Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 8. januarja 1937 Štev. 5. Leto XI. (XVHI.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA n Ateksaicdtette I Varšava — Berlin Pariz, 8. januarja. »Excelsio>r« se peča s sporom, ki je nastal med Francijo in Turčijo v vprašanju Aleksandrette ter ugotavlja, da je Turčija že odredila mobilizacijo dveh divizij v neposredni bližini meje. Razen tega ima Turčija pripravljene komitske skupine, ki jih bodo vrgli v ta sandžak, da vršijo agitacijo med tamošnjem prebivalstvom. Na drugi strani sc poroča, da je že prišlo do stika med Londonom in Parizom v vprašanju najnovejšega spora, ki je nastal med Francijo in Turčijo. V londonskih krogih se opaža razpoloženje, da se ne sme dovoliti Turčiji samolastna odločitev v tem vprašanju. Po informacijah iz drugega vira pa je mogoče sklepati, da so tukaj znaki za povsem novo orientacijo turške zunanje politike. Turčiji namreč ne gre samo za tem, da se reši vprašanje Aleksandrette in Ai»-tijohije, ki se nahajata v francoskem mandatnem področju, nego se najnovejši dogodki v Istanbulu smatrajo kot prvi korak Turčije, da dobi nazaj mosulske pe- Vmi vs« • • »v v • Nemčiji niso me kaj dovoljni s Poljsko za- PARIZ, 8. januarja. Nemško časopisje kaže ter izraža veliko nezadovoljstvo z varšavskim govorom poljskega zunanjega ministra Becka pred poljskim sejmom, v katerem je izredno toplo govoril o Franciji. Nemško časopisje povdarja, da je Beck siguren pomoči Francije ter Anglije. Nemčija, ki je upala, da se ji bo posrečilo zlomiti sistem pogodb o medsebojni pomoči, čuti razočaranje, ker je pri tem v prvi vrsti računala na Poljsko. BERLIN, 8. januarja. Havas poroča; Izšlo je službeno poročilo, da je letalsko ministrstvo do nadaljnjega prepovedalo vsako letenje nad področjem med Odro in poljsko mejo. Prepovedana zona je omejena na severu po reki Varti, pritoku Odre, na jugu pa po Odri ter linij, ki spaja grada Grossen in Tschihertzig. To je prvokrat, da je izšla prepoved leta nad gotovo zono za nedoločen čas. Smatra se, da gradi Nemčija v tej zoni utrdbe. BERLIN, 8. januarja. Havas poroča: Vojno m'nistrstvo je odredilo, da si morajo vsi civilni nemški zdravniki pridobiti ono znanje, ki je potrebno zdrav nikom za slučaj vojne. ftatrtija ne mete ostali mtna LONDON, 8. januarja. Havas poroča: »Times« pišejo v zvezi s Španijo, da so trolejske vrelce, ki jih je svojčas s pro- i tudi one vlade, ki niso izrazito desničar-testom morala prepustiti Iraku. S tem j skega značaja, pričele v zadnjem času nastajajo v tem predelu komplikacije, ki bi se mogle še bolj zaplesti, ako odgovarjajo resnici vesti, da računa pri tem Turčija na pomoč Anglije, pri čemer skuša Turčija v Londonu dokazati, kako mora biti Turčija, če se računa z njeno pomočjo, ne samo kopna sila, marveč mo- z vse večjo vznemirjenostjo spremljati razvoj prilik v Španiji. So popolnoma točni podatki o tem, da .so se že pred Božičem izkrcali v Cadizu močni nemški kontingenti. Povsem prirodno je, da je Francija s prihodom Nemcev na pire-mejski polotok razburjena. Francija ne rala razpolagati tudi z močnim letal- j more ostati mirna, ko vidi v svojem so-stvom, za kar pa nujno potrebuje mosul- j sodstvu krepitev nemške sile. Zadnje po-ski bencin. • šiljatve Nemčije ter Italije v Španijo bo- Ostrina, s katero se je Turčija odlo- do vsekakor povzročile zaostritev počila, da reši ta spor, o čemer smo že vče- (ložaja, zlasti z ozirom na posredovalno raj poročali, je zbudila umevno veliko j vlogo, ki jo je Francija prevzela napram pozornost pariških političnih in odgovor- sovjetski Rusiji v španskih dogodkih, nih krogov. Izraža se bojazen, da bi mo-gia Turčija pripravljati udar, kar bi položaj še bolj zamotalo. S francoske strani se povdarja, da so že prav dobro znani dokazi, v smislu katerih no more Francija kot mandatna oblast odločati o turskih željah, marveč šele Društvo narodov, ter se pri tem naglasa, da ne bo Francija niti dovolila in niti trpela, da bi Turčija na svojo roko odločala v tem vprašanju, ki se bo itak obravnavalo na predstoječem zasedanju Društva narodov dne 18. januarja, ob kateri priliki bo sigurno padla odločitev. Turčija pa oči-vidno ne ‘zaupa Društvu narodov in se čujejo celo grožnje z izstopom. BERLIN, 8. januarja. Danes bo objavljen odgovor nemškega zunanjega ministra Neuratha na francosko angleško de-maršo glede pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Nemška nota zahteva, da se odstranijo iz Španije vsi politični agitatorji in bojevniki, tako da se ponovno obnovi s ta nje meseca avgusta lanskega leta. Nemška vlada bi bila pripravljena v tem pogledu sodelovati. RIM, 8. januarja. Zunanji minister Cia-no je izročil italijanski odgovor na francosko britansko demaršo dne 26. decembra francoskemu odpravniku poslov ter angleškemu poslaniku. Odgovor je jasen ter govori o vseh materialnih pogojih ne-vmešavanja ter je sestavljena v prijateljskem tonu. JUmeveUaua m de*H6ktaci\a WASHINGTON, 8. jamarja. Ameriški senat in poslaniška zbornica sta se včeraj sestala k skupni seji, da čujeta tradicionalno poslanico novoizvoljenega predsednika Roosevelta. V svojem govoru pred kongresom se je Roosevelt dotaknil tudi mednarodnega položaja ter je dejal, da je v-eliko število vlad izkazalo nesposobnost, da zadovoljijo želje in potrebe širših ljudskih sloiov. Tako je oli- garhija zavzela mesto demokracije. Militarizem se je bohotno razvil v oligarhijah, dočim se je zmanjšal v onih zemljah, ki so ohranile demokracijo. Roosevelt je zatem navajal prisrčni sprejem v treh južnoameriških državah in je dejal, da so navedene države na ta način izrazite prepričanje, da je demokracija najboljša državna oblika, ki je ne želijo menjati. Nedvomno je, da hoče Turčija, četudi samostojnosti, likvidacija britanskega vi-. 