskih časih pre trpeti toliko gorja in zaničevanja od nemčurskih uradnikov, sramota ?! Ali ie res finančno okrajno glavarstvo v Mariboru tako slabo informirano, da ga je priporočalo za sprejem v službo? Takega poniževanja si ne dopustimo dopasti. Poživljamo vlado, da odstrani takoj tega nemčurja iz našega kraja in da ga odslovi iz službe, kakor je bilo že sklenjeno. kr Celje. Bratom Sokoloml Starosta Celjske sokolske župe je izdal sledeči poziv: Bratje sokoli! Do movina je v nevarnosti Nemške roparske tolpe se bližajo preko Koroške našim krajem. Dolžnost nas kliče branili našo grudo, našo komaj osvobojeno dvmovino Bratje, organizirajte takoj v vsem celjskem okraju narodne straže, ki bodo tvorile prostovoljno legijo. Ne odlagajte, sila je velika, pomoč nujna. Zbrane legijonarje pošljite takoj v Celje v Narodni dom. Kdor ljubi domovino — pod orožje 1 Jože Smertnik, starosta Celjske župe. kr Trgovski nastavljenci Celja in okolice. V nedeljo dne II. t. in. ob 15. uri se vrši v d/orani hotela »Beli vol" na Graški cesti ustanovni občni zbor kraj. skupine »Zveza trg. nastavljencev na slov. ozemlju". Vsi tovariši in tovarišice, katerim je na srcu naša stanovska korist, se vljudno vabijo, da se zanesljivo udeleže tega važnega zborovanja. kr lz kozjanskega okraja. — Pred nekaj tedni je prinesla »Jugoslavija" precej dolgo ,,jeremiado" o zanemarjenih cestah v našem okraju. Pred nekoliko dnevi pa smo zopet v tem listu čitali o poštnih razmerah, katere so pa že pod vso kritiko. Človek bi mislil, zdaj se pa že bodo merodajni in prizadeti faktorji zdramili in potrebno ukrenili Toda vse zaman. Ostalo je: Glas upijočega v puščavi 1 kr Razmere v Strnišču. Pod Um naslovom smo pisali dne 4 maj-nlka t. 1. članek, v katerem smo pov-darjali, da je preiskava glede g. oskrbnika in dr. bila po svojem rezultatu negativna. Iz verodostojnih virov se nam poroča, da je bila aretacija naročena od kompetentnih oblasti v Ptuju in so torej orožniki izvršili samo povelje kompeUatne ptujske oblasti. Orožniški stražmojsier je naročil intervencijo policijskega agenta gaspoda Alojza Sirola in nadzornika g. Jakoba Sosiča. Ti gospodje so izrazili željo, da se g. oskrbnik pelje z vozom ter so v vsakem oziru postopali popolno korektno, ker so izpolnjevali samo svojo uradno dolžnost. Slovenski omladini! Dušeče ozračje, ki je morilo naša srca in skušalo naš narodni čut in zavest potisniti v leno mlačnost, nam je prineslo v majniški dar drugi koroški polom. Globoko nas ie zadel ta dogodek in še globlje občutimo ponižujočo zavest, da smo temu krivi sami, da je temu kriva naša mlačnost, katera je dopustila, da se je mogel nemoteno razširiti stari avstrijski duh v naše vrste. Toda do tu in ne dalje 1 Kot gora teži naša srca podjarmljena Goriška, Primorska in Notranjska in koroški polom nam je v vsej nagoti pokazal našo sramoto. Ali bi res bil potreben Še en koroški polom, da bi se nam vzbudil končno spomin na one tisoče, ki so v krvavih bojih proti barbarskim zatiralcem padli za našo svobodo? Da bi končno prišli do spoznanja, da je narod brez časti' in samozavest', narod hlapcev in ne narod svobode? Nočemo več tretjega koroškega poloma, nočemo več strahotnega poraza narodne zavesti, nočemo več zmage avstrijskega duha in njegovih eksponentov I Mi hočemo svobodno narodno jugoslovansko državo in nikakor ne judovsko nemško. Proti tej poslednji se hočemo boriti z vso doslednostjo in energijo in spregovoriti hočemo ž njo, če ne bo šlo drugače, po srbsko. Mi nočemo in ne moremo trpeti, da bi naše narodr.o telo razjedale še nadalje Uko gnile rane, kot so Vinica, Jesenice in različna nemčurska gnezda na Štajerskem, naš narodni ponos ne dopušča, da bi še nadalje hujskači in drugi nemški plačanci ščuvali prot. našim Srbom in našem narodnem vo- darju! Za te naj se pripravi prostor v justični palači ali naj se jih pa požene v dunajsko lakoto. Omladina! Zavedati se moramo, da branimo in delamo za svojo državo, svojo bodočnost, svojo svobodo. Zavedati se moramo, da bomo dediči te države mi. