Leto u. Poitnfni pli£ana u goloufnL Ljubljana, sreda 13. oktobra 1920. Štev. 233. VEČERNI LISTI posamezna številka 60 vin, NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin, Cene po poiti« za cela leto . R trza po! ista . K IZ’—' za žetrt Juti. B ZF— zal mesec. . I F—i Za Ljubljano misrtno 71 z* irrotemstve mnetM II tr—* lipertnlštvo Ih uprava: Kopitarjeva ulica It. t Uredit telefon štev. 59 mmaszssstmm Bridka ura. . Slovenski narod krvavi na novi rani: Koroški plebiscit je za nas neugoden in de-*®I& ima pripasti avstrijski republiki. To jjp seveda vplivalo na predstoječa pogaja-“J8 z Italijo, ki zdaj čisto gotovo ne bo ho-ela odnehati in bo še nove zahteve stavila: 2® bi namreč Italija in Avstrija tudi ob Karavankah neposredno mejili druga na rugo. S tem bi Slovenija postala pohab-fituf0’ oropan svojih najvažnejših življenjih organov. Noben narod ne bi plačal ®~9 drago za svojo osvoboditev od Av-in za združitev s Hrvati in Srbi ka-slovenski: Hrvatska bo najbrže re-«la vsaj Dalmacijo, mi pa nič. . Nočemo razpravljati o tem, kaj je vse T.lv0, da smo izgubili Koroško. V enem smo vsi krivi. Toda glavni krivec je osrednja vlada, ki so ji Koroška in ženski interesi sploh deveta briga, pač ■* Jo zanima par ušivih albanskih gnezd, »v Tukaj je krivec! Dokler tam doli v®*STadii ne hndn razumeli. da nisinn t tiki !gradu ne bodo razumeli, da nismo Ve-a Srbija, ampak Jugoslavija, da ni na->® naše osrednje vlade uvajati cirilico, j®ven pa si polniti žepe s provizijami in zvodnicami, dokler tam ne spoznajo, da ®ajo opraviti s svobodnimi in enakoprav-jpti brati, ne pa s podjarmljenimi držav-'®lli druge vrste, tako dolgo bomo doživeli ®2oČaranjc za razočaranjem in za Koroško rhde Gorenjska. In mi sami smo slepi, da j he moremo vsi zediniti. vsaj v tem, da ®?amo zahtevati kar popolnejšo avtono-da si imamo zasigurati tisto mesto, ki j5®* v Jugoslaviji gre, da bomo v Belgradu ^ Pred vsem svetom kaj pomenili, ne pa ® še sami proglašamo za brezpomeinb-JJ pokrajino, ki more najti svoj spas le, če č6 šimprej odreče slovenstva in svoje kul-bje samobitnosti. »hi Mi se spričo tega samo čudimo, če >W°h nismo že davne j postali zagrebška ^Partija ali pa da nam vobče dajo še tako - <%o neke posebne pravice, n. pr., da ®atno svojo vlado, ki itak ne more nič toriti, Kaj smo mi pravzaprav? In nas Ploh marajo in potrebujejo? Ali nas moliti samo zato trpe, ker se nimamo nika-djati? j. Zakaj se je sploli vršil plebiscit na 5°roškem? Kdo bi nas bil pregnal od tam, Jr bi mi ne bili hoteli iti? In če se je ple-}®CU na Koroškem vršil, bi se moral lo-|lc0o tudi na Primorskem. In končno, za-s ®J smo ob plebiscitu sami svojo upravno a Policijsko oblast zveli na ničlo ali vsaj JKhi privolili v njeno oslabi jen je? Ali se >es kdo bal, da radi tega Italija začne z j btf vojsko? Ali ne veste, da danes vsak ?8ki vojak pomeče puško v travo, če pri-J® do resnega, in da samo nacionalni hujskači vpijejo? Vojske se danes sploh no-,e®d iz ententnih držav ne upa napove-fo i da ne pride do popolnega socialnega Poloma. Ampak stvar je najbrž čisto eno-l» ftvna ta, da je o naši usodi že davnej vse Dafte račun! Zastopnik belgrajske vlade pri plebiscitni komisiji v Celovcu je gospod Jovanovič. Ta mož je bil poslan v Celovec, da zastopa pri plebiscitni komisiji naše interese. Kako je to storil, smo spoznali v polni meri v nedeljo in bomo čutili še mnogo hujše. K vsem samolastnostim laških delegatov, ki jim je Anglež pritrjeval, je molčal. Molče je dopustil, da so Nemci vpisali na tisoče ljudi iz cone B ter od drugod v imenik. Na pritisk od entente je brez protesta zaukazal, da se vojaštvo umakne s Koroške. Danes niti prsta ne gane, da bi ščitil naše ljudstvo pred nemškimi tolpami. Človeku se zdi, kakor da bi gospod Jovanovič deloval v tihem soglasju z Tahi in Nemci. Saj je ministrski predsednik Ves-nič rekel, da smo prijatelji z Lahi. Razumemo, da so srbski vodilni politiki lahko prijatelji ž Lahi, saj bodo na naš račun dobili cel kos Albanije. Naše razmerje z Belgradom in njegovo vlado se je po koroškem plebiscitu spremenilo, in sicer temeljito spremenilo! Že doslej so se pojavljali glasovi začudenja, j zakaj nas v važnih slovenskih zadevah ne zastopajo Slovenci. Danes pa so ti glasovi — en sam glas celokupnega naroda. Belgrajsko vlado kličemo na račun! Prodajati se ne damo več! Nemška socialdemokracija v korošk? plebiscitu. Vodilna vloga socialdemokracije. Ljubljana, 13. oktobra. Medtem, ko si naša socialdemokracija pravzaprav ni upala dosti na dan, je nemška socialdemokracija storila proti Slovencem na Koroškem več ko vse druge stranke. Pred seboj imamo članek dunajske socialdemokratke »Arbeiterzeitung« z dne 8. t. m., iz katerega sledi, da so nemški socialdemokrati imeli v boju proti Slovencem celo delež. »Arbeiter-Zeitung« poročajo iz Celovca 8. t. m.: Priprave za plebiscit so končane. Jutri ob 8. uri zjutraj se demarkacijska črta zapre in v nedeljo ponoči zopet odpre. Danes so ves dan v velikem številu prihajali glasovalci od zunaj, posebno delavci iz Stevra, potem z Westfalskega in Virtemberškega, Bilo je več sto oseb. Imamo čut, da bo pri glasovanju socialdemo-kratično delavstvo odločilni element, in sicer tako v Celovcu, kjer razvija stranka mrzlično delavnost, kakor tudi v glasovalnem prostoru samem. Vso stvar vodita so- druga Lukas in Pichler, dalje zastopnik kmetske zveze Schumy in krščanski soci-alec dr, Ruprecht, ki jim stojita ob strani sodruga Jobst in Rohr iz Borovelj. Po vseh krajih so se v zadnjih dneh vršili shodi po členu 2., na katerih so ob veliki vdeležbi govorili socialnodemokratični govorniki za glasovanje na korist Nemški Avstriji. Po vseh hrajih so se ustanovili odbori, se-toječi iz dveh socialnih demokratov in dveh zastopnikov meščanskih strank, Socialni demokrati so izdajali lasten list »Die sozialdemokratischen Mit-theilungen« (Socialnodemokratični Vest-nik), ki je izšel v šestih številkah po iO.Otk) izvodov. Središče socialnodemokratične delavnosti so Borovlje, kjer vodi agitacijo sodrug Rohr,« Tako poročajo o svojem delu za plebiscit na Korokem nemškoavstrijski socialni demokrati. Kaj je storila slovenska socialna demokracija za Koroško? - ! *ffeno in da imamo mi pravico samo po-* ^ati v lonec, ko je juha že skuhana. .j Sicer pa imamo še nekaj upanja, da ni končno izgubljena. Naša osrednja jPKda naj pošlje nemudoma par polkov, da trni lij.0 koroške Slovence in da sploh tara dokler se ne razveljavi plebiscit, g, Ki izraz, ampak potvorba volje sloven-ega koroškega ljudstva, skrbno predpri-hieH t na sleparija, uprizorjena dogovorno ^Italijo in Avstrijo. Ge se to zgodi, po- . bOlTlD rrorlol i o nao ua Irrlr\ ooiti in o hlm ?mo verjeli, da nas še kdo ščiti in da ii«? Ki treba obunati: če ne. na ho Bon že da K so še hujši časi. daT U1 ^re'3a obupati; če ne, pa bo Bog že se kako obranimo in ohranimo. jgj Reggio Neli, Emilia, 10. okt. cJ/Ku) Na dop. seji konference soc. kon-^ije so govorili govorniki proti ma-liztnu, pri čemer so posebno poudar- ltSj *r^cije so govorili govorniki proti ma-j^j^Kalizmu, pri čemer so posebno poudarite P *C nemo£°čc uvesti v Italiji sov-Tjj ‘ \°slanec Marroni je slavil delavnost v S° ^ prisotni viharno po-°b j)--1' V popoldanski sep je Ireves pro..l*°žil vzroke za edinost stranke in ižil nasiistvom. Zborovanja se je ude-<350 delegatov, med njimi 230 po- Sieeovaefsko vprašanje na Angleškem. Kakor povsodi je tudi po angleških mestih občutno pomanjkanje stanovanj. Razlika je le ta, da so praktični Angleži takoj zgrabili stvar na pravem koncu in ne hodijo okolu stanovanjskega vprašanja kakor mačka okolu vrele kaše, kakor marši-kod drugod. Stanovanjski stiski je mogoče odpomoči samo z zidanjem novih hiš in za to treba kapitala in materiala. Ti dve vprašanji so rešili Angleži letošnjo pomlad tako-le: Za nabavo kapitala so izdale občine takoimenovane »houjsing bonds«, ki jih more podpisati vsak, kdor hoče; če pa treba, more občina gotove kroge prisiliti, da se vdeleže podpisovanja teh obligacij. Tedaj nekako prisilno posojilo! Tako so občine dobile potrebno glavnico za zidanje. Sedal je bilo treba najti najcenejši in najhitrejši način zidanja. Najprej so se odločili za enonadstropne