'sc naslanja na Anglijo, izkoristiti sedanjo j sokega komisariata v Kairu, ukinjenje 'notno situacijo v Evropi, da bi dosegla francoskega mandata nad Sirijo, uspešen ‘‘voje cilje. Turčija navaja kot vzrok svo-|upor proti Angliji v Palestini, državni jega postopanja bojazen, da bi jo mogla udar v !rak,u brez angleške vednosti, prehiteti Italija in se polastiti važnegaj ustvarjanje Alahove zveze, ki naj združi pristanišča Aleksandrette. Francija pa računa pri tem na to, da bi mogla kmalu za tem doživeti turške pretenzije na Sirijo. ki ji je Francija pred nedavnim priznala samostojnost in druge pretenzije, ki bi temu mogle slediti. Radi tega vztraja Francija na vvoiem stališču, da ne more ustvarjati novih situacij tam, kjer je (,~ana s pogodbami in mandatom. Atatiirk, vodja moderne Turčije, je pretvoril tistega »bolnega« moža ob Bospo-ru v čilega, krepkega »zdravega moža«, pri katerem se pojavljajo težnje po*pri-dohitvi tega, kar je nekoč bilo otomansko, da se na teh osnovah vpostavi stari otomanski imperij, v tem trenju in borbi za prostor pa je upati, da se bo navzlic sedanji napetosti vendarle posrečilo rešiti francosko turški konflikt na način, ki bo zadovolil tako Francijo, kakor tudi Turčijo, ki ji živo lebdi pred očmi milost, ki jo je Alah v preteklem letu naklonil Alahovim metodam; okrepitev egiptske Turčijo, Iran, Irak ter Afganistan. Končno še tudi okrepitev muslimanskih plemen v francoskih kolonijah. Nastaja pa pravzaprav še vprašanje, zakaj rlskira Francija za to mandatno okrožje Aleksandrette ter Antijohije svoje dobre odnošaje z Ankaro? To pa je v zvezi s položajem, ki pravi, da niso tukaj francoski interesi, marveč interesi njenih sirskih podanikov, ki še danes po 17 letih, odkar se je zrušil otomanski imperij, nič kaj z prijetnimi spomini ne gledajo na Turčijo. Tj franc, podaniki so se od nekdaj bolj ali manj odkrito upirali turškemu vladstvu in niso nikdar verovali, da se bo nova Turčija hotela omejiti na svojo nacionalno področje, in ki so mnenja, da je še vedno boljša francoska roka, kakor pa učvrstitev oblasti modernizirane Turčije s prodiranjem v arabsko področje. Njihovo geslo je: rajši imeti opravka z neverniki, kakor pa z odpadniki. Uaietlu DR. STOJADINOVIC V MONAKOVEM. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je na potu v Švico, kamor se je podal k svoji družini, da prebije tamkaj pravoslavne božične praznike, ustavil v Monakovem, kjer je tudi prenočil. Ogledal si je med drugim monakovske umetnine. OCVIREK. V »Slovencu« z dne 6. januarja smo čitali pod »Mariborskimi vestmi« sledečo notico: »Mariborci v frakih. Snoči je bil v Mariboru elitni akademski ples. Pravijo, da še nikoli ,od obstoja mariborskega mesta ni bilo na plesu toliko mariborskih meščanov v frakih, kakor to pot. Vsi boljši mariborski krojači so že od božiča šivali neprestano frake. Pojav, ki si ga Maribor še ni prav razložil: »škrici« so naj-dražja obleka, ki se nosi v Mariboru lahko jedva dvakrat, trikrat na leto. Ali se Ma-riboTcem v novem letu tako dobro godi, da si omišljajo frake, ali pa je to znak snobizma...« Včerajšnje »Jutro« pa poroča v zvezi z navedenim plesom, da so bili med odličnimi gosti tudi »župan dr. Juvan, sreski načelnik za Maribor levi breg g. Popovič, policijski šef dr. Trstenjak ter mestna svetnika dr. Pihler in dr. Kovačec« ki sta, kakor znano, člana občinskega kluba JRZ. Ljudje, ki so bili na plesu, pravijo namreč, da so se fraki kar izgubljali v množici drugih moških oblek. Kako je to poročilo prišlo v stolpce resnicoljubnega »Slovenca«, nam ni znano. Najbrže bi tega poročila ne bilo, če bi si bil poročevalec na licu mesta ogledal položaj in počakal, da bi videl, kdo vse se bo znašel v tej elitni družbi ter šele potem poročal. S tem bi si prihranil novo blamažo, spričo katere se ves Maribor poročilu prav škodoželjno smeji. Morda pa bo ta blamaža dobrodošla za to, da se ne bodo poročila pošiljala o kakšnih prireditvah v Ljubljano, še predno se je kaj pričelo. Ne bo pa odveč, če bi v zvezi s tem opozorili na čudežne dogodke, ki se dogajajo pod sedanjim klerikalnim režimom v Avstriji. Uprava dunajskega državnega gledališča se namreč peča z namero, da uvede za dva večera v mesecu v državni operi in »Burgtheatru«, izvzemši galerije, obvezno nošenje frakov za gosp de. Hic Rhodus, hic salta! V ALAHOVEM NAROČJU. Sarajevska »Naša domovina« piše, da je izstopil iz rimsko-katoliške cerkve in pristopil k islamski veri vršilec dolžnosti ■upravnika Doma narodnega zdravja v Livnu dr. Vinko Zaccharia. Dr. Zaccha-ria, ki je doma z otoka Hvara, je privzel ime Vahid. PISMO ANGLEŠKEGA KRALJA ZENI-ŠKEMU NATAKARJU. Redko čast, da prejme kraljevo pismo, je doživel višji natakar hotela »Mosko-vič« Josipa Karavla v Zenici. Ob priliki poroke blagopokojnega kralja Ujedinite-Ija je bil namreč Karavla zaposlen na dvoru. Ob priliki svatbe je bi! navzoč tudi vojvoda yorški, kateremu je bil določen v svrho postrežbe Zagrebčan Jooo Karavla. Ob tej priliki se je vojvoda, ki je znan kot strasten ljubitelj golobov, razgovarjal s Karavlom, ki se tudi peča z rejo ptičev. Pred nedavnim pa je zagrebško društvo rejcev ptic sklenilo, da bi g. Karavla s posebnim pismom zaprosil yorškega vojvodo, da bi društvu poklonil par posebne vrste golobov, za kar 'bi mu društvo poslalo v zameno nekaj parov golobov druge vrste. G. Karavla je pismo zares napisal in ga poslal angleškemu kralju Juriju VI. preko znanega nogometnega branilca Gradjanskega Marka Rajkoviča, ki je bil z Gradjan-skim na turneji po Angliji. Včeraj je Karavla prejel pismo britanskega kralja, v katerem mu kralj sporoča, da bo posl-’1 par željenih golobov. PREKMURSKA POLITIKA. Benkova »Murska krajina« piše: »Te dni je dobil g. Žižko Janez, ponoviK) izvoljeni župan občine Šalovci, na svojo pritožbo proti njegovi razrešitvi županskih dolžnosti, ki se je izvršil tik pred občinskimi volitvami, sledečo rešitev: Pritožbi se ugodi in izpodbijana odločba razveljavi, kolikor se tiče razrešitve pri-tožitelja. Iz tega je razvidno, da so bila očitanja, ki so bila naperjena proti g. Žižku, za agitacijska sredstva, v času ko so se vršile zadnje volitve, brez vsake osnove. Bila so prenagljena in to si naj vzamejo gospodje agitatorji na znanje!