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kakšna bo ta dedščina. OJ našega dela je odvisna naša bodnčnost! Prazen bi bil izgovor, drugi so krivil Omladina! Vršila si že pred vojno častno svojo narodno dolžnost, tudi sedaj te čakajo veiike in pomembne naloge. Podjarmljeni bratje naj bodo resen opomin, da je Čas, da stopiš na plan. Strni se pod narodnim praporom, z globoko ljubeznijo v srcu do svoje domovine in jekleno voljo, delati za svojo državo in bodočnost. Stopi na branik in širi narodno zavest in ponos z besedo in dejanjem tja do najmanjše kočice in daj naši zemlji jugoslovansko lice. Jugoslovanska Dijaška Zveza. Dnevne vesti. dn »Narodni Socijalist". Danes je izšla 2. številka z bogato vsebino. dn Naš poslanik v Pragi g. Iv. Hribar se je včeraj v nujnih državnih poslih odpeljal iz Ljubljane v Belgrad. dn Sokoli so se navdušeno zavzeli za Korošce. Predsedstvo »Sokolske Zveze“ je izdalo plamteče pozive na svoje člane, da naj pohite branit ogroženo domovino. Mnogi so se že odzvali — marsikatero sokolsko druitvo — je odšlo korporativno navdušeno zoper zatiralce našega naroda. Kaj pa Orli? Kdaj izda njihovo vodstvo kakšen poziv?! Ali čakajo, da bodo drugi ohranili domovino za nje?! dn Govorimo enkrat 1 Po polomu avstroogrske monarhije je napočila doba razbrzdane svobode. Razni elementi z doktorskimi naslovi pri gotovi stranki, ki si ni upala tekom vseh štirih let niti pred vojno odpreti tako široka usta proti militarizmu, sedaj ščuvajo nepremišljeno širše sloje proti obstoju države. Gledali smo vrste političnih preganjancev, a onih, onih oznanjevalcev čistega evangelija zatirane inase, nismo našli med njimi. Kot bojazljivci in obenem vojni dobičkarji so se skrivali po vseh možnih kotih in ovinkih. Sedaj, ko nam je vzklila v -temnih, težkih ječah zasanjana svoboda, imajo ti bojazljivi elementi drzno in pogumno Čelo govoriti proti naši drr žavi. Izginite 1 Sedaj ste junaki, a leta 1914 ste bili... dn V jugoslovanski armadi živi dvoživka, židovski Nemec, poročnik brez izpita Feliks Krem. Poročnik brez izpita pohajkuje po ljubljanskih ulicah. dri H koroški tragediji. K tozadevni naši včerajšnji notici pripomnimo resnici na ljubo, da se je sicer res nameravalo 5. t. m. vpoklicati mnogo častnikov bivšega avstr. 128. polka, a se vpoklic sedaj ni izvršil, kakor smo se včeraj prepričali. Ti častniki se vpokličejo, a ne za — brambo Koroške Baš stotnik Pišlar je preprečil, da se li ljudje niso vpoklicali za brambo Koroške. Prav, da je vojaška oblast previdna. dn Milijonski podpis. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je do sedaj podpisalo 53 strank 299.000 K I. državnega posojila. Poteg trga je sklenil hraml-nlčni upravni odbor v svoji seji z dne 30. aprila, da podpiše hianilnica na lasten račun 5,000 000 K državnega posojila. — Posnemajte! Podpisovanje je podaljšano do 20 t. m. dn Podpis državnega posojila. Pri Jadraristd banki je doslej 419 000 K podpisanega 4 odst. državnega posojila. Udeležba je znatna in finančni krogi računajo, da bo podpisanih mnago več milijonov nego je nameravalo finančno ministrstvo. dn Najhujši sovražniki našega naroda l iso Italijani, nit! Nemci temveč, oni hujskači med nami, ki po mestih in vaseh šuntajo zoper Jugoslavijo, ščujejo može in mladeniče ttr jih na vse načine odvračajo od njihove svete dolžnosti. Nedoižno prelita kri slov. žrteo na Koroškem vpije zoper nje, kajti čim slabša je naša armada, tem bolj so Ntmci objestni. Tja med krvoločne Nemce naj gredo tl »ljubitelji miru in socijalne pravičnosti", kakor se nazivljejo po krivici, oznanjat svoj mednarod d evangelij. —Nar. dolžnost vsakogar je, da prime in izroči roki pravice vsakega takega Ščuvarja, kajti to so naši izdajalci, pomagald naših najhujših sovražnikov. Ko bi naš narod ogorčeno vstal kot en mož, ko bi imeli med nami iskrene rodoljube, ki bi navduševali naše ljudstvo k obrambi, bi ne bilo treba toliko žrtev, toliko nedolžne krvi, toliko solz in gorja, kakor ga je. Šleve tepe vse, nad mevžo se upa vsak in resnično svobodni bomo le, Če b< mo čvrsti in