zgradbe, ki so bile na zunaj zgrajene iz opeke, znotraj iz cementa. Tu se je pa pokazalo pomanjkanje zidarjev in razen tega so bile zahteve zidarjev vsak dan večje. Občine so sedaj v sporazumu s stavbeniki uvedle nov gradbeni sestav; začele so graditi hiše iz umetnih kamnitih ploč, samo podstavek je bil iz opeke. Pri tej gradnji so se znižali stroški za 15 odstotkov, Dotične ploče imajo obseg 6 opek in jih izdeluje tvrdka A. S. Wheater v Brightonu, Stroji za izdelovanje ploč se imenujejo »Winget«, Devetim strojem strežejo samo trije delavci. Na teh strojih se izdela v osmih urah 4500 ploč, ki odgovarjajo 150.000 opekam. Zidati so začeli meseca junija, a danes je v Brightonu doma-lega gotovih 478 hiš, v Manchester Catarik Hallu 260, v Clayton Estate 358 itd. Pri gradnji s temi pločami napravi en delavec dnevno več zidu, nego štirje zidarji z opeko. Nadaljnja korist tega zidanja je v tem, da je zid iz plošč zelo gladek in je treba zato mnogo manj materiala za ometanje. Ugodno je tudi to, da v tem zidu žeblji tako trdno drže kakor v lesu. Tako se preganja stanovanjska be- da na Angleškem. Pri nas pa je z dr. Gosarjevim odhodom zopet vse zaspalo. To je bilo tudi pričakovati. Da so le milijonarji brez skrbi! POLJAKI SI NE DAJO VZETI ZEMLJE IN LJUDSTVA. LDU Varšava, 10. oktobra. Včeraj je. med debato v državnem zboru izjavil poslanec Moraczewski v imenu poljske socialistične stranke, da ta ne bo opustila boja za Gornjo šlezijo in za Tešinsko. Zadnja je večji, del izgubljena, ali mi — je izvajal govornik — ne moremo vzeti na znanje izgube zemlje, na katerem prebiva po večini poljsko ljudstvo. Ta izjava je bila sprejeta z dolgotrajnim ploskanjem na vseh straneh, tudi na desnici. Govornik je zahteval od vlade, naj stori potrebne korake proti češkemu nasilju, ki ga izvaja nad poljskim prebivalstvom. Isto stališče zavzema poljska socialistična stranka v vprašanju Vilne, ki ima 30 % Poljakov. Mi ne, želimo tuje zemlje, pa se tudi ne damo odvzeti naše, je zatrdil bivši predsednik zbornice med živahnim ploskanjem. — V imenu kluba narodno-krščanskih delavcev je podal poslanec Adamski enako izjavo. LDU Lublin, 10. oktobra. Rusko časopisje naznanja pričetek pogajanj med Sa-vinkovim in Petljuro. LDU Lublin, 10. oktobra. Na slavnosti garnizije Balachovviczeve vojske v Lublinu je proslavljal Savinkov dejstvo, da je Poljska pomagala ustajajoči Rusiji. LDU Riga, 11. oktobra. Predsednik Dabski je izjavil poročevalcu agenture East Express, da upa, da bo mir trajen, ker bo sklenjen na podlagi medsebojnega sporazuma in ne na podlagi sile. LDU Varšava, 10. oktobra. vKurjer Poljski« javlja, da je dospel v Varšavo iz Kamjenca ukrajinski minister Andrej Le-wicky, da se udeleži poljsko-ruskih pogajanj. LDU Varšava. 10. oktobra. Danes je bila v Varšavi prva seja češko-poljske komisije, na kateri so razpravljali o vprašanju Tešinskpga. Delavstvo na krov! Kdor misli, da se kdaj v zgodovini prava ljudska vlada napravi v enem hipu, se moti. Pripeti se, da se najde pravi ljudski mož, ki je ljudstvu angel vodnik in varuh, a da ljudstvo res samo vlada, 'samo sodi in odločuje, je treba vselej zadostne predpriprave. Ta predpriprava je izobraz-ba in vzgoja. Socialna politična izobrazba in , vzgoja -slovenskega ljudstva traja že nekako 30 let. Ves ta čas se socialno politična kultura pri nas smotreno goji. Pouk in vaja, velika in podrobna kulturna zborovanja, organizacije izobraževalne, gospodarske, politične, vzgojne za nas, za naše ljudstvo, za naše delavstvo niso ogtala brez uspeha. V celi jugoslovanski državi je slovenski del državljanov najbolj dozorel, da vzame državne vajeti sam v roke. Danes je ni več stranke, ki bi, upala pri nas zagovarjati neljudsko obliko države. Delavska organizacija naša se je takoj ob početku nove države izrekla za popolno ljudovlado. Iz taktičnih ozirov, ker so prišli k nam bi’atje Srbi in da se preprečijo ljuti boji v notranjosti države in z ozirom na to, da preži na meji Italijan, je delavstvo trpelo, da predsednik države nosi ime kralj. A pravic, ljudskih pravic si delavstvo ne bo pustilo vzeti. Te mu morajo biti zavarovane. Delavstvo dobro ve, da ni pred« stavitelj države tisti, ki mu jih želi kjerkoli omejevati, ampak da je kapitalistična struja in liberalna lažiinteligenca tista, ki bi rada skrila svoje neljudske namene za kako vplivno avktoriteto. Zato se ta jara gospoda ogreva na videz za kralja, v resnici pa ji je mar le lastni žep in prvi sedeži. Ti ljudje se razumejo na vse vrste zvi* jače. Če se delavstvo izreče za ljudovlado, kriče, da ono izziva državljansko vojsko in ga razkričujejo za nepatriotičen element. Delavstvo se zaveda resnobnih časov, vidi Italijana na meji, vidi, da bi boj utegnil iziti slabo zanj, zaveda se tudi, da tisti, ki stoji državi na čelu, mu bogve koliko delavskih pravic sam zase ne dati ne vzeti ne more, ampak, da to store, da mu jih zajamčijo njegove organizacije, njegova Stre kovna in njegova Delavska zveza«. V kolikor ta i'aste, v toliko raste tudi ljudska vlada v državi. Kdor skokoma kaj napravi, običajno nekaj zlomljenega naredi. Kdor pa pravilno razvije svojo moč. učini nekaj urejenega in trajnega. Delavska zveza : letos prvikrat na javnem pozorišču poskuša svojo moč. Vse strokovno organizirano delavstvo hiti za svojim veteranom Gostinčarjem, da ob usodni uri zadoni delavski glas. V programu ljudske stranke so za enkrat vse delavske zahteve: avtonomija, delavska po-stavodaja — zlasti socialno zavarovanje, in zahteva, da ljudstvo samo odloča o miru in vojni. Delavci, dvignite povsod visoko zastavo Delavske zveze . še bolj visoko naj bo vidna na političnem polju, kakor je Strokovna na strokovnem. Delavska zveza« mora biti najmočnejša, najštevilnejša veja v Slovenski ljudski stranki.« A. K. Zimsko delo. SKUPINAM JSZ, Zima je pred durmi, poljsko delo je po večinin končauo, dolgi večeri pa so tu. Kako nas vabi društvena soba, običajno naše zbirališče. Porabimo dolge zimske večere v našo korist. Zbirajmo se ob teli večerih vsaj enkrat na teden skupaj. Eden izmed tovarišev naj si vzame za nalogo, da bo govoril en večer, drugi pa drugi večer. Tako nam bo pretekla hitro zima in ne brez haska. Umsko bodemo obogateli, zbrali si bomo zakladov, ki nam bodo v bodočnosti vedno koristili. »Večerni list« štev, 175 od 5, avgusta tega leta nam prinaša resolucije mariborskega tabora, resolucije, ki nam morajo celotno preiti v kri in meso. Sklepi mariborskega tabora so velevažni za skupnost in za vsakega posameznika. Ali jih poznate, jih razumete, veste li kaj hočejo?, Vzemite jih v roke, obravnavajte jih J En, večer bo premalo, obrav&iivtulo jih tacfti več večerov pazno, počasi. Debata naj bo kolikor moč živahna, Sklepi so del našega programa, poznati jih moramo in delati, da jih izvršimo. Za nas so povelje. Ne pozabimo se potem, ko je za en večer določena snov mariborskih sklepov pošla, ozreti nekoliko olcrog sebe, Malo dnevno politiko premešati, nikdar ne škoduje. Danes kar dežuje modrih političnih sklepov, preglejte jih in spoznali bodete modrost raznih politikov. Vedeti morate, ! kaka družba navdaja danes našo okolico. Če imate potem še kakega šaljivca med seboj, naj tudi on pride do besede, da bo na koncu kaj smeha. j Spominjam se tudi mnogo delavskih | večerov, ko smo po zaključku zapeli kako pesmico. Kako je bilo takrat lepo! Vsi smo se poznali, tovariška ljubezen Je vladala med nami, a veseljem smo delali. Večeri in j z njimi zima so minili, da sami nsmo vedeli kedaj. Toda sadovi teh večerov so j nam ostali neizbrisni. Skupine, idite na zimsko delo! Dajte j tovarišem dušne hrane, krepite jih za na-daljne delo! | Tovariši! Naša zimska zb^fMfoča £o v društvenih sobah. Hodite vneto na zimske delavske večere! Sad teh večere™ Vam bo v stotero plačilo. Na delo! Politične nmlm« j + Zaupen chcfl za tržiSM sodni okraj Se je vršil v nedeljo dne 10. oktobra v j Domu v Ti’žiču. Iz vseh občin okraja so došli zaupni možje. Videli smo tu zastopnike obrtnega, kmečkega in delavskega stanu, Dr, Gosar je govoril o samoupravi, o našem volilnem redu in o kandidatnih listah. Zaupni shod je protestiral proti krivični odmeri osebnega in dohodninskega davka, ki se posebno občuti