« Medtem, ko je v evropskih in izveti-evropskih državah osebnost bivšega kralja Edvarda, sedanjega vojvode Wind-sorskega, stopila več ali manj iz ospredja zanimanja, se je polastila Avstrijcev po naselitvi vojvode v gradu Enzesfeld v Nižji Avstrijski neverjetna radovednost-na psihoza. Vse zanimanje avstrijske javnosti se je m mah osredotočilo samo na vojvodo VVindsorskega, tako da so danes uprte oči vseh avstrijskih državljanov v grad Enzesfeld, ki leži v romantični dolini reke Triesting in kamor se je zatekel vojvoda, da se tu skrije pred radovednimi očmi svetovne javnosti. Kakor v bojnem taboru. Malo in mirno naselje Enzesfeld je preko noči spremenilo svoje lice. Vse ceste, ki vodijo v grad, so zastražene po orožnikih, ki ne puste nikogar v bližino. Vse prošnje in pretnje ne zaležejo ničesar. V vasici in njeni okolici je noč in dan vse na nogah. Glavna cesta, ki pelje skozi vas, je natrpana z avtomobili, motocikli in vozovi. Grad in vsa okolica sta ovita v tajinstveno meglo, ki je pomešana z dimom, ki se dviga iz dimnikov hir-tenberških municijskih tovarn. W»ndsor - Simpson - Tschinderer. K imenu Windsor in Simpsonove seje priključilo še tretje ime, to je ime gosp. Tschinderera. Kako tudi ne? Saj je vendar g. Tschinderer edini vaški krčmar v Enzesfeldu, čigar krčma se je spremenila v glavni stan vseh oblegalcev gradu. — Takega prometa in živžava še v svojem življenju ne pomni. Tu se zbirajo novinarji iz vseh vetrov sveta. V njegovi gostilni se kujejo načrti, kako bi posamezniki prodrli z zvijačo v grad. Mnogim se je je res posrečilo, da so prišli v grad, a so jo morali kaj kmalu odkuriti, ne da bi dosegli svojega cilja. Vaški pismonoša je postal kar čez noč važna oseba. Mnogi mu zavidajo, ker ima prost vstop v grad. in vendar: dasiravno je predal že nad 1000 priporočenih pisem za vojvodo, ni kljub temu videl do danes niti vojvodo-vega tajnika, kaj šele vojvodo samega. V svitu in blesku grajskih dvoran. Pestra zgodovina grada Enzesfelda nas vodi v karolinško dobo (1. 1125), ko je bil lastnik gradu Friderik Engle. V letu 14S0 ga je »obiskal« Matija Krvin, ki je ta grad porušil. Zatem se lastniki menjavajo, zadnji med njimi je sedanji lastnik gradu baron Evgen Rotschild. Grad je urejen v angleškem stilu, ima velik park, odkoder prispemo po širokih stopnicah v I. nadstropje, kjer biva sedaj vojvoda Wind sorski. Grad ima 70 sob, med njimi nekaj krasnih dvoran, ki so opremljene s pohištvom iz 18. stoletja in iz renesančne dobe. Baron in baronica Rotschild, ki sta znana daleč naokrog, izhajata tudi iz neke angleške rodbine Rotschildov in sta bila z vojvodo Windsorskim v prijateljskih stikih že takrat, ko je bil še princ Waleški. Baronico Rotschildovo in Simpsonovo veže slična usoda. Gospodična Kitty Wolf, sedanja baronica Rotschildova, se je poročila s svojim možem šele po dvakratni ločitvi s prejšnjima možema in to v letu 1924. Ni izključno, da je našel vojvoda Wiudsorski baš radi tega pri gospej baronici največje razumevanje in da se je radi tega odločil za Emzasfeldovo zatišje. Fotoreporterji v blazni tekmi... Ko je vojvoda vendarle dovolil fotografom, da ga posnamejo, je nastala prav cata tekma. Kdo izmed njih bo prvi, ki bo poslal najnovejši posnetek vojvode Wind sorskega v svet? Nekdo izmed fotografov je imel v svojem avtu pravcati fotografski atelje. Slika je bila na mah gotova in ni trajalo niti par minut, ko je bila ra-diotelegrafskim potom razposlana na vse strani sveta. Novinarji v akciji... O življenju vojvode Windsorskega prodre v svet le redko kedaj kakšna vest. Kljub temu vztrajajo novinarji na svojih »položajih«. Najraje se zbirajo v Tschin-derovi kuhinji, kjer »kuhajo« v zvezi z £ Fort Belvedere pri Windsorju, kjer se je angleškega kralj Edvard Vlil. odločil za odstop z prestola. rezultati opazovanj »najverodostojnejše« vesti, ki gredo v širni.svet. Na Dunaju so izgubili glave... Na Dunaju je vse zmedeno in iz sebe. Vse govori samo o vojvodu in o ničemer drugem. V družini, na ulici, v trgovini, v gostilni ali v kavarni v kinogledališčih ali v zabaviščih, povsod je govora o vojvodu Windsorskemu. Nezvestim možem postavljajo žene vojvodo za zgled. Ljubezen vojvode je v očeh avstrijske mladine zasenčila Shakespearejevega Romea. — Povsod ga pričakujejo in živijo v prepričanju, da bo zdaj pa zdaj stopil v ta ali oni lokal. Iz te psihoze, ki se je polastila Dunajčanov, pa kujejo podjetni lastniki dunajskih zabavišč svoje zavidanja vredne dobičke. Psihoza se bo pa še nedvomno stopnjevala, ko bo te dni prispela v Enzesfeld gospa Simpsonova. Hrvatski kmetje vabijo vojvodo Wind-sorskega. Nedvomno je, da je vojvoda Windsorski navdušen za naš Jadran in da bo prej ali slej po svoji naselitvi v gradu Enzesfeld obiskal tudi naš Jadran. Zanimivo je. kakšne načrte si delajo glede tega naši Dubrovčani, ki bi radi videli vojvodo v svoji sredi. Kmetje in prebivalci vasi Sla-vetič pri Jastrebarskem pa so se odločili, da pozovejo vojvodo Windsorskega, da bi se nastanil v gradu grofice Oršič. Tudi grofica je s tem sporazumna in je pripravljena odstopiti vojvodi \Vmdsorske-mu 10 svojih najlepših sob. Stanovalci vasi Slavetič so poslali vojvodu posebno pismo, v katerem mu zagotavljajo, da bo vžival tu popoten mir, katerega zaman išče v Enzesfeldu. Kmetje sami bodo za to skrbeli. Ker pa je malo verjetno, da bo za vojvodo in gospo Simpsonovo zadostovalo 10 sob. se širijo celo govorice, da je pripravljena grofica Orsič prodati vojvodu \Vindsorskemu svoj grad. Če bo vojvoda Windsorski upošteval želje jastrebarskih ter okoliških prebivalcev, pa še ni točno. JHuiske Motrite Otrok zanetil požar in bi pri tem kmalu zgorel. Zasebnica Marija Mohorko, v Nadelali, je odšla od hiše po svojih poslih in .pustila pri zakurjenem štedilniku svojega 2 in pol leta starega nezakonskega otroka Ivana Mohorko samega doma. Otrok pa se je med tem časom dolgočasil in je prenašal iz štedilnika žerjavico v posteljo, ki je začela tleti in končno goreti. Sosedje, ki so opazili, da pritiska dim na vse strani iz hiše, so vlomili s silo v stanovanje, kjer so našli otroka nezavestnega in grozno opečenega, vendar je še bil pri življenju. Spravili so ga nemudoma v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo zdravniki, da mu rešijo življenje. Koča, ki je bila iz lesa in s slamo pokrita, pa je zgorela do tal. Škoda je precej velika, ker ni bilo mogoče ničesar rešiti. Nevarno se je opekla tudi lOIetna Marija Belšak, hči posestnika v Vičavi. S štedilnika je hotela vzeti večjo posodo vrele vode, pri čemur se ji je spotaknilo in se je vrela voda vlila na njo; pri tem se je na obeh nogah nevarno opekla. Spravili so io v ptujsko bolnišnico. Namešcenskii koSiček (Iz DZAN). T. M., 111- mestni okraj; Tvoja radovednost je hvalevredna. V kratkem prej-rneš čisto točno poročilo, kako in kaj. Ljubljana. Vrli e\ Martelancev! mnogo voščil in mariborskih pozdravov ob pre- hodu v bridkosti in sladkosti zakonskega jarma. K. P. Ljutomer. Govorniki že obljubili svoje sodelovanje. Drži, kakor smo se zmenili. F. S., Radgona. V soboto prispe