junaški, odločni in pogumni. Kdor nam oznanja druge besede je ali bedak ali sovražnik, ki hoče, da bomo na večno narod hlapcev, narod ponižnih backov, ki nas bo lahko vsak obrcal in izkoriščal. Slovenci, na noge, pokažimo vsemu svetu, da smo zaveden narod, da smo vredni zlate svobod; očistimo našo domovino svojih zunanjih in tudi notranjih sovražnikov. dn Po oštarijah zabavljajo zoper vojaštvo sploh, posebej pa še zoper brambo Koroške razni sumljivi elementi. So pa med temi tudi izobraženci, katerim je oštarija domovina. Dokler pa bodo tam še točili sladko kapljico, dotlej za nje seve še ne bo domovina v nevarnosti. dn „Podpora, podpora 1“ kličejo nekateri »slovenski" listi sedaj, ko so vpoklicani nekateri letniki k brambi domovine. Namesto, da bi navduševali za brambo ogrožene domovine, pa gotovi časopisi demagoško ki čejo vladi: „Kaj pa podpora, podpora!" Gospodje, saj tvorijo vlado možje vaše stranke, čemu torej po časopisih demagoško ščuvati ljudstvo zoper lastno vlado. Če Vam je blagor ljudstva res pri srcu, delajte — dajte podporo in ne kričite samo in ne hujskajte ljudstva 1 dn Za Ljubljano in okolico se snuje stavbena zadruga z omejeno zavezo, ki ima namen, zadružnikom postaviti lastne domove v enostano-vanjskih hišicah. Član postane lahko vsak uslužbenec, ki biva stalno v Ljubljani in ima stalne mesečne prejemke, a nima lastnega doma. Posameznijde-leži znašajo K 100. Ustanovitveni sestanek se vrši v nedeljo, dne 11. maja 1.1. ob 9 uri v mestni posvetovalnici, dn Za „Zvezo jugoslovanskih časnikarskih društev44. Šef dopisnega urada g. Toni Schlcgel je odpotoval v Belgrad, da organizira poročevalsko službo v državi SHS. Ob tej priliki bo g. Schiegel kod predsednik »Hrvatskega časnikarskega društva" skušal ustanoviti, Zvezo jugoslovanskih časnikarskih društev". dn Izgon tujcev. V Zagrebu so izvršile oblasti veliko racijo v vseh javnih lokalih, prenočiščih in nočnih 2abavališčih ter so našle ob tej priliki mnogo tujcev, med katerimi je največ madjarskih državljanov in ga-liških judov. Prvi transport tujcev proti Madžarski se je že odpeljal iz Zagreba. Kaj pa v Ljubljani in drugih krajih Slovenije, kjer živijo tujci in hujskajo proti naši državi? Ali naše oblasti res niso zmožne varovati državnih koristi? dn G. dr. Tavčarju Jugoslavija" ne pusti spati, cčividno mu je strah prešel v mozeg in kosti,' kajti v vsakem svojem članku se obregne ob njo. V predvčerajšnjem „Slov. Nar.“ piše v članku „0 agrarni reformi", da spravlja Jugoslavija44 naše gruntarje v jako grdo luč, češ, da se njihove žene in hčere oblačijo v svilo in žamet. — Kaj pa je zbodlo sveže pečenega agrarca dr. Tavčarja tako. da nam podtika, da spravljamo baje naše kme tovalce v grdo luč? V 106. štev. z dne 1.1. m. smo priobčili članek, ki so ga odobravali vsi pravi Slovenci, ki pa avstrofilom seve ni povolji. G. dr. Tavčar preberite dotični članek še enkrat in videli boste, da smo pisali sledeče: »DoČim se naš mali čJovek na deželi in v mestu, ki je imel od vojske res le škodo, potrpežljivo obnaša; jadikuje, stoka in toži brez potrebe naš agrarec, veliki gruntar in veliki posestnik. Sicer ima vsega dosti, mesa, vina, kruha, obleke in perila, ženske hodijo v zlatu in svili, on pa toži. Radi pomanjkanja petroleja in sladkorja zabavlja bolj kot najboflj pohabljen invalid Vsega je kriva Jugoslavija; koliko boljše je bilo pod Avstrijo I44 — Torej to je vse naše „blatenje“ gruntarjev. Ker smo opominjali k pameti nezadovoljneže, ker smo izrecno navedli, da brez potrebe toži »naš agrarec veliki gruntar in veliki posestnik", je lopnil najnoveiši prijatelj gruntarjev dr. T. po nas. Kar smo mi pisali in kar nam podtika g. dr. T. je velik razloček. Pa seve, gospoda se je začela dobrikati kmetu in da se mu prikupi, mora druge očrniti, če ne gre po pra vici, pa po krivici. Vemo pa, da je naš kmet tako razsoden, da bo sam spoznal, kdo mu hoče dobro in kdo se mu samo dobrika. dn Tehniško-risokošolski tečaji v Ljubljani. Redna imatrikulacija v začasni tehniško-visokošolski tečaj v Ljubljani in vpisovanje v