v tržiš- j kem okraju in ki utegne uničiti marsikoga, Istotako se je soglasno obsodila trošarina. Zaupniki so se razšli s trdnim sklepom, da bodo delali za zmago SLS na dan volitve 28. novembra. + Delavsko zbornico obljuhttjejo. — j »Jugoslavija« poroča, da je sklenilo ministrstvo za socialno politiko (to je liberalni magnat dr, Kukovec) ustanoviti »Delavske žbomice«. Vprašamo, zakaj že ne prej? Naša »Jugoslov, strokovna zveza« je ustanovitev delavskih zbornic že dolgo zahtevala, bila je to že na sestanku delegatov spomladi v Zagrebu sklenjena stvar, ali ravno ta. »socialni« minister di\ Kukovec je celo stvar zavlačeval. Sedaj pred volitvami pa hoče najbrž to porabiti kot volivni manever, da pridobi volivce - delavce za takozvano narodno - socialistično stranko. Delavci se ne bodo dali farbati. Če vam kje pridejo s takimi trditvami, povejte jim, da je Jugoslovanska strokovna zveza delavske zbornice zahtevala, za nje delala, in da bi se bila ta delavska zahteva tudi izpeljala, da pa so bili liberalni kapitalisti vedno proti njej, zato, da bi delavci po delavskih zbornicah ne prišli do svojih pravic! + Volilno gibanje Hrvatske Ljudske stranke, Županij ska skupščina Pučke stranke v Zagrebu se vrši 17, oktobra 1920, Na skupino pošljejo vse Seljačke demokracije (kmetske, organizacije) in meščanski klubi po dva delegata. — V Splitu se je 11. oktobra vršil velik kmetski shod Pučke stranke. Tudi po manjših krajih Dalmacije in Hrvatske se vrše izvrstno obiskani shodi Pučke stranke. + Razcep v srbski komunistični stranki se je končnoveljavno izvršil: na eni strani stoje zmernejši elementi z Lapče-vičem in dr. Topaiovičem na čelu, na dru- gi strani so ostali skrajni radikalci. Verjetno je, da bo Lapčevič kandidiral na socialnodemokratičnem programu. -j- Pučka stranka v Dubrovniku. Dne 1, t. m, se je na sestanku strankinih zaupnikov v Dubrovniku ustanovil klub Hrv. ljudske stranke. Peščica demokratskih fantalinov je skušala oslabiti vtis tega dogodka, kar je pa le izraz obupa nad lastno demokratsko stvarjo, •+ Protizveza proti mali ententi? »Daily Tele^raph« je dobil poročilo iz Hel-singforsa, da se proti mali ententi snuje nova zveza: Poljska, Finska, Ogrska in Rumunija. Rumuni so to vest dementirali. + Čokorilovstvo, Zagrizeni srbski elementi v Bosni, ki jih vodi zloglasni Čoko-rilo, so si ustanovili lastno stranko: Srbsko narodno organizacijo. Le-ta je 29. septembra 1920 izvolila v Sarajevu nov odbor, kateremu načeljuje Gjordje A. Čokorilo. Novi odbor je prevzel v svojo začasno last sarajevsko šovinistično srbsko glasilo, »Srpsko Zoro«, ki začne v kratkem izhajati dnevno kot glasilo S. N, O. »Srpska Zora« se bo tiskala v lastni tiskarni, Čo-korilova Srbska narodna organizacija si pripisuie velike naloge; obsoja srbsko cepljenje po strankah in pozivlje vse Srbe, naj se združijo v njej za odločilno borbo, ki ni več daleč. Na shodu S, N, O. v Bilje-ševu so prejšnjo nedeljo sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se čim prej oživotvori Velika Srbija, da se postavijo pred sodišče in kaznujejo vsi odgovorni in neodgovorni faktorji in posamezniki, ki so na katerikoli način napravili Srbom kako krivico, da se vsi uradniki, sodniki in nameščenci, ki so se tekom vojne kakor že bodi pregrešili proti Srbom, takoj odpuste iz službo in postavijo pred sedišče. Vse to v imenu »pravde in civilizacije«. Blazniki! + Tirolska ob odhodu v italijansko ftužnost. 9. oktobra je južna Tirolska z žalovalnimi slovesnostimi nastopila italijansko sužnest. Na predvečer so žalno zvonili vsi zvonovi širom dežele, naslednji dan so se po vseh cerkvah vršile žalne službe božje, šole so potem, ko so otrokom pojasnili žalostni pomen dneva, zaprli, zaprte so bile vse trgovine, s hiš so visele črne zastave. Deželna vlada je imela žalno sejo, na kateri je sklenila, da ne bo nikdar ničesar storila, kar bi moglo škodovati upanju na zopetno združitev in osvoboditev celokupne Tirolske, Poluiene stranke so izdale oklic na narod, v katerem izrekajo najostrejši protest proti aneksiji in obenem trdno upanje, da pride dan osvoboditve, Oklic so podpisale vse tri stranke: Tirolska ljudska stranka, nemškonapredna in socialnodemokratična stranka, — Italijane sme biti strah! Neizbežno pride dan, ko bodo dajali nazaj ne samo Tirolsko, ampak tudi vse jugoslovansko Primorje 1 + Masaryk xa nemške dijake. Te dni je sprejel češkoslovaški predsednik Masa-fyk deputacijo nemških vseučiliščnikov, ki so mu predložili spomenico o stanovanjski in socialni stiski dijaštva, Masa-?yk je obljubil nemškim dijakom 2 milijona kron iz Masafykovega fonda. Tudi je izjavil, da ni nasproten temu, Zore-Lučk. Prosimo vse one, ki bodo prejeli vabilo, ki mu je priložena položnica, da se mu nemudoma odzovejo, če hočejo list še pravočasno prejeti. List se tiska in tiskarna zahteva število naročnikov. Ker stane nabavi vabil in položnic za naše primitivne denarne razmere naravnost ogromne vsote, uljudno prosimo vse one, ki lista ne mislijo naročiti, da nam položnico vrnejo. — List se bo doposlal samo onim, ki se bodo odzvali vabilu potom dopisnice ozir. bodo poslali naročnino. — Uprava >Zore-Luok za Slovenijo — Ljudski oder na Vrhniki, V nedeljo, dne 17. oktobra ob pol osmi uri zvečer uprizori Ljudski oder iz Ljubljane v Rokodelskem domu na Vrhniki predstavo »Pretkani Scapin« (Scapinove zvijače), komedijo v treh dejanjih. — Nezadovoljnost jzed crožniki. Kakor poroča »Srpska Zora«, je med srbskim in ostalim orožništvom v Jugoslaviji veliko nezadovoljstva. Za 1. oktober so orožniki v Belgradu odklonili plačo in odpovedali pokorščino. Pripravljen je bil za vse slučaje 2. polk. Mnogo žandarjev so razorožili in zaprli. Orožniki so izjavili, da za dosedanjo plačo ne služijo več. Kakor poročajo, so orožnikom zvišali plačo za 4 dinarje dnevno. — Izredni občni zbor Hrvatskoga novinarskega društva se vrši 12. oktobra v Zagrebu. Edina točka dnevnega reda je: ureditev časnikarskih plač, — Obratno ravnateljstvo južne železni;© objavlja: Danes se je otvoril redni osebni promet na progi Gornja Radgona— Ljutomer, Vozijo nastopnji vlaki: 1, Odhod iz Ljutomera 6.22, prihod v Gornjo Radgono ob 7,12, — 2, Odhod iz Ljutomera 17.31, prihod v Gornjo Radgono 18.21. — 3, Odhod iz Gornje Radgone 7.57, prihod v Ljutomer 8,46. — 4. Odhod iz Gornje Radgone 19.03, prihod v Ljutomer 19,52. — Bcj proti tajni prostituciji v Zagrebu, Zagrebška policija je začela zadnji čas preganjati tajno prostitucijo, ki se je bila razpasla po mestu. V nedeljo je priredila pogon in zasačila 21 takih izgubljenk, Kako se v prostituciji meša »visoka« družba z najnižjimi odpadki človeštva, priča dejstvo, 'da so nekatere teh »dam«, ki so bile večinoir * vsu kaznovane že tudi radi tatvine m iz mesta izgnane, stanovale na Jelačiči.-vem in Peja-čevičevem trgu, kjer so kavalirji plačevali za sobo za eno noč po 400 K, Med aretiranimi ženskami je najmlajša stara 16, najstarejša pa 43 let! Zdravniška preiskava je dognala, da je bilo med 21 vla- čugami 15 spolno bolnih, 1'doi >■ '■ pridige ne razume, mu ni pci nu« i | — Zahteve zasebnih nanif'"PV n Hrvatskeni. Minulo nedeljo se je v Za^r. > vršil shod zagrebške podružnica Sav^;> privatnih nameščencev. Na shodu so s:; e* | nili, da pošljsjo vsem delonaja-e.ni in j hovirn organizacijam spomenico, v ka. y zahtevajo 50—90 odstotno zvišanje plač m eno- do trimesečno plačo kot nakupni prispevek. Spomenico so izročili 12. t in. noi>’ za odgovor je 14 uni. , — Švicarski škafi proli m utt-n emu socializmu. Švica: c ki škoii so skupno pastirsko pismo, v katerem se obračajo proti marksističnemu socializ,aU in pravijo: »Kdor javno izpoveduje socializem kot sistem, njegove temeljne miši*? 111 glavne cilje ali kdor se jo"r>o bori in agitira za socialistično stvar ter v tem mišljenju trdovratno vztraja, ta fin38 • predpogojev, ki so za vredsn prejem kega zakramenta neobbodno potrebni.