tov. Slavko. Počakati pri avtobusu. Ostai kakor v pismu._________ V spanju naj pazi. Zdravnik: Ali govorite tudi v snu? Bolnik: Tega pa res ne vem! Zdravnik: V bodoče pazite tia to in m; javite! Dr. Fran Vatovec: 100 tet sAovettskemtm~ (Dalje.) Vodnikov jezik je navdajala, kakor pravi Matija Majar v članku »Valentinu Vodniku veselomu sloven-skomu pesniku i učenoinu novinarju v blag spomen« v že navedenem Vodnikovem spomeniku, »sloga književna, uzojemnost slavonska i rodoljubje plemenito«. Res je morda, da trčiš v »novični« slovenščini na germanizme in samolaslne jezikovne tvorbe; res je morda, da se »novični« slovenščini tupatam pozna, da še ni naš jezik prebolel tega in onega zla, ki ga je vanj zaneslo 17. in 18. stoletje; bržkone imajo prav tudi tisti, ki vidijo v nekaterih »novičnib« besedah dokaj ueuglajenosti, togosti in okoruosti. Navzlic vsemu pa je Vodnikov lik v bogatenju našega jezika ter ustvarjanju pogojev za slovensko novinarsko izrazoslovje za vsa raznolika področja človeške tvornosti tako pomemben, da so ga nekateri proglasili tudi za očeta slovenske proze. Tako pravi n. pr. Peter Bohinjec v svoji knjigi »Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik«: 'Ravnikarja zovemo očeta slovenske proze, a bolj pravo je zaslužil bil to častno ime Vodnik«. Vsem raznim kritikastrom Vodnikove »novičue« slovenščine — kritikovanja novinarskega jezika in napak, je bil že prvi slovenski časnikar izdatno deležen — pa je v Vodnikovo obrambo pomolil pod nos nekaj prav krepkih in sočnih oče drugih »Novic« dr. Janez Blemeis v že navedenem članku. Blciwei- sove jasne ter pregnantne besede pojasnjujejo marsikaj, kar je nujno združeno z novinarskim poklicem in na kar mnogi niti ne mislijo. Bleiweis pravi: »O jeziku „Novičnemu” ne bom na drobno govoril in se ne vsedal na visoki stol jezičnega resetarja, da bi očital slovniškc pogreške in germanizme, ker pomisliti je treba, da pisane so bile »Novice« v unem stoletji, ko se je mili materinščini godilo najhuje, ko sc je slovenščina čedalje bolj po ptujem ravnala in pačila, posebno po nemških oblikah, in ko se skor ni pisalo nič drugega kot molitvene knjige v jeziku našem. Pač močan se je mogel čutiti, kdor se je v taki dobi lotil časnika in še celo političnega časnika, v katerem je treba pisati v tako različnih rečeh, in imeti za vsako stvar pravo domačo besedo. In tak korenjak bil je naš Vodnik! S poli tedaj z vsem neslanim kalenjem, če ni še vsaka beseda čisto slovfcn-ska, če ni še vsaka beseda po pravilu slovniŠkem! Za en tak pogrešek nas odškoduje sto drugih lepih stavkov, sto pravili, zlatega dnaijja vrednih domačih izrekov. In poslednjič je tudi to pomisliti, da Časnikar mora veči del vse hitro izdelovati in včasih tako hitro, da še komaj prebrati more kar je spisal, ker že za njim stoji posel iz tiskarnice pa vpije za „ma-nuseript!” in ni časa, da hi človek kaj pilil in prev-darjal: ali je čisto vse po sekiricah slovnice. Srečni, trikrat srečni tisti pisatelji, kteri kakor koklja vale svoje spise, jih dan na dan od zora do mraka prebirajo in popravljajo, in jih še le „nonnum prematar in annum” na dan spravljajo. Vodnik kot pisavec in 1 „vrednik” Novic ni mogel tega. „Novice” njegove so j in bojo na veke zlata svetinja slovstvu našemu!« Te besede, ki jih je mogel izreči le človek, ki je imel mnogo praktičnega upogleda v težave in posebnosti novinarskega dela in poklica sploh, in posebej začetne slovenske novinarske tvornosti, kakor je bil n. pr. Bleiweis, so omembe vredne zlasti radi tega, ker so prva krepka ter določno izražena apologija slovenskega časnikarstva, njegovih naporov, težkoč in trudapolnosti, zlasti v prvih etapah njegovega raz-vitka in uveljavljanja. O ČEM SO PISALE »LUBLANiKE NOVIZE«. Naloga časopisja je neprekinjeno poučevati ter prosvetljcvati široke narodne plasti. Nekateri smatrajo, da predstavlja časnik nekakšno šolo odraslih in da vršijo časnikarji funkcijo učiteljev naroda. S svojim posredovalnim seznanjanjem z vsemi perečimi novicami ter vprašanji, so časniki privzeli funkcijo organov javnosti. Časnik zasleduje svoj namen duhovnega ter nravnega oblikovanja naroda z informativno poučnim posredovanjem novih dogodkov ali pojavov, ki jih podaja izključno v službi splošne brez-tendenčne informiranosti. Časnik pa zavzema lahko tudi svoje stališče h gotovim vprašanjem pod vidikom kritičnega ter iz gotovih svetozorskih pogledov usmerjenega presojanja. Končno pa časnik lahko tudi to ali ono napoveduje. Časnik zajema torej lahko aktualno snov v treh možnih oblikah posredovalnega podajanja: 1. Časnik suhoparno poroča o gotovih dejstvih življcnskega, političnega, kulturnega, gospodarskega, znanstvenega zemeljskega dogajanja. 2. Časnik lahko kritizira gotove pojave ali pa jih enostransko (tendenčno) presoja. 3. Časnik ima možnost, da obravnava gotove pojave ali dogodke skozi prizmo ugibanja, namigovanja, napovedovanja, kombiniranja. (Se nadaljuje.' Mariborski »V e č e r n i k« Jutra .. . 'SJiaassa llinillllllllllll|l!l[|||||||||||||||lllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!ll!lll!llllllll!ll!llllllllllllllllllllllllll!llll|||||!Illlllll||||||||||||||||||||||||||||I|||!||!!|||||||||||||l||l||||]||||||ill||||||!lllllllllllllllllllllllll!llllIlllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIHli!llllHI!llllllllllllllll!!!lllllllNIIIIIIH I. VELIKI SOKOLSKI PLES DtKMtAMJi iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiH fkotitotske in uMtške Moviu Mariborski kadilci pretvorili preko 24 milijonov dinarfev v dim! V letu 1936 so Mariborčani izdali za duhan, cigarete, cigare in za duhan za žvečenje 21,168.713.50 dinarjev, za cigaretni papir pa 25S.325 dinarjev. Od du-hanskih vrst so Mariborčani največ pokadili dunavskcga duhana in sicer okoli M,GOO kg, najmanj pa trebinjskega, ki so ga pokadil: za komaj 2 kg. Od cigaret je šlo v zrak za preko 40 milijonov komadov »Drave«, dočim so na drugem mestu cigarete »Zeta«, katerih so mari- borski kadilci popušiii za okoli 13 milijonov komadov. Od cigarnih vrst so bile najbolj v čislih »Kratke domače«, katerih so pokadili okoli 160.000 komadov, najmanj pa »Flor de Havana«, ki so si »ih Mariborčani privoščili komaj 280 komadov. Zananvo je tudi, da so Mariborčani požvečili 1713 kg tobačnih klobas. Statistika o uporabi vžigalic v Mariboru pravi, da so Mariborčani izdali za vžigalice v letu 1936 1,600.000 dinarjev. SMls&evts&e Oproščen. V zvezi s- svoječasnimi poročili o aferi pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je včeraj dopoldne vršila pred sreskim sodiščem v Mariboru zaključna razprava proti odgovornemu uredniku našega lista g. Maksu Korenu. Razprava, ki j-o je vodil sodnik g. dr. Adolf Obran, se je končala s pr,ostorekoin. 