I. semester tečaja se pričneta dne 9. maja 1.1. in se vršita v dneh 9., 10., 14. in 15. V. v poslopju deželne vlade, Simon Gregorčičeva ulica št. 20, 11. nadstropje, soba št. 23. (Poverjeništvo za uk in bogočastje, profesor dr. Rihard Zupančič), vpisovalne ure od 9. do 12 dopoldne in od 15 do 18 popoldne. Imatrikulaciji (vpisovanju) je prinesti s seboj dokumente, predvsem zrelostno spričevalo ali prijavno knjižico visoke šole, nadalje krstni list in eventualno domovinski Ust. Pri imatrikulaciji je vplačati imatrikulacijska pristojbina po 25 K. Glede šolnine na semester in oproščenja od vplačevanja šolnine odloča kuratorij. Subkomisija za tehniško fakulteto: Šuklje 1 r., inž-Strgar 1. r. dn PofM»R$kanje časopisnega papirja v Zagrebu. Zagrebške t -skarne imajo le še za par cini papirja v zalogi. Vsled tega bc do vsi zagrebški listi izhajali v manjšem obsegu. Večerna izdanja listov začasno prenehajo. dn Pozor pred žeparji na hrvaških železnicah. Zelo razvite so sedaj tatvine po hrvašk'h železnicah. Žeparji vporabljajo vsako priliko, tako na kolodvorih, kakor v vlak;h, da izvršujejo svoj posel. Minuli ponedeljek je prispel iz Ljubljane v Zagreb g. Franjo Gornik, postajenačelnik za grebške južne železnice. Ko je hotel stopiti iz kupeja, je opazil, da mu manjka ročna, usnjata toibicain zavoj raznih stvari. Utrpel je škodo okoli 3000 K. Sedaj so našli torbico in zavoj — nedaleč postaje Zaprešič — toda prazno. dn Električni tok za Ljubljano in okolico. Pričakovali je, da bodo v doglednem času na razpolago v Ljubljani in okolici poljubne množine električnega toka, katerega bo mogoče oddajati po razmeroma nizkih cenah. Ljubljanski konzumni okoliš bo zelo velik ter bo obsegal najbrže vse večje kraje ljubljanskega okrajnega glavarstva. Za izmero daljnovodov in drugih električnih naprav je treba ugotoviti sedanjo potrebo in bodoči konsum električnega toka v Ljubljani in okolici. V to svrho se vabijo zlasti industrialci, obrtniki in druga podjetja, da tekom 8 dni pismer.o prijavijo ravnateljstvu mestne elektrarne ljubljanske, koliko konjSKih sil i.i koliko razsvet Ijave bi rabili tekom prvih pat let ter koliko po preteku kakih 5 let. dn Zaplenitev dragocenosti. Vojna policija v Zagrebu je zaplenila na državnem kolodvoru štiri veilke zaboje srebrnine, zlatnine in draguljev, katere je skušal tukajšnji draguljar, žid Engelsrat vtihotapiti na Reko. Dra gocenosti so vredne več milijonov kron. Vse blago so zaplenili. dn Vnovčevalnica za živino in mait sprejema zopet naročila za plemenske prasce vsaki dan od 8. do 9. dopoldne na Zelenem hribu pri Dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Kupci naj se tam oglašajo. dn Zvišanje cen poštnih golic. Ker presegajo cene za papir in tisk za obrat potrebnih tiskovin do sedaj veljavne cene za posamezne golice, je bila pošt 'a uprava primorana, zvišati cene nakaznicam na 6 v, z veljavnostjo od 15. aprila naprej in de- narnim kuverlam na 16 v, spiemrticam na 16 v ter brzojavnim golicam na 4 v z veljavnostjo od 5. maja t. I. naprej. dn Zahvala. Marija Mliller, posestnica in trgovka v Zagorju ob Savi, se tem potom »Banki Slaviji44 javno zahvaljuje za honetno postopanje pri povrnitvi odškodnine nastale vsled požara. Društvene vesti. dr Pevskemu društvu »Slavec* Je Izročil gospod dr. Ivan Bold. ravnatelj banke „Slavlje‘ svoto 500 kron kot ustanovnino. iskrena hvaa! Opozarjamo na današnji občni zbor, ki se vrši ob 20. uri, v društvenih prostorih v „Narodnem domu“. Pridite vsi I dr Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" prosi vse pevce In prijatelje pokojnega narodnega pevca Avgusta Štamcarja, ki še niso prispevali za njegov nagrobni spomenik, naj pošljejo darove cimprej na g Jakoba Lum-barja, v Mestno klavnico, da bo mogoče spomenik tekom par mesecev odkriti. dr Pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon* je daroval g. dr. Ivan Bole, o priliki svojega imenovanja ravnateljem banke Flavije s©0 K. Iskrena hvala! Naj se najde ob sličnih prilikah obilo posnemovalcev! Državno posojilo nosi <1 Narodno gledišče. Dramsko gledališče. 