« — Nesreča, Na bolj strmi Blažulč®'1 * njivi na Praprošah je pri oranju zdrsni«® enemu konju, ki je pri padcu potegnil drugega sovprežnega konja za seboj, *e sta, oba padla v spodaj ležečo udrtimi okoli 2 m globoko brezdno, kjer sta poginila, —■ Nesreča, deloma pa tudi »e‘ previdnost, ker se nevarni kraji ne — Bik je bil ukraden posestniku M' hi Peternelju v Davčah št. 4. Ukradeni je bil eno leto star, lepo raščen in kron vreden. Tatovi so ga odgnali v ri Petrovo Brdo—Podbrdo proti deffl*f' kacijski črti, > c ■% lj Seja Ljudskega odra se vrši dafl* zvečer ob 7. uri — točno! Igralci >ScaplD vih zvijač*- naj se zglase v pisarni. lj Razpobžeaie na ulici. Ljudstvo! radi položaja na Koroškem precej P°^T Vsi pogovori se sučejo samo krog tega, naš narod tako zelo važnega vprašaj Glavno ogorčenje se obrača proti vi a® Belgradu, ki je storila vse premalo za roško in je radi svoje prevelike popuS^ vosti zagrešila velik del poloma. Vse® * smilijo oni Korošci, ki so kljub terorju strašni nemški agitaciji za nas glasov® Eno samo mnenje prevladuje pri vseh \ deh, naj naše čete zasedejo ozemlje« ubranijo naše ljudi pred nemškimi dejstvi, dokler se strasti ne poležejo, $ mogoč razgovor in sporazum. Če se v oziru nič ne ukrene, bo nezadovoljnost' ce, ki vendar čuti s svojimi brati na škem, prikipela do vrhunca. Naj se p°r vi vsaj zamujeno! j, lj Dijaške manifestacije v LJabiPjj Danes okrog desete ure dopoldne so v Ljubljani manifestirati dijaki za ^, roško, V dolgem sprevodu so v sklenj6^ vrstah korakali po mestnih ulicah in.10 '0 vse šole, v katerih se je vršil pouk z glasnimi klici in žvižgi zahteval^ (4 se šole zaprejo in dijaki izpuste, način se io nabrala ogromna , same šolske mladine, ki se je s prePe,L njem pesmi: »Doli s Švabi, nočemo L več!« in »Koroška je jugoslovanska* dala skozi mesto. Demonstracija je dokaz, kako težko nas je zadela uS ^ Koroške in kako velika krivica se zgodila. Med tem, ko to pišemo, mani^s cije še niso končane. Dopoldne se vfi* stanek visokošolskega dijaštva, Ml* pač ne more priznati rezultata večstol® ^ krivice, ki se nam je godila na kem, kakor je tudi ves naš narod & priznati in je ne bo nikoli priznal. lj Tedenski izkaz zn Ljubljano »jL zuje 25 novorojencev in 25 umrlih- LISTEK. Nezgoda. (Konec,) Poročila sta se in v začetku je š!o vse dobro, Imela sta malega dečka, bil sem njegov boter in imenoval sem ga Kamila v spomin na svojo mater. Kmalu po njegovem rojstvu pa je začel Filip postajati nereden. Motil sem se bil v niem, on ni bil za zakon, preveč je ljubil zabavo in veselje. Gospod župnik, vi živite v revnem okraju in poznate, že na izust to žalostno povest .... delavcc, ki postaja vedno bolj len in pijanec, ki dva ali tri dni nič ne dela, ki ne prinaaša tedenskega zaslužka domov in prihaja domov le potem, ko je cele noči' prekrokal, da razgraja in pretepava svojo ženo. Niti dve leti ni trajalo in Filip je že bil eden teh nesrečnikov. V začetku sem ga skušal svariti in včasih si je prizadeval ves rdeč od sramu, da bi se poboljšal. Toda to ni trajalo dolgo... in če sem ga posvaril, je vzrojil, in če sem prišel k njemu v stanovanje, iz katerega je bil odnesel večino pohištva v zastavljalnico, in videi ibogo Katarino, vso bledo in suho vsled žalosti, je postal divji... Enkrat si je ce-'0 upal trditi, da je ljubosumen na me ra-i svoje žene, ki je bila poštena kot nebesa druga, in me opomnil na to, da sem jo ljubil, da jo še ljubim, in druge neumnosti in nesramnosti, da me je sram, jih ponavljati —. Da, ta dan bi se skoraj zakad.la eden v drugega!,,. Storil sem, kar sem moral: nisem več prihaal h lOtarini in njenemu otroku, Filipa sem pa !e včasih slučajno srečaval, če sva imela na istem prostoru delo. Saj me razumete, bil sem preveč naklonjen Katarini in malemu Kamilu, nisem jih mogel čisto zanemarjati. Ob sobotah zvečer, ko sem vedel, da je odšel Filip s svojimi tovariši, da zapije svoj zaslužek, sem se sprehajal v tistem delu mesta, srečal včasih dečka, se pogovarjal z njim, in da^ ni odhajal praznih rok, če je bila prevelika revščina v hiši, si lahko mislite. Mislim, da je ta ničvredni Filip vedel, da sem podpiral njegovo družino, in da je zatisnil oči, ker mu je bilo to prav ugodno ,,. Hočem hitro kenčati, ker je povest prežalost-na. Leta so potekala, Filip se je vedno bolj poglabljal v svojo strast; Katarina pa, ki sem jo podpiral, kolikor sem mogel, je vzgojila svojega sina, in zdaj je lep dečko dvajsetih let, dober in pogumen kakor ona... Ni dclavec, učil se je, naučil se je risanja v večernih šolah in sedaj je pri nekem stavbeniku, kjer si mnogi* zasluži, četudi je stanovanje še sedaj vedno žalostno, če je pijanec prisoten, gre vendar že bolje, ker je Kami! zelo dober za svojo mater. Ko se;n po enem ali dveh letih spet srečal Katarino, se ie zelo spremenila, uboga žena! Ko sem jo videl z njenim sinom, ki je bil oblečen kot gospod, se mi je razveselilo srce. Ko sem pa včeraj zvečer srečal Kamila in mu podal roko — saj ni bil ponosen in se ni sramoval mo’e umazane zidarske suknje — sem videl, da se je čisto spremenil. »Kaj se je zgodilo?« »Imel sem nesrečo pri vadljanju na vojaškem poveljstvu, potegnil sem žreb za kolonije in moram kot mornar v kraje, kjer večina urrrje za mrzlico; vsekakor moram za pet let proč, pustiti mater samo, brez pomoči, z očetom, ki še nikoli ni toliko popival kakor ravno sedaj in ni bil šc nikdar tako hudoben; umrla bo vslej tega. Dragi boter, mi reveži smo res prekleti!« Ah, kako strašno noč sem preživel! Pomislite vendar gospod župnik, dvajset let truda te uboge ženske uničenih v eni minuti vsled neumnosti slučaja, ker je mladi mož pri el v vreči nesrečno loterijsko številko. Tako sem bil danes zjutraj sključen kakor starček po neprespani noči, ko Sem šel k hiši, ki jo zidamo na boulevardu Arago. Kaj pomaga, čc je človek žalosten, vkljub temu je treba delati, kaj ne da? Torej s e in zlezel na vrh, na tramovje, hišo smo namreč dovršili že do četrtega nadstropja, in začel sem polagati ooeko. Naenkrat čutim udarec na rame. Bil je Fi-%■' Delal je samo še, kadar se mu je ljubilo in spoznal sem takoj, da }e Pr‘ic, v. en dan na delo, da bo imel za pijačo. S benik pa, ki bi bil moral plačati £1°^°'^, no bi bila hiša gotova do izgovorjen^3 jf ka, je vsakega sprejel na delo, kdor s« le oglasil, ^ « . Jaz že dolgo nisem bil videl F’‘-Pa«eji sem ga komaj spoznal. Zažgan in pos« . od žganja, s čisto sivo brado in lr,eS°\jf se rokami ni bil to več starec, bil je P tija- , . 0. »Torej,« sem mu rekel, »Fant ie V tegnil nesrečno številko!« »In potem?« je odgovoril z ostr?u> som in hudobnim pogledom. Kaj me tudi ti nadlegovati s tem, kakor Ka'ar^j(' in Kamil?.., Fant bo napravil drugi, služil bo domovini... Vraga- v . kaj jih ezi, mojo ženo in mojega Če bi bil jaz mrtev, mu ne bi bilo tr.®°a cut potovati1 ... Pa tem slabše zanje! JaZ še krepak in Kamil ni sin vdove. ^ ^ Sin vdove!,.. Ah, gospod župnik-^, kaj je bil izrekel to nesrečno hcise*1 dobna misel mi je prišla tak ' in za u^rflnj ms iii celo jutro, ko sem delal ob * , tega nesrečnega. Predstavljal sem s''^ liko bo trpela uboga Katarina- ko *!, |(0' bo vec o uu irpeia uuujja ivatarJi"-1« . jjj-g č imela svojega sina, ki jo brani 1 ..„T1 » v«. UU1U| Zi-I JV' ni, in da bo ostala čisto sama s lem v cem, ki je bil sedaj že čisto p> ivian . 1 Edini sin, ki podpira revno rn?