1817 vknjižb več! Veren barometer o gospodarskem stanju in razvoju so prav gotovo vknjižbe na nepremičnine. Tako je bilo po statistiki zemljeknjižnega urada pri mariborskem okrožnem sodišču v letu 1936 za 1817. zemljeknjižnili predlogov več kakor v letu 1935. V letu 1936 je bilo namreč izvršenih 8174 zemlje-knjižnih predlogov napram 6357 v letu 1935. Tudi zemljeknjižnili izvlečkov je bilo v letu 1936 več kakor leta 1935, in sicer je bilo leta 1935 takšnih izvlečkov 1180. leta 1936 pa 1460. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Štefan Paradiž, grafolog, in Mafija Dvoršak, kontoristinja.' Vrba-nova ulica 6. — Alojz Štefančič, kovaški pomočnik, in Poza Grandi, tkalka. Ob bregu 26. — Anton Delakorda, mesarski mojster, in Marija Lazar, zasebnica, Trstenjakova ulica 2. — Alojzij Plečko, tovarniški delavec, Studenc’ m Brienfri-da Riidiger, hči artista, Studenci. — Alojz ^ Barta, zasebni uradnik, Studenci, in Friderika Mažera. učiteljica Prihoda. Bilo srečno! Odprta noč jo ja„ Sl) groba vrata.,. V Spodnji Polskavi je umrl vrli posestnik ter železniški upokojenec Amon Vivod, blag mož dobričina. — V splošni bolnišnici je umrla v 59. letu svoie dobe zasebnica Ivana Valentan. Istotam je izdihnil^ 651etni mizarski pomočnik Simon Imenšek. V Strossmajerjevi ulici 17 pa je umrla v starosti 76 let Berta Jančič s. Amalija. Žalujočim naše toplo sočutje! Publikacije. Po statistiki, ki se vodi pri tukajšnjem državnem tožilstvu, je leta 1936 izhajalo v Mariboru: 2 dnevnika. 3 dvotedniki. 3 tedniki. 15 mesečnikov ter po 1 dvomesečnik in četrtletnik. Družabni večer Sokola Maribor III. dne 5. jan. v gostilni gospe M. R a m-šakove (prej Voller) v Košakih se je prav dobro obnesel. Poselilo ga je častno število članov in članic ter prijateljev Sokolstva, Sokolsko župo Maribor pa sta zastopala kot delegata lir. Krajnc in DoJCInovlč. Ob 21 uri je br. starosta Struna Lojze pozdravil goste, želeč jim srečno novo leto, nato pa je v vzneše-nem govoru obrazložil naloge Sokolstva in pomen večera: poglobljeno spoznavanje članstva med seboj in pošteno zabavo. Za dobro razpoloženje gostov je poskrbel pred vsem izurjeni »jazz« (SS-Hvala, Bezjak, Debenjak in Medved), vmes pa je občinstvo izborno zabaval g-Starman, gostilničar ob Tržaški cesti, s svojimi šaljivimi kupleti ob spremljeva-s kitaro. Večer je poveličal oddelek društva »Jadran«, ki je prvikrat v tej gostilni navdušeno odpel več moških zborov, kakor: -Pozdrav«, Slovenac, Srb. Hrvat«, »Planinska roža«, »Čolničku«. »Trije kovači«. »Vasovalec« i. dr. Tudi plesaželmi gostje so prišli na svoj račun. — Odbor Sokola Maribor III. se zahvaljuje vsem posetnikom večera, zlasti vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k povoljnemu poteku neprisiljene zabave. Zdravo! {Uka Bratje, sestre; V počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije priredi mariborsko Sokolstvo v soboto 9. januarja 1937 ob 20.30. uri v unionski dvorani I. veliki Sokolski ples. Bratje in sestre izvršite čim večjo propagando za naš prvi ples! Vsi, ki imajo narodne noše, naj se udeleže plesa v naših pestrih slovanskih nošah! Članske vstopnice za sokolski ples se dobijo v društveni sobi Sokola Maribor Matica v Narodnem domu danes v petek od 18. do 19. ure na podlagi članskih legitimacij. V soboto pri večerni blagajni vstopnice za 'vse obiskovalce po Din 15. Predprodaja vstopnic pri Burešu Vetrinjska ulica. Zdravo! — Meddruštveni odbor. Kino Union. Danes prekrasni film »Žetev« s Polo Wessely in Atalia Horber-gerjem. Film neprenosljive lepote. Penezi so na razpolago. Današnje j »Jutro« poroča: V zvezi z 18 milijon-! skim posojilom Hipotekarne banke ma- j riborski mestni občini, ki bo s tem po- i sojilom poravnala svoje dolgove pri Mestni hranilnici in s tem omogočila likvidnost tega denarnega zavoda, se je včeraj podpisalo v Mariboru zadolžilo pismo in je zadevna vsota že v Ljubljani na razpolago. Predprodaja vstopnic za 1. Veliki Sokolski ples, ki bo 9. januarja v Unionu, pri Burešu, Vetrinjska ulica. Ne zamudite kabaretnega sporeda v Veliki kavarni. Mestna podjetja — avtobusni promet. V nedeljo 10. januarja posebna vožnja na Pohorje. Odhod iz Glavnega trga ob 7. uri, povratek ob 17. uri. Interesenti naj se čimpreje prijavijo v prometni pisarni avtobusnega prometa na Glavnem trgu. Cena do odcepa Din 20, do Reke Din 12. Prijave do 18. ure. Tel. 22-75. Istočasno se sprejemajo prijave za po- 1 vratcik. Cena ista. V nedeljo domača veselica v gostilni Kren na Pobrežju, na katero vljudno vabi vse cenjene goste Klemenšak. Obrtno društvo v Mariboru vabi vse tovariše in prijatelje obrtništva na svoj družabni večer, ki se priredi v soboto dne 9. januarja t. 1. v Zadružni gospodarski banki v Mariboru, 'Aleksandrova cesta. Začetek ob 20. uri. Cisti dobiček je namenjen za ustanovitev »Obrtniškega doma«. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Nagle vremenske spremembe, padavine, na gorah sneg, v prostih legah močni za-oadni vetrovi. Nepoštena služkinja. Pri gostilničarju in trgovcu Josipu Šefu na Sladkem vrhu je bila od 1. maja pa do 15. decembra 1936 zaposlena 23letna Marija Fabijano-va kot služkinja. V omenjenem času so trgovcu šefu večkrat izginili večji in manjši zneski. Ko jc Fabijanova službo zapustila, je pričela nakupovati v Mariboru večje količine raznega blaga, kakor kuhinjsko posodo, obleke itd. Ker je bi'o znano, da je Fabijanova revno dekle, so postali na to pozorni. Orožniki so napravili v njenem stanovanju hišno preiskavo, kjer so našli okoli 2400 dinarjev gotovine in za okoli 4000 dinarjev blaga, ki ga je v zadnjem času nakupila. Pri zaslišanju je Fabijanova priznala. da izvira denar od tatvin, ki jih je izvršila pri svoječasnem delodajalcu Šefu. Zadeva bo imela svoj epilog pred sodniki. Današnji ribji trg je bil bogato zaloten. Prodajali so: girice (100 kg) po 9—10 Din, mole (25 kg) po 18, brancine (10 kg) 34 Din, barbone (10 kg) 20 Din, kalamaje (315 kg) od 20—24 Din, rake (10 kg) 28 Din, oblice (50 kg) 10 Din, sv. Petra ribe (4 kg) 24 Din, ciple (15 kg) 20 Din, očade (10 kg) 14 Din, karpe (25 kg) 12 Din iu kablije (25 kg) po Din It* za kg. I0$£4Š^JM& MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek, 8. januarja: Zaprto. Sobota, 9. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Premiera. Nedelja, 10. januarja ob. .15. uri: »Božji človek« Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Visokost pleše«. Premiera slovenske novitete »Kadar se utrga oblak« bo jutri v soboto, 9. t. m. Avtor je profesor Joka Žigon, ki v tem mnogo vrednem delu na zelo dramatičen. in napet način slika propast trškega mogotca Kalana in njegovega družinskega življenja. Delo jc pisano odlično in tako močno, da bo prevzelo vsakogar. Režija je v rokah glavnega režiserja Jožeta Koviča. Zasedba: Kalana igra Kovič P., njegovo v trpljenju preizkušeno ženo Kraljeva, mladega Kalana Nakrst, mrkega zagrenjenca Andreja Gorinšek, grbavega trgovca Izdo Košič in klepetavega poštarja Pavliča Košuta. Na premiero k. povabljen pisateli. Veljajo bloki. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, II. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. V svet... Upraviteljica Doma za varstvo deklet na Slomškovem trgu Ana Erhatičeva je prijavila policiji, da je v soboto dopoldne poslala Mletno Alino Sanderjevo na pošto, da dvigne 363 dinarjev. Dekle pa sc ni več vrnilo v -omenjeni zavod ter domnevajo, da je pobegnila. Sanderjeva je srednje velike, vitke postave in za svoja leta dobro razvita. Kdor bi kaj o njej vedel, naj to prijavi predstojništvu mestne policije ali pa najbližji orožniški postaji. Zgodba o neplačanem zapitku. 261etni trgovski pomočnik A. P. se jc v soboto zvečer podal v neko mariborsko kavarno ter tamkaj zavžil precej alkohola in tudi drugim pridno plačeval. Plačilnemu je bil že od prejšnjega dne dolžan za zapitek in ko se je približevala policijska ura, je plačilni natakar zahteval od trgovskega pomočnika plačilo. Toda P. se je izgovarjal, da nima pri sebi dovelj denarja. Plačilni mu je .»zaplenil« plašč in tako da so ga morali vreči iz kavarne. Toda zunaj kavarne je P. pričel razgrajati, tako -da je moral intervenirati stražnik. ki je naposled P. povabil na stražnico. Plašča in klobuka P. seveda ni dobil in bo vsa zadeva najbrže predmet razprave pred sodiščem. h živijem® m suefa —nin—i—im ii in imi Diamnai Kitajski pregovori. Besede, ki nam gredo pri prvem ušesu notri, pri drugem ven, so navadno neslišne. Mnogo bolje je. da veliko povprašujemo, kakor pa da se vrinemo nekam, kjer ne vemo, kaj bi. Dobre ljudi iščemo med starejšimi, do-; brili oblek pa med mlajšimi. 1 Počasna hoja naj nas ne straši, pač pa tiho mirovanje. Ognja ne moreš zaviti v papir. Prvi dvigne prah, a drugi pri tem oslepi. jadkfc idefmMM mU Pariški komentarji k beriinske-mu in rimskemu odgovoru RIM, 8. januarja. Italijanska nota kot odgovor na francosko-angleško demaršo glede nevmešavanja v španske zadeve vsebuje sledeče ugotovitve: 1. Italijanska vlada ugotavlja, da spada vprašanje preprečeuja nadaljnjih transportov prostovoljcev v Španijo v kompetenco Ion-, donskega odbora za jievmešavanfe. Italijanska vlada opozarja na nevarnosti, ki morajo slediti radi zmanjšanja avtoritete tega odbora, če se kompetenca nev-tralitetnega odbora obide od strani po--edinih vlad z direktnim apelom na druge vlade. 2. Italijanska vlada izjavlja v zvezi z zaskrbljenostjo angleške in francoske vlade radi nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo, da je italijanska vlada že svojčs opozorila, da je treba vprašanje odpošiljanja prostovoljcev kakor tudi finančne in propagandistične pomoči vključiti v kompleks vprašanj, ki se tičejo posrednega vmešavanja. V noti se nadalje ugotavlja, da je italijanska vlada že svoječasno predlagala, da bi se naj zbiranje materiala in prostovoljcev v inozemstvu za španske borbe prepovedalo. Francoska vlada pa je o tem drugače mislila in nista niti Francija, niti Anglija pokazali umevanja za te italijanske predloge, pri čemer se je proučevanje teh predlogov preložilo na pozneje. PARIZ, 8. januarja. Tukajšnji časopisi komentirajo nemško ter italijansko noto v tem smislu, da se obe noti vsebinsko skladata, kar dokazuje, da postopata Italija in Nemčija v španskem vprašanju povsem identično. »Matfn« ugotavlja, da je z obeina notama nastopila ublažitev napetosti in da celotni vtis ni neugoden. »Oeuvre« opozarja, da je ton nemške note nekoliko ostrejši kakor italijanske note, Kar se tiče nemške zahteve po odstranitvi vseh tujcev s španskih tal je nemogoče, da se ta zahteva praktično Izvede, ker gre pretežno za emigrante, ki nimajo nikakžnih potnih listov iii tudi ne državne pristojnosti »Echo de Pariš«, organ francoskega generalnega štaba vidi v odgovorih Nemčije iu Italije bistven korak naprej. Komunistična »Humanitc« izjavlja, da ni mogoče mislit«, da bi Francija in Anglija mogi sprejeti predloge obeh fašističnih držav. Francoskc~turški začasni spe-razum glede Aleksandre!*«* PARIZ, 8. januarja. Sinoči je ime! generalni tajnik na Ouai d’Orsayu Viennot več kakor dveurni razgovor s turškim poslanikom Suado. Razgovor se je tikal vprašanja Aleksandrette in je ob tej priliki francoski državnik opozori! turškega poslanika, da ni pisava turškega časopisja primerna za to, da se ustvari znosna atmosfera za pogajanja. Viennot ie nato izjavil turškemu poslaniku, da ie francoska vlada pripravljena proučiti turške zahteve, nakar je izjavil turški poslanik pripravljenost turške vlade, da prouči irancoske zahteve. Pod takšnim; okoliščinami sta se Francija in Turčija sporazumeli., da se vprašanje Aleksandrette odgodi do <8. t. m., ko se bo vprašanje sprožilo v Žepe vi, da se medtem lahko prično direktna pogajanja. I isoč migljajev z očmi ne nadomesti enega samega migljaja z roko. Nebesni svod je veliko nebo, zemlja malo nebo, žensko nebo je pa — mož. Vsaka dobra žena - mati prinaša svetu za tri generacije zaroda. Skopuhov sin je navadno razsipne/. Kožuh, ki stane samo poljub. A: Kako krasen kožuli imaš. Koliko i>n stane? B: En sani poljub! A: Tako torej, nekdo ti jc kupil kožuh samo zato. da si ga enkrat poljubila? B: Nikakor, ne draga; ta kožuli mi je kupil moj mož in to radi tega, ker sem ga zasačila, ko jc poljubovfil našo guvernanto. . 