10. maja, sobota, „Moj bebi“, izv. ab, M. maja, nedelja popoldne »Krojaček junaček", izv. ab. Zvečer »Moč teme", A/50. 12. maja pondeljek, »Revolucijska svatba" za B 54 abon. 18. maja, torek, zaprto. 14. maja, sreda, »Smrt majke Jugovičev" za B/54 abou. 15. maja, četrtek, »Moč teme", znižane cene, izv. abon. Operno gledališče 10. maja, sobota. »Mamzell NItouche", izv. abon 11. maja, nedelja, „Boheme“, Izv. abon. 12. maja, pondeljek, zaprto. Kulturni pregled. ki Vodnikova proslava Glasbene Mr,tiče v Ljubljani se je vršila snoči, dne 9. t. m. ob udeležbi mno-gobrt jnega občinstva v veliki dvorani hotela »Union44. Uvodoma nam je dr. Ivan Lah podal v toplo zasnovanem govoru analizo Vodnikovih vodniških stemljenj, ki so vsa s svojimi koreninami tičala globoko v ledini njegovega dečjega naroda — pevca. Kak.r vselej nam je koncertni vodja M. Hubad tudi to pot dal priliko glasbenega uživanja na vse strani. Omenimo priljubljeno solistko gdč. Jelco Sadar in gdč. S an. Hajek, ki je za svoje sviranje na goslih žela burne aplavze. Središče cele proslave je bilo pač zborovo petje, ta naša kulturna velesila. Slišali smo Foersterjev Venec Vodnikovih pesmi z veličastnim, danes umevanim završetkom 'lirijo oživljeno, dva dobro uspela Mokranjčeva venca srbskih narodnih, eno Krekovo in na koncu zastavno Golar-Adami-čevo bosansko. Koncert se z istim sporedom drevi ponavlja. ki Umetnostna razstava v Ljubljani. V drugi polovici tekočega meseca priredijo slovenski umetniki v Ljubljani razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu. Razstave se bodo udeležili tudi hrvaški umetniki Tomislav Križman, Mile Milunovič in kipar Marin Studin. ki „Jugoslavenska Njiva." Pri-mili smo 18. broj Jugoslavenska njiva44 s ovim sadržanjem: Dip: Pariške impresije. — Dr. Dragutin Prohaska: Bo-gomilstvo i boljševizam. — Jedan svečenik: Nesvijesjji farizeji. — Dr. Ljudevit Prohaska: Posjedovna reforma (Agrarni sustav). — Smotra: Jedan polilički članakIvanaMeštroviča Glavni zadružni savez u kraljestvu SHS (E. M ). Jugoslovenske umjetnička izložba u Parizu (Dip) Premiera Charpentie-rove „Luise“ (Ant. Dobronič). Pole-mičar Krleža (Jo3ip Bach). — Listak4. Prolaznik: Krist u Zagorju — Go-dišnja pretplata izno3iK60. miesečna K 5, pojedini broj K 1 50 Naružbe šalju se na upravu lista u Zagrebu, Nikoličeva ulica kbr. 8. Slovenci sprejmite odprtih rok nesrečne koroške begunce. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze. Zadnje vesti. Nemško-avstrljska delegacija na mirovni ki nferenci. Dunaj, 9. maja. (IDU) Imenik Članov mirovne delegacije je bil danes izročen francoskemu poslaniku. Kot pooblaščenec državnega urada je dr. Roniier. Za Sjiodnjc Štajersko Je določen dr. Kanin iker, za Koroško dr. lVutte In deželni svetnik dr. Vincenc Schumi. Poleg tega Še veČ drugih strokovnjakov. Odhod nemško - avstrijske delegacije v Pariz. LDU Dunaj, 9. maja (ČTU) Nemško-avstrijski mirovni delegatje se odpeljejo v ponedeljek zvečer v Št. Germain. Kakor menijo poučeni krogi, bodo mirovna pogajanja trajala približno štiri tedne. Nemčija protestira proti mirovni pogodbi. LDU Berlin, 9. maja. (ČTU) Po vsej deželi so se že dvignili protestni glasovi proti mirovni pogodbi. Vse politične stranke in društva so sklicale zborovanja po vsej Nemčiji, da protestirajo proti mirovni pogodbi. Vlada soglaša, da je mirovna pogodba nevzdržna in neizvišljiva. Nemški vjetniki pobegnili. Celje, 10. maja. Tu sem so pripeljali več nemških vjetnikov it fronte pri PodrožČici. Zaprti so bili v domobranski vojašnici in med njimi je bilo več celjskih Nemcev, ki so pobegnili. Sedaj so zaprli njih družine, ki so pomagale k pobegu. Protič proti italijanskemu impe-rijalizmu. Belgrad, 9. maja. (Izv. por.) »Samouprava44 priobčuje v obliki in-terviva z angleškimi in francoskimi časnikarji izjavo ministrskega predsednika Protiča proti italijanskemu imperijalizmu glede jadranskega vprašanja, kjer nastopa proti neodločnosti francoske politike, ki podpira Italijanske aneksijonistične zahteve. Minister Protič