^er namreč po francoskem zakonu vojaščine P p -e;! |bu Vi z:i ji; e-n-i-i: ?ri c in pri-Rok ’!5- dali ob- IjIIU cia- lisli in im rna Ba « e vi lilo $» ter 10, i&a 38* de, li* ik 00 e* T- “orlih je 13 tujcev. Griža je pojenjala; za J° Jm je obolelo 9, a umrli so trije. Jugoslovanska Strokovna Zveza SKUPINAM JSZ. kf®dni občni zbor Jugoslovanske rokovne Zveze se vrši dne 24. oktobra ? i' Ur* P°P°idne v knjižnični dvorani Juli *.nsk.e Na dnevnem redu Povišanje prispevkov in slučajnosti. — zPoslane so tozadevne okrožnice. Sku-,ln° nai se potrebno porazgovore, da pri-sj® !a,s^0pnik pripravljen na občni zbor. Za ha' 3,1 ^ ima kaka skupina nov predlog; ^ av* Pravočasno. L n V ponedeljek ob 8. uri zvečer bo Domu sestanek krščansko - socialnega flelavstva. tfa O^kor jugoslov. strokovne ro- nizacije je ^stavil obširno spomenico, v Se V6 P°Pis?l žalostno stanje, v katerem v n j a|a čevljarska obrt osobito po to-trpl? Mally- Kozina, ko primanjkuje po-jjj neža usn;a in se bo delo prej ali sle] ra*°_ustaviti ter bo pred zimo delavstvo F Puščeno bedi in revščini. Spomenica, r v^r° ie krščansko socialno delavstvo iz-r 0 dr, Gosarju, opozarja vlado na te ®ere in prosi odpomoči. Delavska zveza. SESTANEK zaupnikov »delavske ZVEZE« 24. oktobra po občnem zboru »Ju-ls|0vanske Strokovne Zveze«, Prostor: 1'žnična dvorana Jugoslov. tiskarne, t Javen volivni shod v Tržiču je sklic»-14 soboto 9. t. m. Delavska zveza. Shod ^®Woril predsednik Vidic in dal besedo J Gosarju, katerega je mnogobrojno šte-i? Poslušalcev navdušeno pozdravilo kot ta j znaneža prijatelja delavstva. Dr. Go-Jjv svojem govoru pojasnil samoupra-Akakršno si želi slovensko ljudstvo in Ž? ,°i° bo šla Slov. Ljudska Stranka v vo-boj. Pozival je navzoče delavstvo na agitacijo za kandidatno listo^ SLS. j Komenda, V nedeljo, dne 24. oktobra javen delavski shod »Delavske zve-j,* v Komendi ob 3. uri popoldne v Dru-5V*^em domu. Govornik pride iz Ljublja-Prosimo vse tovariše in tovarišice, da rePko agitirajo za udeležbo na shodu,. jq Ježica. V nedeljo, dne 10. oktobra *^P se je vršil v Društvenem domu na j^ci dobro obiskan shod Delavske zveze, istopiio je nekaj novih članov. Delavska se razširja. Njena moč raste. L, .Delavska Zveza v Žireh, — Odbor ,3?vne podružnice DZ v Žireh je v svoji .Ji dne 3. t, m, obširno obravnaval vsa *|ai pereča vprašanja ter se podrobno s sedanjim položajem delavstva z ^rom na bližajoče se volitve v konstitu-j Debate so se udeležili vsi odborniki - r Povdarjali čustva in mišljenje našega *‘ega človeka. Sestavile so se zahteve in jj°8lale vodstvu Delavske zveze v Ljubi,'a* Rudar. Orna — Mežica, Predolgo smo čakali, stvar še ni zastarela. Gotovo se še ,Sak spominja, kdor bere »Večerni list«, ** smo poročali, da se je naš tovariš v ^ sposoben .,, Na sosednji uri je bilo ,§Wst in vsi tovariši so šli doli na zajutrek, in jaz sva ostala zadnja; ko sva pa ^^ila na lestvo, me je izzivajoče pogle-in rekel z glasom, hripavim od žganja: »Kot vidiš, še vedno nisem vrtoglav Kamil še ni blizu časa, ko bo sin vdo- Tedaj mi je pa stopila kri in jeza v j“aVo in z obema rokama sem prijel konec j£s^Vei na kateri je stal Filip in z enim sim* ^ sem vse strmoglavil v globočino! ... • Obležal je na mestu mrtev in vsakdo * Mislil, da se je zgodila nezgoda. Toda ®ai je Kamil sin vdove in ostane doma, j Poglejte, to sem storil, gospod župnik, ^ lo sem moral povedati vam in ljubemu v°8u. Jaz se kesam radi tega in prosim od- glejte, CesPod župnik, tu imate zlati križec s sr-katerega jc Katarina odklonila, ko le priznala, da ljubi Filipa; ohrani! sem fn \ sP°min na edine dobre dni, ki sem jih - e! v svojem življenju ... Vzemi* ° a!*e ga, denar bo za reveže. tukajšnjem rudniku ponesrečil. Kako je prišlo do te nesreče, se bi lahko veliko in na vse strani razpravljalo, ako bi se hotelo priti do pravega vzroka. Da je on stopil na dvigalo, je bilo seveda pogre-šeno, zato pa naj omenimo tu nekoliko stvari, ki bi se naj uredile v našem rudniku. Kdor ima količkaj pojma o »šahtih«, bo vedel, kaj se pravi vsak dan hoditi po tistih lestvah; pa dol se že še pride, ampak nazaj gor, ko se konča delo, je treba utrujenim lesti po lestvah navzgor. Od rudniškega vodstva je pod kaznijo prepovedano, stopiti na dvigalo. Morala bi pa to veljati za vse in ne samo za delavce, Nadkopači in pazniki se lahko vozijo z dvigalom iz šahta. Da se pa mi s to prepovedjo kolikortoliko strinjamo, je radi tega, ker dvigalo ni zavarovano. Ker ni zavarovano, se bi ne smel nihče voziti po njem, ker je za vse enako nevarno, kakor za delavce, tako za uradnike, Lahko se zgodi, da imamo vsako leto nesrečo. Po našem mnenju bi se pa dalo to popolnoma v zadovoljstvo vseh urediti, in da bi ne bilo nevarnosti, da bi se še kdaj pripetilo kaj takega, kot se je že. Na primer: Pri dvigalu »šola« bi se naj krog in krog potegnila žičnata mreža, spredaj in zadaj pa bi se napravila vratca, katera se lahko med delom vzamejo proč, kadar se pa kdo pelje, se pa zopet nataknejo gor. Na ta način bi bilo popolnoma varno, peljati se po ->'šahtu«. Ako bi se dvigalo tako zavarovalo, potem šele naj bi se dovolila vožnja po šahtu, S tem bi izostala tista zavist, ki nastane včasih med delavstvom, ki je pa popolnoma razumljiva. Če delavec, ki je utrujen od dela, da komaj vlači noge za seboj, vidi, kako so paznik ali nadkopač udobno vozi, ki pa ni toliko utrujen, kot on. je jeza razumljiva. Koliko nepotrebnih kletev in zabavljanja nastane tako. In zakaj? Če se drugi lahko vozijo, naj se še delavec, ki je vendar bolj upravičen! Tiste varnostne naprave bi se pa tudi lahko napravile, Moralo bi se seveda tudi v tem slučaju gledati na to, da se predpisi spoštujejo, da se vratiča vsakokrat zaprejo, potem bi pa bila taka nesreča skoro izključena. Po drugih rudnikih imajo povsod tako urejeno. Upajmo, da se bodo tudi naši gospodje pri vodstvu pobrigali za to, da se tudi pri nas uredi ta zadeva v prilog in zadovoljstvo vseh! Tobačno delavstvo. TOBAČNI VPOIvOJENCI. Sestanek tobačnih vpokojencev se je vršil v torek, dne 12. oktobra 1920 v prostorih »Krekove prosvete«. Tovariš Gor-gič jim je orisal nekoliko delo organizacije v zadnjem času z ozirom na njih gmotni položaj. Na sestanku se je sklenilo, da se skliče shod tobačnih vpokojencev za v torek, dne 19. oktobra 1920 ob 2, uri v prostorih »Ljudskega doma«, S tem se je zaključil dobro obiskan sestanek. — Tobačni vpokojenci, vsi na shod v »L ndski dom«, ki se vrši v torek, dne 19, oktobra olb 2. uri pop, — Dnevni red: ZadnH uspeh organizacije. p,, je dobil Jal.ob odvezo od abbeja abernO r' ___________ • i. j. _i • er.a? —• Gotovo je samo to, da stari ko prodal zlatega križa. Potem vreJc dal denar, kolikor je bil približno kot tR' v cerkveno puščico, ga je obesil k,ex~v°t°< na ckar kapele Brazmaeež-1 Jer pogosto moli za ubo£e£a zidarja, „ Usnfar. Križe pri Tržiču. Podružnica Zveze usnjarjev v Tržiču je poslala na sestanek usnjarjev v Križe v nedeljo 3* oktobra dva zastopnika. — Sklenilo se je: 1. Kar je članov, ki spadajo v -Zvezo usnjarjev v Križah, se priklopijo podružnici Zveze usnjarjev v Tržiču. — 2. Prispevke bo pobiral en zaupnik iz Križev koncem vsakega meseca in jih bo prinesel v Tržič koncem vsakega meseca, odkoder se bodo pošiljali v L)ubljano. V Tržiču se že pobirajo prispevki po novem poslovniku Zveze usnjarjev. Ljubljana. Danes zvečer ob 5. uri se vrši sestanek skupine Ljubljana (Zveze usnjarjev) v mali dvorani Ljudskega doma. Predmet: Mezdno gibanje usnjarjev po večjih obratih. Poživljajo se vsi člani, da se zanesljivo udeleže sestanka. Cestar. Cestarjem kamniškega okraja. Že naznanjeni sestanek cestarjev kamniškega okraja se nc vrši v nedeljo dne 24. oktobra, kot je bilo naznanjeno v zadnji številki, ampak v nedeljo, 31, oktobra t. 1. ob pol 10. uri dopoldan v čitalnici Jugoslovanske strokovne zveze v Kamniškem domu v Kamniku. Sestanek je preložen, ker bo poročevalec radi izrednega zbora JSZ v Ljubljani nujno zadržan. Na svidenje 31, okt, Kemlčn« delavec. Ravnateljstvu I. jugoslov. tovarne barv in olja je poslala Jugoslovanska strokovna zveza sledečo spomenico: Ogroženi položaj in jako slabe sedanje razmere nas silijo, da se zavzamemo za delavstvo, zaposleno v Vaših tovarnah; Dol, Videm, ivleče in Podgrad, in Vas tem potom prosimo, da blagovoli g._n. ravnateljstvo 'j luukraiaom ča- su urediti plače svojim uslužbencem. To pa v kategorijah in sicer: 1. Tovarna Podgrad: nadmlinarju 8 K 50 vin. na uro, mlinarju 8 K na uro. 2. Mlinarji tovarne Kleče, Videm, Dol, mlinarju 7 K 50 vin. na uro. 3. Delavci v mlinu in bobnih: delavcu 7 K na uro. 4. Delavcem na sušilnicah in pri različnih delih: delavcu 6 K 50 vin. na uro. 5. Mladostni delavci in delavke: delavcu oziroma delavki 4 K 50 vin. na uro. 6. Sodarji: ne več akord, pač pa posameznemu 8 K 50 vin. na uro. 7. Hlapci: mesečna plača naj se jim zviša za 100 K mesečno. Upamo, in prav nič ne dvomimo, da nam p. n. ravnateljstvo omenj. tovaren ugodi s tem, da ustreže prav z vsem svojemu delavstvu, ki, ako se pomisli na razmere, v kojih danes živimo, res ne more pri svojem težkem delu izhajati s svojimi dosedanjimi neurejenimi plačami. PiedSlRlško delavstvo. Tržič. Socialni demokratje so sklicali pretekli teden sestanek predilnikega delavstva obeh organizacij, da se dogovore o zvišanju plač. Odzvali smo se z dobrim namenom, da skuipno nastopimo