3tran 4. mm- sssaa Mariborski »Večer ni K« Jutra V Mariboru, dne 8. I. 1937. Ob veličastnih slovesnostih se je vršila včeraj v Haagu poroka nizozemske prestolonaslednice Julijane z nemškim princem Bernardom Lippe-Biesteriel-dom, ki mu je bil ob tej priliki podeljen naslov nizozemskega vojvode z nazivom kraljevske Visokosti. Prestolonaslednica je s posebnim dekretom dobila naslov princese Lippe-Biesterfeld. V cerkvi sv. Jakoba je po civilni poroki v mestni dvorani opravil cerkveni poročni obred 871etni dvorni kaplan dr. Obink. Ob tej priliki je bilo 10.000 oseb pomiloščenih. Mladi kraljevski par je dobil poročna darila bajne vrednosti. Nizozemska Indija je poklonila nevesii krasno zapestnico z nad 1000 demanti in briljanti bajne vrednosti. Množice so mlada poročenca povsod viharno pozdravljate. CetJuSitA Sinkovič pri Muri. Vratar SK Rapida g. Sinkovič se je pri svojem klubu odjavil ter se prijavil za SK Muro v Murski Soboti. Državno nogometno prvenstvo se bo v nedeljo 10. t. m. nadaljevalo, im sicer se bosta srečala v Beogradu Jugoslavija in Hašk, v Splitu pa Hajduk in Gradjanski. Dne 17. t. m. se bo odigrala v Zagrebu tekma med Gradjanskim in Jugoslavijo, dne 31. t. m. se srečata Concordia in Hašk, dne 28. februarja pa bo v Zagrebu tekma med BSK in Gradjanskim. Z navedenimi tekmami bo absolvirana prva polovica tekem za državno nogometno prvenstvo. Najboljši jttgo&kJveitski teniški igralci. Na predlog upravnega odbora Jugoslovanskega teniškega s a vez a je tehnični odbor izdelal listo garniture B najboljših ju-goslovenskih teniških igralcev, in sicer: 1. Friedrich Dragotin. Hašk, Zagreb. — 2. Mogin Teodor, ATK »Zagreb«, Zagreb. — 3. Šivic Gustav, SK Ilirija, Ljubljana. —• 4. Laszlo Štefan, Športni »Bob« Klub, Beograd. — 5. Berta Matija, L.T.C., Su-botica-Palič. — 6. Kumanudi Staško, B. T. K., Beograd. — 7. Gavrilovič Dimitrije, B.TjK., Beograd. — 8. Wurth Mladen, ATK »Zagreb«, Zagreb. — 9. Mešiček Joža, L. T. C.. Osijek. — 10. Valušnig Ervin, ZKDKM, Zagreb. — 11. Zekan Ju-raj, ATK, Split. — 12. Kovač Mato, Hašk, Zagreb. — '13. Skooerne Karl, Atletik-Sportklub, Celje. •— 14. Baškovič Nikola, BTK »Šumadija«, Beograd. — 15. Banko Janez, SK »Ilirija«. Ljubljana. — 16. Du-kič Dragoljub, BTK »Šumadija«, Beograd, — 17. Albaneže Nadan, ISSK Maribor, — 18. Markovič Voja, Športni »Bob« klub, Beograd. — 19. Ing. Fabian Milan, ISSK Maribor. Maribor. — 20. Dernovšek Marko, ISSK Maribor, Maribor. fosfiedatstse k&eake Uslužbenski davek In pregled knjižic. Davčna uprava v Mariboru razglaša: Opozarjajo se vsi delodajalci, ki morajo po členu 100. zakona o neposrednih davkih pobirati uslužbenski davek v davčnih znamkah (markicah), da predložijo tekom meseca januarja 1937 knjižice uslužbenskega davka na pregled davčni upravi, soba št. 1 a, sicer se proti njim postopa po čl. 139, odnosno ob zatajbi davka po čl. 142. cit. zakona. — Nadalje se pozivajo vsi oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati tega davka v znamkah, to so vsi, ki imajo povprečno preko 20 zaposlencev, da se morajo prijaviti do dne 25. januarja 1937 davčni upravi, da jih vpiše v knjigo delodajab cev, ki izročajo uslužbenski davek v gotovini. Najvišji kazni po členu 138. tega zakona zapade vsak delodajalec, ki ima povprečno preko 20 zaposlencev pa do tega roka ne prijavi davčni upravi. Davčne karte za frfšno služabniško, ‘Najkasneje do konca meseca januarja odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo morajo siužbodajalci nabaviti za leto 1937 davčne karte po Din 50 za vsakega člana hišnega služabništva, ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka (§ 16. zakona o izpremembah in dopol. zakona o nop. davkih z dne 20. II. 1934). Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi, ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte (Din 250). Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti, plačani davek pa si lahko nadomesti od hišnega posla. Službodajalec mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek in kraj stanovanja. Zapadlost plačila taks. V januarju 1937 je plačati in sicer: A. Do dne 15. januarja 1937: 1. Taksa za vse stalne objave in reklame se mora plačati po 2. pripombi tarif. post. 8. taks. zakona. Kazen za neplačano ali prepozno plačano takso je trikratni znesek redne takse. 2. Taksa za biljarde se mora plačati po 1. pripombi tar. post. 98. taks. zakona. Novi biljardi se morajo prijaviti v roku 15 dni po dnevu nabave ter prijaviti in plačati prijavna in letna taksa. Če se biljard ne prijavi, znaša kazen trikratno vrednost prijavne in letne takse. 3. Takso na otvorjene in tekoče račune za prejšnjo polletje po pripombi 1. tar. post. 37. Zakasnitev plačila se kaznuje z enkratnim zneskom redne takse. — B. Do dne 31. januarja 1937: 1. Taksa za pravico, da se točijo pijače v smislu pripombe L tarifne post. 62. taksnega zakona za prvo polletje. Zakasnitev plačila se kaznuje z enkratnim zneskom redne takse. 2. Prvi četrtletni obrok dopolnilne prenosne takse — po točki I. pripomba 12. tar. post. 12. taksnega zakona. Dopolnilna prenosna taksa, ki na leto ne znaša več kakor 500 Din, se mora plačti vnaprej za vse leto in sicer najkasneje do 31. januarja 1937. Za neplačano ali prepozno plačano takso se računajo .predpisane zamudne obresti, in izvršilni stroški. UuiaUum M&vrn Izlet z avtokarom v Graz. »Patetik« prirodi dne 16. januarja 1937 kompenzacijski izlet z avtokarom v Graz. Odhod iz Maribora ob 7.30 izpred hotela »Orel«. Povratek iz Graza ob 23. uri izpred hotela »Steirerhof«. Cena vožnje Din 100. čimprejšnje prijave sprejema »Putnik«, ■tel. 31-22.______________________ tkmjotskevesU mmammmammmmtmmmaam Vremensko poročilo s pohorskih vrhov. Mariborska Tujskoprometna zveza sporoča: Ruška koča in Klopni vrli: —3, jasno, 5 cm pršiča na podlagi 20 cm; Pesek in Senjorjev dom: —4, mirno, jasno, 15 cm pršiča na podlagi 35 cm, smuka dobra; Peca: —3, jasno, 5 cin pršiča na podlagi 80 cm, smuka dobra. Darilo. Namesto venca na grob poštn. nadkontrolorja Vaupotiča v Hrastju-Ra-demcih sta g. Martin in Vida Rantaša, trgovca v Studencih, darovala za obč. reveže v Studencih znesek Din 100, za kar se uprava iskreno zahvaljuje. — Obč. uprava. Kletne podgane so se vtihotapile v vinsko klet posestnika Ivana Dajčmaua v Zgornjem Jakovskem dolu ter odnesle okoli 300 1 vina v vrednosti 2000 dinarjev. V zvezi s to tatvino so orožniki prijeli tri fante, ki so pa pri zaslišanju tajili vsako krivdo. Aretirani vlomilec. Pragerski orožniki so aretirali 251etnega brezposelnega delavca Antona Gumzeja, ki je osumljen, da je vlomil pri posestniku Mihaelu Da-mišu v Vrholah pri Pragerskem, in da je ukradel za 2000 dinarjev razne zlatnine, oblek in čevljev. Damiš je svoje grehe priznal, izgovarjal pa se je, da je živel v veliki bedi. Oddan je bil d zapore mariborskega okrožnega sodišča. Rokomavhi... V viničarijo odvetnika g. dr. Frana Hojnika v Vrholah pri Pragerskem so vlomili doslej še neznani tatovi ter odnesli razno posteljnino, perilo-, čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1200 dinarjev.