z vnemo zagovarja naše zahteve glede jadranske obali. Vladna kriza na vidiku? Belgrad, 9. maja. (Izv. por.) V parlamentarn h krogih govore, da ni iz-idjučeno, da pride ob začetku red' nega zasedanja Narodnega predstavništva do nove vladne krize. Vsled sklepa miru postane namreč aktuelno vprašanje konstituante in zlasti vprašanje volivnega reda za njo. Ker stoje rad kalci slejkoprej na stališču, da se ne prevzame v volivni jred proporčni sistem in ker vse druge stranke Narodnega predstavništva, med njimi tudi Demokratski klub, odločno zahtevajo volilni proporc, bodo radikalci postavljeni pred alternativo, ali izpreme-niti svoj program ali zapustiti vlado. V slednjem slučaju bi pripravili do demisije celokupnega kabmeta in bi bila sestava nove vlade najbrže poverjena Demokratskemu klubu, ki bi kooperiral še z Jugoslovanskim klubom. Obstoja pa še možnost, da radikalci v prepričanju, da zmaga ideja pro-porčnega volivnega reda tudi bret njih, ne bodo pustili, da izgube na ta način ugodnosti, ki jim nudi udeležba na vladi. Razna poročila. Razprava radi umora Liebknechta* r LDU Berlin, 8jmaja. (DKU.) V porotni dvorani v Moaibtu je začel* danes glavna razprava proti deveti111 pripadnikom gardne konjeniške strelsk® divizije, radi umora Liebknechta ,fl Luxenburgove. Odrejene so daleko-sežne priprave, da se tek razprave ne bo motil. Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad! Dohodninski davek. Poverjenik ministrstva financ za Siovessijo in Istro v Ljubljani, nam je Poslal sledeče uradno pojasnilo: Zadnje tedne krožijo pa sloven-Ifcetn, zlasti štajerskem časopisju razne v*s!i o nepravilnostih in krivicah pri Jdfflerr dohodninskega davka za leto I9lš, vsled katerih "je baje deželna Hfijla za Slovenijo v Ljubljani razvejala vsq dohodninsko priredbo ter no onega časa, da se izvrši nova cenitev v obče ustavila nadaljno pia fevanje omenjenega davka. Tem vestem treba javnega pojasnila, ker bi sicer utegnile v svojih posledicah resno ugrožsli redno poslovanje predvsem davčne, l njo vred pa tudi vse ontale tožavne uprave. Da so se zgodili pri davčni od-Uk*ri kakor druga leta tako tudi to Pot večji ali manjši pogreški, je pač gotovo in ob nedostatku uradniških »noči ter sploh neobičajnih razmerah, v katerih se je priredba izvedla, še Posebno mnljivo. Delegacija ministrstva financ ukrene vse, da se storjene napake po možnosti popravijo. V ta Namen se okrajnim davčnim oblastvom Naroči, da posvetijo dohodninskim Pritožbam osobito pažnjo, da vsak posamezni slučaj ki se jim prijavi temeljito - in nepristransko preiščejo ter povsod ondi, kjer bi se pokazala očitna pomota ali krivica, po analogiji § 221 zak. o- oseb. davkih kar hma kvrše odpis preveč naloženega tiavkr, ako' obdavčeni dohodki no Presegajo 8000 K. Pri dotičnih razpravah ‘bo oblastvom, če le možno, v oseben stik i davkoplače-vafcf, ki se naj v svojih zadevah j-ttupno do njih obračajo, v svesti si, (ia prihajajo k uradnikom-rojakom, Pri katerih gotovo najdejo potrebno razumevanje za svoje težnje, v kolikor se zlagajo z državno blaginjo. Poskrbe pa se davkoplačevalcem tudi še druge olajšave, bodisi, da se jim pod gotovimi pogoji izpregleda zamujeni rok pri vlaganju prizivov, bodisi, da se jim v upoštevanja vrednih primerih dovolijo ugodni obroki pri plačilu davka. Seveda ni prezreti, da tiči povod davčnim pritožbam mnogokrat zgolj v nepoznan]« veljavnih zakonitih določb pri davkoplačevalcih. Tako se zlasti rado pozablja, da ni bilo dohodnine za leto 1918 odmeriti po dohodkih tega leta samega, marveč po onih iz leta 1917, ki so bili osobito pri kmetovalcih, pa tudi pri obrtnikih večinoma dokaj ugodnejši, vsled česar se je morala marsikomu predpisati višja dohodnina, nego bi odgovarjala sedanjim njegovim dohodninskim razmeram. Kali bolj dalekosežen ukrep delegacija ministrstva financ ni smatrala niti za dopusten niti za umesten. Vest, da bi bila deželna vlada kratko-malo razveljavila vse odmere za leto 1918 in ustavila vplačevanje davka, torej ni resnična. S takim sklepom bi se ne sarno že itak močno