za naše koristi. Toda mesto stvarnega pogovora smo čuli zabavljice na osebe, ki nimajo z našim delom in v naši tovarni nobenega opravka. Znani Bedina, ki niti predilničar ni, je imel veliko besedo. Debro so tem zabavljačem posvetile naše ženske, pred vsem pa Štacin in tovariš Stenovec. Zapomnijo naj si rdečkarji: Za skupen nastop za delavske koristi smo vedno pripravljeni, nismo pa pripravljeni poslušati vaših napadov in sramotenj, Tiskarniško pomožno delavstvo. Nad vse slab je dnes, v primeri z drugimi nekvalificiranimi delavci, položaj ti-skarniškega pomožnega osobja. Povsod in pri vsakem povišanju plač, ici se zgodi v tej ali oni tiskarni, so oni zapostavljeni in nič upoštevani. Čeravno bi se moralo ravno pri njih upoštevati najslabše in najtežje delo, ki ga oni opravljajo. A vendar pa se jim poviša le za par kronic, medtem, ko se za druge stvari izdajajo naravnost ogromne vsote. Privoščimo vsakemu, ker vemo, da vsak težko še s tako velikim zaslužkom živi danes, a vendar ima to delavstvo le najtežje delo, želodec pa ravno tak ko ga imajo drugi. Naša zveza je storila tu prepotreben korak in se je takoj zavzela zanje. Prvo seveda pri najbolj prizadetih in najbednejših. Ti so danes prav gotovo v Prevaljah na Koroškem. J. S. Z. je zahtevala zanje takojšen povišek in čez 50 %, da se jim vsaj malo zboljša njihovo res ogroženo stališče. Mislimo pa, da bode tudi drugod potreba podrezati. Upajmo, da povsod z uspehom 1 Slamnikar. Domžale. V nedeljo 10. t. m, se je vršil v Domžalah v društvenem domu shod slamnikarskega delavstva, Povdarjalo in sklenilo se je sledeče: 1, Slamnikarska obrt je domača obrt, ob kateri naj tu stanujoče delavstvo najde svoj zaslužek, Domače delavstvo ne more pripustiti, da bi se brez potrebe uvažali tujci in mu odjedali zadnji grižljaj od ust, tako da bi se samo moralo seliti v tujino, — 2. Zborovanje slamnikarskega delavstva v Domžalah ima znak protesta proti vladi — poverjeništvu za soc. skrbstvo, ki še ni odgovorilo na vlogo slamnikarskega delavstva, vloženo potom slamnikarske organizacije in okrožnega tajništva Jugoslov, Strok. Zv, v Kamniku. — 3. V Domžalah se ustanovi za vsako tovarno Obervvalder, Sadslatter in Kurzthaler posebna skupina JSZ, — 4, 17, t, m. se vrši slamnikarska enketa v Mengšu, Smoter ji je izvolitev osi-ednjega odbora slamnikarske zveze in razgovor o vseh važnih gospodarskih in strokovnih zadevah, ki tičejo slamnikarsko delavstvo, -— Enkete se udeleže vsi trije odbori slam-nikarskih skupin JSZ iz Domžal, 7 odbornikov in 9 zaupnikov, Vrši se v društvenem domu ob 8, uri zjutraj. Enketa slamnikarjev v Mengšu. Dne 17. oktobra t. 1. se vrši v Mengšu zborova« je slamnikarskega delavstva. Pričetek točno ob 8. uri zjutraj. Spored enkete: 1, pozdrav, 2, referat o nalogi Zveze slamnikarskega delavstva; refirira tov, Kogej, 3. pregled novega pravilnika in poslovnika Zveze slamnikarskega delavstva, 4, bodoče naloge slamnikarskega delavstva, 5. slučajnosti. — Ker bo enketa izredne važnosti za ves razvoj slamnikarskega delavstva, je obvezna udeležba vseh odborov skupin in tudi izvoljenih zaupnikov. — Naj bo to zborovanje ob enem glasna manifestacija za naše upravičene zahteve. Pokažimo, da hočemo iti preko prezirov od strani naših delodajalcev in da hočemo tudi preko , vseh mlačnežev med delavstvom vztrajno naprej k dosegi naših zahtev. Anarhiji, ki vlada na zgoraj in spodaj, mora biti konec. Mi hnčp-mo ooootap .asnosti »a reda-to o5*-.. bomo dosegli le potom disciplinirane organizacije. — Okrožno tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze v Kamniku, Železničar. Nekaj odgovora. Strahovit krik so zagnali »Zvezarji« na »Večerni list« in na vse, kar gospodom okoli »Zveze« ne ugaja. Kljub temu, da se sami imenujejo najboljše katoličane, pa sami ne vedo, kak izraz bi rabili v svojem strokovnem glasilu, da bi bolj umazano udrihali čez katoličanstvo in tiste, ki ne verujejo njim in njihovemu glasilu! Seveda, mogoče se jim bode pa posrečilo kakor nekdaj socialni demokraciji, ko je prišla h krščanskemu delavcu v ovčji obleki, češ, mi nimamo z vero in katoličanstvom nič opraviti, mi delamo samo za dobrobit proletarijata, na drugi strani je bilo njih glavno geslo le do »far-! jih« in proti vsemu, kar je katoliškim članom še sveto. Naše somišljenike imajo radi v svoji organizaciji socialisti, komunisti ali pa »Zvezarji«, Samo duhovnike in stranko je treba pokazati v pravi podobi strašila, potem se jim ne bode treba bati, da jih zgubijo iz svojih organizacij. O Prometni zvezi lahko pišete, kar Vam drago. Očitati nam ne more nihče, da smo komu, ako ravno ni bil naš somišljenik, na ta ali oni način škodili ali vplivali, da bi se mu krivica godila, kakor se je to že delalo od strani »Zveze«. Ali želite, da si popolnoma izprašamo drug drugemu vest? »Prometni zvezi« nc bode škodovalo, »Zvezi« pa gotovo, Čudno se nam zdi kako je to, ako je »Zveza jugosl. železničarjev« strokovna delavska organizacija in je kot taka gotovo nasprotnica upravi, da ima edino ona prednost in pravico v uradu pri obratnem ravnateljstvu juž. železnice, ljudem nadležno usiljevati pristopnice v Zvezo jugoslov. železničerjev«? Ako je organizacija kot taka samo za koristi železničarjev, je gotovo nasprotna upravi. In uprava ne bode trpela, da se bode kaj takega dogajalo, naj si bode od katere koli strani. Škandal je, da se od nekaterih odločilnih gospodov pri obratnem ravnateljstvu kaj takega trpi. Prosta volja je, da se tudi gospodje pri obratnem ravnateljstvu organizirajo, kamor je njim drago in to lahko store izven svojih uradov. Časa imajo dovolj. Zato je nepotrebno, da se od gotovih gospodov uradnikov pri obratnem ravnateljstvu umetno vpliva na novo nastavljene moči, češ, moraš biti naš član, ako ne, nisi naš prijatelj ali naša prijateljica in ti bodemo že delali ovire na vse načine. Midimo, da je gospodom pri obratnem ravnateljstvu znano, ah mogoče še od njih dovoljeno, ko so nekatere na novo v službo nastopivše moči službo nastopile, da so od gotovih gospodov ali gospodičen že izgotovljene pristopnice k »Zvezi jug. železničarjev« bile na mestu, zahtevala se je pristopnina in članarina, in če dotičnik ni imel slučajno denarja, se je že poskrbelo, da je kdo nemudoma posodil. Železnica je obrat za vse sloje, za vse stranke in tudi vzdržavana od vseh strank, in vseh slojev, torej bomo prosili gospodo pri obratnem ravnateljstvu, naj uvedejo najprvo nepristranost pri obratnem ravnateljstvu in potem tudi po drugih takih uradih. Ako se pa tako sme še dalje dogajati, naj si železničarji sami naredijo sodbo, kam pes taco moli. Pisanje Deržičevega lista pa je navadna demagogija, ki ima namen železničarje slepiti. Vemo, da večina članov ne odobrava tega pisanja, a vsak se boji Deržiča, ki je pri železnici vpliven gospod. In če liberalna gospoda okrog tega lista zabavlja zoper kapitalizem, je to toliko vredno kot solze volka nad usodo ovce, ki jo je požrl. Čipkarica. Vložila se je prošnja na deželno vlado, poverjeništvo za socialno skrb, da bi se otvoril na Vrhniki zimski čipkarski tečaj. Poverjeništvo nam je odgovorilo, da jc odstopilo dopis v rešitev poverjeništvoi za uk in bogočastje, ki je kompetentno, da reši to zadevo. Mislimo, da ne bo brez uspeha, ker tečaj je nujna potreba za ondotne čipkarice. Treba je dati čipkaricam priložnost in sredstva, da se lahko izobrazijo in izpopolnijo v svoji obrti. Upajmo, da bo stvar ugodno in lutro rešena. Sedaj na enem kraju, potem bomo šli pa naprej, seveda vprašanje je, ako bo dovolj učnih moči na razpolago. To pa še zaenkrat ni naša skrb. Gledati moramo, da utrdimo organizacijo čipkaric še bolj, da bo kos svoji težavni nalogi. Bolniški strežniki. Celje. Pri nas se je ustanovila skupina »Zveze bolniških uslužbencev-". Skupina šteje 22 članov. Dolgo še nismo zganili. Se bodemo pa aedaj potrudili, da popravimo, kar smo zamudili. Skušali bodemo, da bodo naši tovariši in tovarišice v Ljubljani in Mariboru z nami zadovoljni. Uspehi, ki jih je dosegla organizacija bolniških uslužbencev, nam pa jamčijo, da je organizacija solidna ia čvrsta. V delu ie rešitev J Sfran '4., »Večerni lisk," dne 13. ofifSBra 1920. Kmetijski delavec. . »V po tu svojega