faitnina plačana t gotofini. ŠTEV. 103. V LJUBLJANI, sobota, dne 7. maja 1927. Posamezna številka Din 1.—, LETO IV. it Izhaja. T*ak dan opoldne, irviemžl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Oin 20’—, inozemstvo Din 80'—, Heodvisen pcSitižsn lis!, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrfiAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček uradu štev. 13.633. Glavna hiba naše politike. skeS tud,°!|napaka uaSe iug°slovaa- nemuri s^ovenske politike je, da za-noiini. £°sP°darska vprašanja. Naša bi h-fa Se V0di skorai tako> kakor da 0 m°goče gospodarstvo ločiti od ** »ike in kakor da ne bi moralo biti .®vn° gospodarstvo glavna vsebina poetike. loda pri nas poznamo samo lov za *r°gljicami in lov za mandati je skoraj Vsa vsebina naše politike. Zato je samo v slogu, če se pri nas vodi ravno te dni ostra borba za dosego votivnega man-ata, ko se ves ostali svet pripravlja, da sirerar^tVgOSPi>darstvo vsega sveta in da si razdeli med seboj svetovna tržišča tono Je, d, bi v ,akij sp5„Tpre_ f upacJJi svetovnih gospodarskih sil, morah biti vsi združeni v složnem prizadevanju, da ne bo trpela naša država &ru, velikih sil preobčutno vsi V» , pa bll° to potrebno, ker uno, da je tu velesila, ki sploh ni- j • 86ga Prizadevania> ko da nam oduje povsodi in na vsakem koraku. ’avno te dni smo videli, kako se kuje ni Ir >naS P°'^ičen obroč nasprotnikov, darabi a,dosti in dobili bomo še gospodi ^0 postal rPr°tnik0V in na§ POl° Mi mn™ naravnost obupno težaven. izohranosi°- m° Za vsako ceno Prebiti ne hrini j !n Pravočasno poskrbeti, da it" d6 ežni le zv°nenja po toči. Ne tlLlTT daU6S za to’ katera naših ča-Vfi/e,nih strank Pride "a krmilo, tem-r, v tem je stvar, da pride na vrh naša' '•goslaviia. da se že enkrat prične njen gospodarski napredek. Te najbolj enojne resnice pa nočemo videti in zato vo?t mn°g° važnejše, kako bomo na st0\Vab. nar°d delili po mandatih, me-^ ^i^ruževali uarod za složno delo. stvo do \-i^°'Ulki mora Priti gospoda r-sedaj, ker ie° s ™ga6ne vel-'ave’ ko do’ spodarskeni del V Prodllktivnem g°‘ r°da in g 1 Mogoča združitev na-VS?sil naroda. ^ PriUka za razvoj Italijanski kralj proti vojni. Rim, 7. maja. Fašistična Italija še vedno noče nehati s širjenjem bojnega razpoloženja med širokimi množicami ljudstva. Porablja za to vsa sredstva: časopisje, brošure, kinematograf itd. Te dni so preplavile Italijo posebne brošurice, ki govore o Nizzi, Savojski in Tunisu. V njih se govori o izgubljenih zemljah Italije, ki da trpe pod tujim gospodstvom. Kdor bližje pozua mentaliteto nacionalistične Italije, mora priti do težkih in jako pesimističnih konsekvenc. Še vsakokrat, kadar se je Italija pripravljala na kakršnokoli bojno ekspanzijo, je stopala pred svojo publiko s podobnimi propagandnimi sredstvi. Prej sta bila na vrsti Trst in Trentin, sedaj pa so ostale neodrešene pokrajine: Dalmacija. Nizza, Savoja, švicarski kanton Ticino itd. Še jasneje potrjuje to naredba, ki jo je izdal italijanski tiskovni urad svojim listom in ki izrečno pravi, kako potrebno je, da se povsod napada in ironizira v prvi vrsti Francija v vseh njenih napakah. Na drugi strani pa naj se tako z viška doli in s prezirom govori o Jugoslaviji. Zanimivo je, da je kralj v teh težkih časih italijanske zunanje in notranje politike