zakasnela odmera zopet odgodila na nedoločen čas, ampak bi se občutno prizadela taisto državna blagajnica, na katero se baš sedaj radi naraščajočih potrebščin stavijo vedno večje zahteve. Pričakuje se od rodoljubja davkoplačevalcev, da tudi oni uvažujejo dani položaj ter z dobrovoljnim in pravočasnim uplačevanjem davka priporno rejo k temu, da čim preje srečno premagamo prehodno dobo, v kateri se še nahaja mlada država. Saj ne plačujemo več tujcu ali celo 'Sovražniku — marveč sebi. K temu pojasniiu moramo pripomniti, da okrajne davčne oblasti pobirajo dohodnino po starem avstrijskem zakonu, ki določa kot eksistenčni minimum 1600 JC, kar je bito pred vojsko razmeroma precej, sedaj pa je vsled padca denarne vrednosti naravnost malo več kot nič. Finančna uprava naj si preskrbi državne dohodke pri bogataših, vojnih dobičkarjih in kapitalistih, katerim je bila vojna — molzna krava. Država naj spremeni tozadevne zakonske določbe tako, da bodo odgovarjale sedanjim razmeram, in nezadovoljnosti v finančni upravi bo kmalu konec. Gospodarstvo. g Prevoi blaga, Glasom obvestila Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Belgradu c br 939 je prevoz (transit) blaga skozi ozemlje Nemške Avstrije in Cehosiovaške republike prost in ni treba strankam pri čehoslovaških oziroma nemškoavstrljskih oblasteh vlagati nikakih tozadevnih prošenj več. g Koruze je v Bački tnnego, toda cene so tako visoke, da se ne izplača nakup Inj prevoz, zlasti še, ker je prevoz po železnici zelo negotov. Tudi Žita je mnogo, toda trgovina z žriom stoji, ker banke nimajo denarja, da bi ga izplačale svojim vlagateljem. g Kave se je pridelalo v gospodarskem letu 1917 1918 za 22 mili- jonov vreč (po GO kg). Samo v Braziliji so pridelali 17 in pol milijonov vreč kave. g Nezaupanje do italijanskega denarja. LDU. poroča iz Pulja: Jugoslovani v zasedenem ozemlju nimajo nobenega zaupanja do italijanskega denarja, pa nikakor nečejo izmenjati bankovcev avstro-ogrske banke. Povsod vlada prepričanje, da bo kurz italijanske valute svoječasno postal mnogo nižji nego je sedaj kurz krone. Uradni (prisilni) kurz je 2‘50 K, v čemur vidi ljudstvo svoj propad in popolno uničenje tem bolj, ker se gre tako daleč da se plača za 100 kron srebra le 80 lir papirja, g Državni boni kraljestva SHS. na kratek rok, kakoršni so določeni za dižavno posojilo, so vrlo ugoden način obrestovanja novcev. Dočim so biia avstrijska vojna posojila dolgotrajna in zato nepovoljna, ker v njih naloženega denaija dolgo časa ni bilo mogoče uporabljati ali pa sc je moralo posojilo v potrebi z izgubo kurza prodati, je pri tem posojilu. ta teikoča izključena. Posojiio se vrne po šestih mesecih v nominalni vrednosti, dočim se obresti odštejejo že pri vplačilu. Varnost za-getovljena. a Iz seje mestnega aprovizac. odseka z dne 7. maja je poročati: Od četrtka naprej sc prodaja na močne izkaznice po on kilogram bele amerikai ške moke na osebo. — Prihodnji teden se razdeljuje na izkaznice po pol kilograma koruznega zdroba in pa en kilogram nele amerikanske pioke za osebo. — Mestu« aproviz. kuni od „Žitnega zavoda" 20 do 30 vagonov bele amerikanske moke. Moka se pfodaja v vojni prodajalni v Gosposki ul. in jo dobi vsakdo, kolikor jo bo zahteval. Pri nakupu se mora kupec izkazati z močno izkaznico. Moka stane 4 66 K. Razdelilni načrt se pravočasno objavi. — Peki morajo odslej, kot doslej trgovci, plačati vreče od prejete moke. Ko vrnejo vreče, dobe peki vplačano svoto, po odračunjenju obrabnice, povrnjeno. — Kakor poročano, je aprovlzacija dobila en vagon ameriškega Špeha in en vagou masti. Sedaj smo dobil, ie dva vagona ameriškega Špeha. Razdelil se bo Spen na vse okraje, mast pa se bo razdelila po okrajih pozneje, ker lahko dalje časa čaka. — Vnovčevalnica za živino sporoča, da vsled skrčenja dispozlcijskih ioudo ni več v stanu, dajati meso po znižanih cenah ua A-izkaznice in za I. in II uradnišk skupino. Tudi mestna aproviz. ne more svoje B-skupine preskrbovali 3 cenejšim mesom, ker vlada še ni nakzala obljubljevhh subvencij. Aprovizacija