obraza bos jedel krah zemlje,« je reke! Bog prvima dvema človekoma, ko sta grešila, Te besede se ures-, eičirjejo najbolj kmetskemu delavstvu. Njemu je usojeno irdo delo od zore do mraka, doklea- se ves utrujen ne vleže k počitku. Pri vsem tem pa bi bil še trpin zadovoljen, ako bi to trpljenje krilo najpotrebnejše, kakor; ob času neugodnega vremena hrano, čevlje, obleko itd. Ni se čuditi, kar se bore v časopisih, da se na tisoče ljudi seli na onstran morja, iskat si boljšega življenja, ker domovina mu ga noče dati. Zato je pričakovati pri nas v kratkem času, ko bo silno primanjkovalo delavcev, zlasti pa kmetskih, ker »tanje poslednjih je včasih neznosno. Veliko slučajev kaže, da delavca ne smatrajo niti več za človeka, ampak bitje, ki se lahko z njim razpolaga poljubno, dokler se da, ko pa več ne more, ga pa izroče nesrečni usodi, ki ga tira v največje pomanjkanje in poslednjič v žalostno smrt. Navedem naj samo en slučaj: Pred nedavnim časom je imel bogat posestnik pridnega hlapca, ki mu je zvesto služil za malo krajcarjev približno 30 let. Ko pa se je revež postaral in zbolel, ga ni hotel več poznati, temveč pustil ga je bolnega ležati v štali na slami, polnega uši. Ko je pa nekoliko okreval, mu je še isto odpovedal. Poginiti bi moral na cesti, da se ga ni usmilila dobra žena, ki mu je dala stanovanje v borni koči, kjer so nekdaj trli lan. Od ' tod je hodil beračit od hiše do hiše, dokler ga neko jutro niso dobili mrtvega v, koči. Tako je bil poplačan za ve« svoj trud, ki ga je imel v službi. Črno se mora delati delavcu pred očmi, ko premišljuje te alueaj«, ki bi se jih lahko naštelo mnogo. Zaio se ni čuditi, da popuščajo delo na kmetih ter gredo iskat boljšega kruha v mesto in tovarne, Krščanski kmetje sami uvidevajo, da to ne gre, da to gre v njih lastno pogubo. Oni vedo, da je treba na vsak način rešiti žalostno stanje kmetskega delavca. Gotovi samostojneži so začeli slepariti, češ, da so za delavca in mu žele vse dobro. Tako se je zgodilo pred kratkim na nekem taboru samostojnežev, na katerem so delavcem, ki jih je bilo s kmetiči, ki so pripeljali kazat svoje konjičke, nad tri četrtine, obljubljali vse dobrine sveta in se iste je prignal samo ples, ker brez istega oni itak nič ne opravijo. AH se ni samostojna kmetska stranka ustanovila samo za boj proti delavcem? Ali ni samostojna kmetska stranka, stranka kapitalistov in izkoriščevalcev, ki bi delavcu in malemu kmetu še to radi vzeli, kar ima. Torej delavci, proč odi volkov v ovčji koži, od Vaših izkoriščevalcev! Zakaj bi si kmetski delavci ne mogli ustanoviti lastne organizacije, kakor so njihovi liberalni delodajalci ustanovili stranko? Organizacijo, na krščanskih načelih, kjer bomo delavci z lastnim nastopom tudi sebi v korist kaj dosegli. Če bomo pa čakali, kdaj nam bodo stranke kapitalistov pripomogle do boljših plač in bolniškega in starostnega zavarovanja, ne bomo pričakali nikdar nič. Torej delavci, pomagajmo si sami in združimo se v močno armado, kjer bomo vsi z enim glasom »ahtevali preureditev poselskega reda, bolniško in starostno zavarovanje. Dokler delavstvo tega ne uvidi in se bo pustilo zapeljati raznim sa-mostojnežem, tako dolgo bo ostalo suženj svojega gospodarja. Kmetski delavec. Razne novice. ' PREMOG — VELESILA. Mislimo si, da bi se bil kateri slavni mrtvec — Cezar, Ludovik XIV., Napoleon —. udeležil nedavne mirovne konference v Spa,pa ga vidimo v duhu vsega začudenega, ko je slišal, da mora dati Nemška toliko in toliko premoga, kakor vojno odškodnino. Kaj čuda! Ob času Cezarja, LudovikaXIV„ da celo v dobi Napoleonovi se nikomur še sanjalo ni, kako velikanskega pomena je premog za napredek človeške kulture. ... • Kako naj tedaj pojasnijo tem sencam, da bi brez premoga civilizacija modernih narodov skoraj mahoma zašla. Kako jim razložiti, da bi bila brez premoga poslednja svetovna vojska trpela le nekaj dni? Kako naj bi jim dopovedali, da se politična moč modernih držav čim dalje bolj meri po njih premogovem bogastvu in da narodi, kateri ga nimajo, ao po usodi obsojeni, da pridejo pod jerobstvo onih, kateri ga imajo, naj prej e v gospodarskem in pozneje v političnem pogledu. Težko je to*le razložiti živim, kaj šele mrtvecem. Kljub temu je mogoče ob kratkem pojasniti, zakaj je v moderni dobi premog tako velikanskega pomena. Predvsem moramo pripomniti, da je ogromni razloček, ki je med modernim svetom in prejšnjimi civilizacijami, nastal z velikansko množino gonilne silo, ki jo nudi premog. Poizkusimo podati v številkah sliko te gonilne sile, ki nadomešča človeško in živalsko sjlo f>ri mehaničnem delu. Po dolgih računih je dokazand, da more 190,000.000 ton premoga, ki se je slednje leto pred vojsko nakopal na Nemškem, izvršiti tisto delo, ko 950 milijonov delavcev, Delavec-premog ima vrhutega še. to prednost, da izvrši za tri franke delo, za kar bi delavec-človek zahteval približno 1500 frankov. Pripomnimo še, da 5000 premogarjev nakoplje na leto milijon ton premoga, ki potem izvrši toliko dela, kot 5,000.000 delavcev. Pomnožiti premogovo bogastvo kake dežele pomeni neizmerno pomnožiti njeno prebivalstvo. Dosti premoga in malo prebivalcev se bolje izplača ko malo premoga in dosti prebivalcev. Učeni profesor Lau-nay je dokazal, da je število prebivalstva velikih angleških mest rastlo kakor je rastla množina nakopanega premoga v njih okolici. Tako n. pr. Glasgow, ki je imel v letu 1801 le 80.000 prebivalcev, šteje danes že 800.000 ljudi. Sheffield, ki je bil v začetku 19. stoletja neznatno mestece, ima zdaj 380.000 prebivalcev. Liverpool jih je imel v letu 1700 samo 5 tisoč, a danes jih šteje 750.000 in še nekaj stotin čez, To prebivalstvo znači izpremembo premoga in bilo bi obsojeno od lakote umreti, če bi kakšen geologijski prevrat uničil premog, od katerega živi! Če količkaj okoli sebe pogledamo, vidimo precej, v kakšni meri je moderna civilizacija odvisna od premoga. Vsakdo lahko uvidi, da bi prenehal železniški promet, če bi premog izginil. A statistika pove, da naše lokomotive nikakor no porabijo vsega premoga. Železnica pogoltne približno samo 18 odstotkov nakopanega premoga, dočim ga potrebuje obrt 17 odstotkov, za kuho ga gre 19 odstotkov, v plinarnicah ga zgori 7 odstotkov in 10 odstotkov ga porabi pridobivanje premoga samega. ‘ -Wž." . V vojski je bil premog na prvem mestu, Brez njega bi ne bilo ne topov, ne streliva, ne živeža in Amerikanei bi ne bili prijadrali preko oceana, da bi prišli Francoski na pomoč. Premog je postal tako neobfiodno potreben, da so vse države, katere ga nimajo v zadostni množini, obsojene, da postanejo vazalne dežele onih držav, katere so bogate s premogom, kakor je Angleška« Zd&j um e jemo, kako Angleška s svojim premogovim bogastvom redno pritiska na dežele, katere morajo od nje premog kupovati, dft bi vzdržale svojo industrijo, To vodilno vlogo, katero imajo nekateri narodi, ki so bogati s premogom, dobro osvetljuje tudi vsa zgodovina nemške trgovine in obrti. Oboje se je tako mogočno razmahnilo, a to šele od leta 1880., ker je Nemška imela premoga v izobilju, Čim več ga je nagrebla, tem več je producirala, In čim več je producirala, tem več je izvažala in pridobivala novih in zopet novih trgov. V letu 1913, je dosegel nemški izvoz ogromno število 13 milijonov. Tako je Nemška začela tekmovati z Angleško za svetovni trg. Da bi jo premagala, si je Nemška zgi'adila močno vojno brodovje in se je pripravljala na vojsko, ki se je naposled res vnela. Tako se je zgodilo, da je bilo nemško premogovo bogastvo eden izmed neposrednih povodov spopada, ki je imel predrugačiti svet. Bodočnost narodov moremo prerokovati vsaj z nekaj sigurnostjo, ako le vemo, kako bogati so s premogom. Združene države ga nakopljejo na leto skoraj 600 milijonov ton, Angleška 300 milijonov ton, toliko, kakor Nemška pred vojsko, Francoska 40 milijonov, dasi ga potrebuje 60 milijonov ton. Španska, skoraj zadnja v tej vrsti, ga nakoplje približno samo štiri in pol milijona ton, Premogovo bogastvo, kateregasibodi naroda, določuje njegovo gospodarsko in politično stališče. Narod, kateri je primoran kupovati premog v tujini in ga drago uvažati, ne more poceni producirati in torej tudi ne izvažati. Ne preostaja, mu