v intimni družbi svojih najzvestejših generalov, med katerimi je tudi general Cittadini izjavil, da je fašizem v notranjosti dosegel višek ekspanzije in da dalje ne more več iti. Nekatere osebe, ki so slišale te izjave, pravijo, da je kralj odločen, na vsak način preprečiti vsako pustolovščino v zunanji politiki in da noče nikakor dovoliti nobenega mednarodnega spopada, o katerem pač dobro ve, da bi bil z njim tudi njegov obstanek ogrožen. General Badoglio je izjavil, da italijanska vojska pred potekom dveh let nikakor ni sposobna za kako vojno. V vse vojašnice prihajajo naredbe o neizbežni mobilizaciji. Višji častniki so ves čas zaposleni s študiranjem zemljevidov francoske in jugoslovenske meje. Tudi nekatere tovarne so dobile posebne naruedbe za slučaj mobilizacije. Italijani, ki se ne strinjajo s fašizmom, poudarjajo, da je fašizem prisiljen na vsak način izzvati kak uspeh za svoj prestiž. Zato se igra z vojno, da druge prestraši in tako končno izsili vojno. »Kadar bomo hoteli vojno z Italijo«, so govorili te dni neki odličnejši fašistični politiki, »ne bomo Jugoslaviji vojne napovedali. Pač pa bomo iznenada zahtevali svoje pravice v Dalmaciji. In če bo Jugoslavija reagirala, bo pač ona tista, ki nam napove vojno. — Prav tako bomo postopali tudi v slučaju Tunisa s Francijo.« Težka nasprotstva v vladi. Še ki So *a^* Pa velja vse to za Slovence, km v „ f-i-° tezkem Položaju, da zaen- drurriu P° lhki sploh ne bi smeli poznati 'bili interesov ko gospodarske. Pomislimo vendar, da je naš narod razdeljen dvoje, da povsodi zadevamo na močno ‘Ujo konkurenco in da si moramo šele Ustvariti zveze in pogoje, da bomo mogli s'’°i gospodarski položaj utrditi in ga ? °M§ati v tej meri, da bomo na boljšem I Pred vojno. Skrajna ekonomija vseh in’ mora biti zakon za vse Slovence vedn ie tudi glavni vzrok, da smo veniu nastopali Proti škodl3i* časov. a i^anju boja n predvojnih rafi, ijQ0ratl1'° Vse svoje sile koncentriraj fe„ Za k°j proti drugim, temveč za-gubj 7 s.e Qiti ena naših sil ne iz-koncAnt,.a - morali že davno izvesti ugodnejšiCčas zi°tVoe vSk6ga kapitala- Nai‘ že /apraviU i ij° Sm° Si' ^ bi mogel imeti sloven* l-- ^P° priliko’ 9vHost vplivno besedo v vL ap. ”a' alskein gospodarstvu. Ce rfam JU^0S (!" "»oa,, .v. “ .... Pa smo naj- ^nejsi cas zamudili, pa iz tega nika k*e sledi, da bi morali ltoncentracijo i^jala sploh opustiti. Nacionalizacija ia^rije je mogoča le, če je slovenski ^koncentriran. fa;5, ^žnej.ša pa je koncentracija kapica1* političnega in moralnega stališča, hitro bo slovenski kapital koncen-ustvarjena tudi slovenska po-t* Vlfin konec 1)0 teh nesrečnih časov, Vhte vsak na sv°i konec. Oprta na V !riran Capital pa bo mogla slovenistika obračunati z vsemi onimi, Beograd, 7. maja. Parlamentarni krogi se po kraljevem odhodu iz Beograda zanimajo za vprašanja, ki so ostala odprta. Posebno se poudarja, da bi bila današnja vlada morala do 1. t. m. rešiti vprašanje Bože Maksimoviča. Z odložitvijo tega vprašanja pa je vlada prekršila obveznost, ki jo je prevzela napram radi-kalskemu centru. Poučeni krogi trde, da bo Boža Maksimovič tisti, ki bo zadal udarec obema skupinama današnje vladne koalicije, to je, radikalskemu in demokratskemu klubu, in sicer demokratskemu s tem, da iz njega loči Ljubo Da-vidoviča z njegovo