je pa v to določeno svoto prekoračila in mora akcijo preskrbe ubožnih slojev s cenejšim mesom ustaviti. Nujno sc poziva deželno vlado, da takoj nakaže za dostna sredstra, da se odpomore težko prizadetim slabo situiranim slojem prebivalstva. Kakor hitro ugodi deželna vlada zahtev, mestne aprov., se začne zopet razdeljevat; cenejše meao ubožni akciji. a Kruh na izkaznico št. 27 se dobi od nedelje, lt. maja naprej pri Balažiču. Kolodvorska ulica, ker je g. Paner opustil peko aproviz. kruka. a Jajca po 50 vinarjev komad se bodu delila članom-„Zveze trgovskih nastavijencev v pondeijek 12. in torek 13 maja, od 18. do 20. ure. Vsak član dobi labko 60 komadov Člani naj pridejo v navedenih urah zanesljivo ponje v društvene prostore, Streliška ulica 12/11, nadstr. Ustnica uredništva. Celje. O rZuker-Unionu prejeli in priobčimo julri. Ddiii.rieJ }n odgovorni tsrc.K? : Atilo*:/ Pest-k, 7iftka .Zvezna tiskarn?* v LjuhljaT 7j. : -'Oda se: (zredita prilika. Kadi rod- binskik nenadnih razmer 3e proda takoj vila na Bledu z i.1/« andoni sveta in s sadnim, cvetličnim vrtom, parkom (ferastjej, poljem, vso setvijo, drvmi, živinčetom za okrog!« »o.ooo K. Nadparter , ®°?e* kuhinja, opravljeno, deloma opr. Elektr. , . POvsodL Voda, vse v dobrem stanu. 2 minuti od jezera fclitu središča, krasen jazgled Ponudbe pod »Zora C.* na upravo lista. 538 Uegnntno opremljen kompletni otročji voziček, z gumijevimi obroči, krogijičoim tečajem, za ležati in sedeti, >n s streho se proda. Istotani se proda lepa lovska torbica H K Ovojni papir PIT* fin superior bet in ritjav, se proda, Od dajof sc iv cele bale, oziroma role ah cel vagon. — Pisma pod „Ovojni papir", Ljub' Ijana^ poštni predal 74. MAJSam&bNAJttft&A i postrežba! j « uvoz fmBsmm I MHVMfaPOimMMLSKE- j SVraUTEttORCSI «rl«eWr • * RAZPIS slažhe tretjega 9eclj»kcga t>iužabuika za prosekturo in milvašnico deželne bolnice v Ljubljani a sistemizirat imi dohodki deželnih služabnikov in draginjsko doklado. Služba je provizorna. Po dveletnem zadovoljivem službovanju se bo kompetentni oblasti predlagala slalua namestitev. V času provizornegu službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved štiiinajstdnevni rok. V smislu službenih določi! za deželne služabnike prosilec ne sme biti manj kakor 25 let in ne več.kakor 35 let star. Prošnje, katerim je prilagati dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo o nravnosti*, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlože osebno pri upraviteijstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 25. maja 1919. (Jpraviteljstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. ogljeu Potrebuje se večja množina oglja, drv in konstrukcijskega lesa. Natančne ponudbe pod„Les" št. 1063, na iipravništvo »Jugoslavije". ice3 3-1 Krompir Kupi se večjo količino krompirja proti takojšnji oddaji. 1075 Prevzame se samo količino od vagona naprej. Pismene ponudbe pod šifro «Krompir». Mntimi lij ,«^6» n mn ji p® S a« ,m vaUone I Ra manje ummm ■ psem«, I I UUUJC kukuruzu, oves, gtah, * suhu sljivu, sljivov pekmez, konopljeno sjeme, modru galicu, štimpor lukavačfci, 100 o/0 lužni kamen, kri' stalun sodu i svake veličino zdravih rablje' nih i novih vinskih bačava. ios® s 1 Ivan Paič, Sisak. IVAN JAX in sin. Ljubljana, Dunajska cesta St. !&• Šivalni stroji in stroji :: za pletenje. Izborna konstrukcija iu elegaKtnS izvršitev tz tovarne v LhiCU. Ustanovljena leta 1857. — Vezenjt’ poučuje brezplača« 7$* Pisalni stroji Adler. Kolesa iz prvih tovoren Durrkopp, — Styria, — W*ffearmt. mr Cenilki znNton] In franku. Traži se objekt, koji bi se mogao upotnjc biti za tvornicu drvene robe. Tvornica motf imati vodnu moč i mora ležati n neposred" noj bližini željeznčke postaje. — Ponudbe sa točnim opisom i cijenom treba poslati na naslov „Javor d. d." prije 1. hrvatsks stola!'-; ska i tapetarska udruga, Zagreb. um m Rudolf Rus, Kreni priporoča svojo bogata zalogo ur' briljantov, latnlne lu srebraii^ po uajnlžjlh cenah. PostreR'* točna in solidna. Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.