drugega, nego oprijeti se produefranja drugih predmetov, katero ne potrebuje toliko gonilne sile: na urarstvo, na ume talno industrijo, na modne predmete itd., a posebno se ima posvetiti poljedelstvu, ki ga hrani. Novi znanstveni izumi morda nekoč nadomestijo premog kot gorilno silo, a doslej še nismo tako daleč, S poizkusi v laboratoriju, ki sem jih delal več kot deset let, sem dokazal, da je slednja snov vir mogočne energije, ki je še slutili nismo, namreč atomska energija. Danes jo pridobivamo le v neznaten del, ali prišel bo čas, da jo bomo izkoriščali popolnoma, In izpremenilo se bo obličje sveta. Ko bo imel človek na razpolago neusahljive vire gonilne sile in ž njo tudi bogastvo, bodo prenehali današnji socialni problemi. Danes pa moramo živeti od tega, kar imamo, izrabiti moramo to trohico premoga, in skrbno iskati še kai drugega. Še je treba, kakor gre, izkoristiti premog, ker se 90 odstotkov toplote pri kurjavi izgubi. Važno kurivo je petrolej, ki izborno nadomešča premog, saj da kg petroleja 11,600 kalorij, dočim kg antracita lelO.OOO. Vse nove angleške križarke rabijo za kurivo petrolej, katerega ima baš zopet Angleška največ. Kakor premogov nadomestek pride v poštev samo »beli premog«, to je vodna sila gorskih jezer, bistric, vodopadov in ledenikov. Nekateri statistiki trdijo, da bi' vsi francoski vodopadi nadomeščali skoraj 20 milijonov ton premoga, kar je skoraj prav toliko, kolikor ga letno Francoski primanjkuje. Precej smo se oddaljili od konference v Spa. Ali brez navedenih pojasnil bi ne bili umeli, zakaj se je s tako vnemo vršilo pogajanje o dobavi nemškega premoga. Dogovor je vezal Nemško, da bi dajala Francoski določeno množino premoga za ceno, kakršna je na Nemškem, Angleška daje Francoski tono premoga po 100 šilingov, doma ga pa prodaja po 40 šilingov. Nemški premog bi torej mogel tekmovati z angleškim. Da bi preprečil tako konkurenco, se je trudil Lloyd George, da bi se Nemcem znižala množina premoga, ki ga imajo dajati Francoski, potem pa tudi, da bi Francoska nemški premog plačevala dražje, Tedaj s podporo Angleške more,Nemčija Francoski premog prodajati štirikrat dražje, kakor ga prodaja doma. Francoska je sprejela te pogoje, ker premog mora imeti, naj velja, kar hoče, a Nemška, podpirana po Angleški, bi ji ga sicer ne dala. Še nikdar se ni tako vidno pokazalo, kakšne gmotne in nravne moči je premog narodom. Bodočo vojaško in pa gospodarsko nadvlado bo tvoril zopet premog. (Želeti bi bilo, da bi služil res le ljudstvu v korist in ne v pogin!) Gustave le Bon —Nenad Vojvodič, : % a * m r Begat« premogove jame v neposredni bližini zlate Prage. Na posestvu bivšega grofa Nostica ,v Mešičih so odkrili ka-kdr poročajo »Narodni Listi« — bogate premogove sklade najboljšega črnega premoga, Premogove debele plasti se razprostirajo v smeri proti mratinski sladkorni tvomici. Lastnik posestva je stopil z znanim milijonarjem Blechom in še nekim drugim kapitalistom v družbo, ki bo v bližnji prihodnosti začela premog kopati. r Koliko sladkorja bodo letos pridelali na Češkem. Po dosedanjih analizah sladkorne pese se lahko računa, da bodo letos pridelali v češkoslovaški republiki približno 738.000 ton surovega sladkorja ali okoli 650.000 ton rafiniranega sladkorja, od katerega bo domači češki konsum potreboval približno 300.000 ton. Za izvoz ga bo določenega okoli 350.000 ton, ko bo ves rafiniran. ,Zvezi krK«“i tovarniških in prometnih delavcev«** rastek članov znaša v V zvezi lončevinarjev in kamnosek#*« znaša prirastek 18,962. Skupaj zna&lj avgusta 1920 pa je znašalo vilo članov v tei zvezi rastek članov v letu 1919 45,041, 11 o s« i ,0, Pomniti pa je, da je ta zveza 1« drobec celotne strok, organizacij® 1 delavstva v Nemčiji, 131 a g a j n iško poročilo.. Blagajniško poročilo obsega P» (, »Zvezo k r s č s-* s k i h 1 0 v a * š k i h in prometnih d e 1 a v d 1 Dohodkov je bilo v letu 1919; j 1. na prispevkih 1,055.672,— mar^ na pristojbnini *29.531.— mark; 3, kalnih prispevkih 65.531.25 mark; jL splošnih dohodkih, obrestih, brošurah, 40.062.69 mark; 5. saldo 1.1918 mark, skopaj 1,280.442,— mark. | Izdatkov je bilo v letu 1919: 1. uprava plače 42.613,— nia% okrožna uprava ozir. plače 159.699.—®*? 3, odbitek skupin 141.391.— mark;*<£ silo 66.666.— mark; 5. prispevek tralo 9.877.— mark; 6. izobrazba mark; 7, Pravno varstvo 14.476.-8. mezdna gibanja 359.170.— mark: 9,™ poselna podpora 134.196,— mark, 10> niška podpora 53,793.— mark; 11- _ nina 5.245.— mark; 12. izredna P0*®* 600.— mark; 12. razno 88.096,- »J skopaj 1.082.357.— mark; dohodki mark, izdatki 1,082.357 mark, p*«0^ z 31. decembrom 1919 198.085,— j Vrednost inventarja je znašala^ ceni leta. 1919 114.199 mark, tako, daQ j šalo premoženje zveze skupaj 31*-**' j Mezdna gibanja. g Mezdnih gibanj je imela zveza v v 1919 620. Do stavk je prišlo v 48 od teh 42 napadalnih in C odbijali^'. mezdnem gibanju in stavkah je udeleženih 41.265 članov. Od 620 gibanj je bilo 384 z dobrim uspeholft* z delnim in 2 popolnoma brez uspel1*", viška se je doseglo skupaj za 41,265 kar je tedensko 1,307.006.35 mark, ^ pa 67,964.330.— mark, 90 odstotkov je s kolektivno pogodbo zavarovanih» To poročilo ne potrebuje noben#.a mentarja. Že Številke povedo, kak^j organizacija, kaj je prava strokovD^ ganizacija in kaj pomeni za delavca-‘'ji Zato, krščanski delavec, delavcu poročilo naših tovarišev v Nemč!$.? nam bo v bodrilo in y zgled. ^ ijV.', Boro 5»goslc U. Korc kor. N nen vraja Oljske d LDl 22. j Hat i ‘Paj Av °dst opasti . It & ODGOVOR. i En vzgled. Glasilo »Centrale krščanskih tovar niških in prometnih delavcev Nemčije« prinaša v številki 20. z dne 30. septembra 1920 poročilo o poslovnem letu 1919, Zdi se natn umestno, da priobčimo dotično poročilo, ker nasprotniki pravijo, da ni nikjer drugje krščanskih socialistov kot. v Slove niji, da je ves svet socialnodemokiatičen in komunističen. ; . . »Zveza krščanskih tovarniških in prometnih delavcev Nemčije.« Č1 a n s t v o, Poslovno leto 1919 je z ozirom na prirastek članov razveseljivo, Stanje članov koncem leta 1918 : 22,563: koncem I. četrtletja 1919: 33.749; II. četrtletje 1919: 43.412; III. četrtletje 1919: 48.292; koncem leta 1919: 48.642 članov. To je razvoj »Z v e ze krščanskih tovarniških in prometnih d e 1 a v c e v«. Tej zvezi se je priključila še »Zveza lončevinarjev in kamnosekov«. Ta zveza je štela koncem leta 1918: 10,898 članov in koncem leta 1919 je štela pa 20.860 članov. Tako jc bilo članov v »Zvezi krščanskih tovarniških in prometnih delavcev« koncem leta 1919 78,502. Pri- Črna. G. Salamonu na Prev’l vsled obilnih poslov odgovarjam šel« nes. Speljal sem Vas na led, na kat* je Vam spodrsnilo, V svojem otroške*0 govoru pač ne kažete nobene »Sals^ ske modrosti«. Ker torej Vi ne veste» je povišal železniške tarife, Vam teD,JJ tom razodenem, da je ponovno zabjjj železniški minister dr. Korošec od enega ministra Stojanoviča — den — prispevek za železniške polrebščii^ mu tega ni dal. Nato je bil železniški & nister dr. Korošec prisiljen povišati niške tarife samo za 100%, Finančni ^ nister in drugi njegovi kolegi pa so nasproti hoteli izvesti 200, oziroma zvišanje, To je resnica — vse drugo 1®.^ Nevednim rdečim delavcem lagati j® ko. Kdor je pa malo čez prag svoj® ; pogledal, je pa o resnici drugače V Črni, dne 28. sept. 1920. Jos. Dobrovc, žup**^ a SLU Pas loto * f'lo 2 B \ H ^io ; -r,- Š' v 'Ž IŠ** Karotino glediiče. Drama: Sreda, 13. okt.: »Anfisa«, uradu11 predstava. Izven. <; Četrtek, 14, okt,: »Pygmaliout, A<'. Petek, 15, okt.: »Hasanaginica«. C*f Sobota, 16. okt,: »Pygmalicn«. Nedelja, 17, okt.: »Za narodov bisž Izven. f, Ponedclj., IS. okt.: »Hasauagiuicft**: g Opera:r Jj Sreda, 13. okt.: »Od bajke do bajk** Četrtek, 14, okt.: »Rigoletto«. C. ,j§ Petek, 15, okt,: »Hofmannove P*®’ vedke«. D, Sobota, 16. okt.: -Od bajke do b&J* Red E. Nedelja, 17. okt,: »Hofmannove P1"1™ vedke«. Izven, Ponedeljek, 18. okt.: zaprto. Jj ii Odgovorni urednik Jože Rutar ajatelj konzorc Tiska »Jugoslovansk Izdajatelj konzorcij * Večernega lista«' < a tiskarna« v Ljublj® Auto mobili in kolesa njih deli in oprema pnevmatika garaža in delavnica 1. Go Ljubljana Gosposvetska c. 1* Vegova ulica 8.