skupino, radikalskemu pa tako, da bodo odpadli pašičevci. Ogleda pa, da je bil dr. Voja Marinkovič J glavnem razlog, da ni prišlo do takega stanja. Sam veija Vukičevič se boji, da bi se izzvala tako 7 . ,a s*tuacija med ra- lkali. Kakor zatrjujejo dobro obveščeni krogi, Velja Vukičevič ne bi želel, da pade nanj osebno obtožba zaradi razcepa kluba. On bi našel rad kak drug povod, da se razcepi radikalski klub, kjer odgovornost ne bi padla nanj. * ud^ Voja Marinkovič s svoje strani bi rini-3 Uv'deti' Ogleda, da si Voja Ma- Bože° MniSeda' 111 Upal reSiti vPrašanja *s™»vi'S«. ter se je bal dati Ljubi Davidoviču povod za razcep demo- r nr te?r J?5 kSjti VSa odg°vornost bi pri tem padla nanj. Ljuba Davidovič m njegova skupina pa bi dobili y roke jako dobro sredstvo za agitacijo proti skupini Voje Marinkoviča, ki je gutij (ja je vse vprašanje Bože Maksimoviča isto-tako vprašanje prestiža demokratske stranke. Politični krogi smatrajo zato, da je položaj jako negotov, ker vlada ne more stopiti pred narodno skupščino. Pa niti ki žive le od prepirov in ki mislijo, da so oni središče vse politike. Gospodarski ^oziri morajo postati me-rodajni za jugoslovansko in slovensko politiko, e0 hočemo, da bomo napredovali m da ne bo beseda o bogati Jugoslaviji lesmcna le za tujca — za vse nas pa žalostna fraza. finančnemu odboru se ne bo mogla predstaviti, ker se boji, da zadobi tam udarec. Zato se sploh smatra, da je situacija tako težka, da tudi daljnja eksistenca vlade ni več gotova, če vlada ne vzpostavi ravnotežje med seboj in med radi-kalskim centrumom. Sodeč po razpoloženju, ki vlada pri demokratih in pri radikalih, se mora reči, da bi povratek Bože Maksimoviča na vlado izzval močen potres. Posledica, ki bi iz tega nastala, bi bila ta, da bi bile volitve, če pride do njih, zelo zelo težke, posebno v Srbiji in Črni gori, kjer vlad-skupine računajo na uspehe. SEJA NOVINARSKE MALE ANTNTE. Beograd, 7. maja. Včeraj popoldne jo bila seja komiteja novinarske Male antante. Določeno je bilo, da gredo v imenu komiteja na sestanek novinarske Male antante v Pragi, ki se bo vršil istočasno s konferenco Male antante gospodje. dr. Erhartič, načelnik tiskovnega ura-a v zunanjem ministrstvu, Melč, ataše češkoslovaškega poslaništva v Beogradu, Anastasiu, ataše pri rumunskem poslaništvu v Beogradu, Franc Smodej kot predsednik komiteja, dr. Rudolf Maix-ner, urednik »Obzora«, Andrija Milosavljevič, urednik »Politike«, Miloje Sokič, urednik »Pravde«, Radoje Markovič za »Vreme«, Mihajlo Živančevič za »Samoupravo in Vladimir Fabjančič za »Jutro« v Ljubljani. NAŠI LETALCI ŠE NISO ODLETELI IZ BASORE. Beograd, 7. maja. Včeraj ob 17. je »Aeroklub« prejel od poveljstva zračne plovbe naslednji komunike o poletu naših letalcev: »V včerajšnjem komunikeju je bilo javljeno, da so naši aviatiki 3. t. m. pod zelo neugodnimi pogoji preleteli etapo Džank—Basora. Do tega trenutka nimamo nobenega sporočila, da bi bili odleteli iz Basore. To se da pojasniti z nevihtami in močnim vetrom, ki je pihal v severozapadni smeri, to je ravno nasprotno smeri poleta naših letalcev. Njihova smer je Aleppo—Bagdad. Seja vlade. Beograd, 7. maja. Včeraj popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razjjravljali o točkah dnevnega reda, ki je bil že včeraj dopoldne objavljen. Za ministrstvo pravosodja je bil odobren pravilnik o madjarskih sekvestrih. Nato so bili izvoljeni člani v upravo vojne odškodnine. Ostali so isti člani, kakor so bili doslej. 