___________________ Dobro srce. A: Veš kaj Jožek, meni se vse zdi, da so v klavirju črvi. B: O, uboge živalice, ki nimajo v njem kaj jesti! Razno GRAJSKA KLET. Danes škampi, sanpiero, osliči, barboni in druge sveže morske ribe, 101 Danes zvečer vsakovrstne MORSKE RIBE brodeto s polento. Jakob Ka-pi lanovi«. 99 ~ BRZOJAVKA! Danes in jutri pojedina svežih morskih rib: Sanpiero in grongov zrezek, sanpiero rižoto, brancino, cevoli, barboni na rešetki in male ribice. Specijalitete: bržolica. raž« njiči. čevapčiči na rešetki. Pristna, prvovrstna garantirana dalmatinska in štajerska vina. Gostilna pri »Kralju morskih rib«. Rotovški K 84 Sobo odda SOBO oddam gospodu. Uporaba kopalnice. Strosšmajerjeva ulica 28, II., vrata 9. fifl Spomnite se CMD! Službo dobi PLAČILNO NATAKARICO samo prvovrstno, sprejmem-Gostilna Vicel, Maribor. Rotovški 8. 85 PERFEKTNO KUHARICO za restavracijo sprejmem. Po nudbe pod »Perfektna« na upravo »Večernika«. , 86 Sirite ».Večemik4* V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi oče, gospod ANTON VIVOD posestnik in železniški vpokoienee na Spoditiji Polskavi po večletnem hudem trpljenju Bogu vdano preminil. Pogreb blagega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 10. januarja ob 9'/*. uri iz hiše žalosti k župni cerkvi, odkoder ga po sv. maši pospremimo na domače pokopališče k večnemu počitku. V Spodnji Polskavi, 8. jan. 1937. Žalujoča žena, otroci in ostali sorodniki. L' • "J r .• >..v ■ ■ UO\ JUAN — ■ 2 »Ti veš, Katinka,« tako se je opravičeval njen mož Andrikos, »da je čutila moja pokojna žena posebno ljubezen za ta jezik in da je njena mati, potem ko sem posla! svojo hčerko ob bridkem udarcu k njeni stari mami na otok Ciper, smatrala kot posebno dolžnost, da ji oskrbi angleško vzgojiteljico.« »Gotovo, gotovo; jaz _se nisem nikdar izrekla rpoti temu, četudi Angleže sovražim. Priznati boš moral, da sem svoj položaj mačehe vedno tolmačila v povsem nevtralnem smislu in da sem vse, kar se tiče vzgoje ter izobrazbe mladega dekleta, prepustila sorodnikom tvoje prve žejne.« Tako je odvrnila mlada dama ter na to zrla skozi okno. »O tem ni, draga Katinka, uikakšnega dvoma. Tvoj taktni umik mi je prihranil mnogo neprijetnosti, saj ni mogoče predvideti. koliko šikan in drugega bi lahko bilo od strani ciprskih sorodnikov moje prve žene, če bi ti vztrajala na tem, da pride moja draga Hermiona domov. Moja hvaležnost je z ozirom na to tvojo obzirnost neomejena, jaz pa bi želel, da bi se nikdar ne pojavile okoliščine, ki bi utegnile srečo, ki jo delim v sožitju s teboj, na katerikoli način motiti.« , - — --------------------------------------- »Kako, ti si srečen z menoj, Andrikos? Da nisem v najin zakon prinesla srca, nisem tajtla niti pred sedmimi leti, ko si vztrajal na tem, da poročiš tisto virtuo-zinjo, ki se je takrat ob svojih blodnjah in potovanjih znašla v Tiflisu. Tudi mi je jasno, da ne more biti moj zanikujoči, nemirni duh simpatičen spremljevalec tvoje zamišljenosti in umaknjcnosti. Kar se pa tiče najinega sožitja, oziroma skupnega življenja: ali se zares čutiš srečnega? Mar te ne moti, da si si izbral svoj prostor na svetu poleg bitja, kj ta svet za-.smehuje in podcenjuje? Mar se ne razblinjajo vse tvoje iluzije in vsa tvoja zasa-njenost ob moji skepsi, dvomljivosti?« Tako je vpraševala. Andrikos je nekaj trenutkov zastal v govorici, na to pa je svoji drugi ženi odgovarja! sledeče: »Draga Katinka: zopet se delaš slabšo in manjvrednejšo, kakor v resnici nisi; ter govoriš, kakor da bi bil doprinesel bogve kakšno žrtev, ko sem ti ponudil svojo to-, ko. Ne pozabi, da je bilo za starikastegn moža, ki je zavzemal mesto konzula v Trauskavkaziji, neprcračunljiva prednost, da je vzel k sebi v svoj dom živalmo in duhovito umetnico, katere energije in praktičnega smisla nisem nikdar tajil; — Kjer pa se najina nagnjenja ir* teženja niso skladala, ni mene nikdar oviralo, da ne bi sledil svojim nagnjenjem. Odkar pa mi je bilo mogoče, da sem lahko zapustil službo turškega diplomata, da se lahko v svojem prezanimrvem rojstnem mestu, Ruski car Aleksander II. krasnem Carigradu posvetim arheološkim študijem, si mi vse družabne dolžnosti tako prijazno in spretno odvzela, da dejansko uživam neomejeno svobodo. Da bi le tako tudi za naprej ostalo!« Ta njegov povdarek, ki je kazal na morebitne neprijetne spremembe ni mogel uiti zbrani pozornosti Andronikov« mlade soproge. »Kaj je torej?« je brž povprašala. »Mar so ti spet namignili, da naj postaneš aktiven?« »Kani vendar misliš? V takšni krizi in napetosti kakor je sedanja, naj bi stopil iz svojega zatišja? Mar ni Plcvna padla? Mar se zmagoviti Rusi tic približujejo carigrajskim vratom? Turčija bo v par tednih razkosana in nikdo ne more predvideti brezkončnih zmed, ki bi jih mogla povzročiti na novo sproženo orientalsko vprašanje. No, trikrat ne! Ničesar ni, kar bi moglo dati povoda, da se poženem v ta labirint. Kakor slavni grški učenjak Arhimed hočem sukati svoje znanstvene kroge, dokler ne zavzame sovražnik obleganega mesta.« »No, tako slabo pa vendarle ne bo v« je pristavila gostpa Katinka. »Rusi niso takšni barbari, kakor se zatrjuje, T«, Andrikos, jih vendar poznaš, suj si delj časa živel mod njimi, četudi jih morda ne poznaš tako dobro, kakor jaz, ki sem rojena v sveti Rusiji. Mene prevzame nekaj kakor neizrečena radost, ko mislim na to, da bom kmalu prisluškovala zvokom ljub Ijcnega, slovanskega jezika in ko bom gledala ponosne čete carja Aleksandra II., ki so si z hrabrostjo stekli nevenljive vojne zmage.« (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij "Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. 'liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik. STANKO. DETELA, vsi v Mariboru.