3. in 4. točka dnevnega reda nista bili rešeni. Pri razpravi o predmetih finančnega ministrstva jc bila ukinjena carina na jajca in še na nekatere druge predmete. Sprejeta je bila uredba o prosti solunski coni. Imenovani in upokojeni so bili nekateri uradniki. V resoru ministrstva za prosveto so bili postavljeni nekateri učitelji na izpraznjena mesta. Pri prometnem ministrstvu se je govorilo o poslopju tega ministrstva. Zidanje tega poslopja se bo finansiralo iz posojila Državne hipotekarne banke. Ostale točke dnevnega reda, ki so se tikale tega ministrstva so bile odgodene. Pri ministrstvu za zdravstvo je bil odobren predlog, da se ulčinjski slano-žvepleni vrelec odstopi delniški družbi »Ulcinj«. Odobren je bil predlog za spo-polnitev uradniških mest. Ministrstvu za socijalno politiko je bil odobren kredit pol miljona dinarjev za višje invalidsko sodišče. Ministrstvu za poljedelstvo je bilo dovoljeno, da nakupi živino na račun reparacij iz Nemčije. To je manjši kontigent, ki se bo razdelil po deželi. Za poštno ministrstvo je bilo sklenjeno, da se zidava poslopja za to ministrstvo izvrši v sporazumu s finančnim ministrstvom iz sredstev tega ministrstva. Dalje je bil zvišan najvišji dovoljeni znesek vlog v poštno hranilnico od 25.000 na 50.000 Din. Slednjič je bil podaljšan zakup za nekatere pošte. — Druge točke, ki so bile še na dnevnem redu, so bile odgodene. BANKET NA ČAST TAJNIKA ZVEZE NARODOV. Beograd, 7. maja. Včeraj popoldne je bil na čast tajnika Zveze narodov Ave-nolu prirejen banket. Na banketu so prisostvovali zastopniki vseh parlamentarnih skupin in v velikem številu tudi člani vlade. Banket sta priredila zunanji minister in predsednik vlade. Po banketu se je opazilo, da se je dr. Voja Marinkovič skupno z dr. Trumbi-čem v avtomobilu odpeljal v zunanje ministrstvo. Dr. Trumbič je bil pri Marinkoviču poldrugo uro. Njun razgovor se ni nanašal samo na zunanja vprašanja, temveč tudi na notranjo politiko. ITALIJANSKA VLADA RATIFICIRALA PRIJATELJSKI PAKT Z MADJAR-SKO. Rini, 7. maja. Italijanski ministrski svet je na seji v četrtek popoldne ratificiral madjarsko - italijansko prijateljsko in arbitražno pogodbo. Glede na to ratifikacijo so . italijanski poslanci sklenili napraviti na Madjarsko izlet, da vrnejo poset madjarskih poslancev iz 1. 1925. Italijanski poslanci pridejo v Budimpešto konec tega meseca. FANTASTIČNA VEST. Berlin, 7. maja. Neki jutranji list je prinesel vest iz Londona o razdelitvi Avstrije med Nemčijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo, tako da bi mejila na Češkoslovaško in Jugoslavijo. »Deutsche Ali? gemeine Zeitung« in »Germania« pa pišeta, da je ta vest absolutno neresna in brez vsake podlage. Krupp v Jugoslaviji. Pred nekaj dnevi je objavilo »Vreme« vest, da je svetovnoznana nemška tvrdka Krupp prevzela večino delnic tvornice za vagone v Brodu na Savi, kjer bo izdelovala lokomotive, avtomobile in poljedelske stroje ne samo za Jugoslavijo, ampak za ves Balkan in mogoče še za kam dalje. Tvrdka bo pripeljala s seboj svoje strokovnjake in tudi novi vodja podjetja je že določen: dr. Mahler. Ce je ta vest točna ( z ozirom na dobre zveze, ki jih ima »Vreme« po vseh belgraj-skih ministrstvih, ne moremo dvomiti, da bi ne bila točna), potem moramo označiti ta dogodek kot pričetek popolnoma novega položaja za Jugoslavijo v političnem in v gospodarskem oziru. Tvrdka Krupp je eno največjih nemških industrijskih podjetij in igra v ogromnem trustu nemške težke industrije še danes vodilno vlogo. Nemška industrija pa igra v političnem in gospodarskem življenju Nemčije prvo vlogo in od sklepov nemških industrijskih magnatov je v veliki meri odvisna tudi vnanja politika Nemčije. Ta stavek velja tudi, če ga obrnemo: Velika nemška industrija ne stori nič, kar bi nasprotovalo vnanjepolitičnim interesom Nemčije. Če se je torej vodilna nemška industrijska tvrdka odločila, da prevzame v svoje območje tudi vso jugovzhodno Evropo, se •to gotovo ni zgodilo brez soglasja in tihega odobrenja prizadetih vlad in gotvoo tudi ne brez primernih garancij, ki jih podjetje, kakor je Kruppovo vedno zahtevajo, da že vnaprej preprečijo vsak neuspeh. Zato je prevzem podjetja v Brodu od tvrdke Krupp zelo značilen znak za razmerje, ki gotovo že vlada med Nemčijo in Jugoslavijo. Pomisliti je treba dalje na to, da doslej še nismo nič slišali o kakem protestu proti prevzemu tvornice na Brodu od francoske strani, ki bi ga bila naša vlada gotovo upoštevala, če bi bi lizrečen. Molk francoske veleindustrije pa dokazuje, da protesta ni bilo, kar pomeni, da se je morala francoska nemško, da ji prepušča vso jugovzhodno Evropo. Sporazumi nemških in francoskih velikih industrijalcev in še večjih koncernov in trustov o razdelitvi »interesnih sfer« so znani in baš ti sporazumi so rodili lokarn-sko pogodbo. Prihod Kruppa v Jugoslavijo pomeni torej, da je Balkan prepuščen nemški interesni sferi. Gospodarskim interesnim sferam pa jako rade slede tudi politične pogodbe, ki po navadi itak niso nič drugega kakor zgolj formalne potrditve gospodarskih zvez. Naša gospodarska zveza z Nemčijo, kate-li bo brez dvoma v doglednem času sledila tudi politična pa pomeni silovit udarec za Italijo. Italija je lepa dežela in ponekod ze-revno. Odtod izvirajo tudi silni napori Italije, da razširi trg za svoje industrijske produkte kolikor mogoče daleč, zlasti na Bal- kan. Če bi ostale balkanske države to, kar so, namreč samo poljedelkse dražve brez vsake v velikem stilu razvite industrije, bi utegnila italijanska industrija svoj cilj polagoma doseči in bi le nasitila nekaj tisoč laških želodcev. Če pa pride na Balkan nemška industrija s svojo visoko razvito tehniko, z obilnim lastnim kapitalom in s pravico do izkoriščanja naših neizčrpnih naravnih zakladov pod in nad zemljo, potem so italijanski načrti glede Balkana pokopani za večno. Dežela brez premoga in železa se z nemško in našo konkurenco ne more merili. Posledice Kruppovega prihoda v Brod so pa tudi za naše gospodarstvo nedoglednega pomena. Kruppovi ljudje gotovo ne bodo uvažali potrebnih surovin iz Amerike k nam, ampak so si gotovo že zagotovili pravico, da bodo mogli rabiti naš domači materijal, ki ga je pri nas več kot preveč, a je brez vrednosti, ker ga nihče ne zna racijonelno izkoriščati. Nemci to znajo. V širnih železno-rudnatih revirjih Bosne se utegne kmalu poznati, kaj pomeni Krupp in nemška podjetnost in pridnost. Do nič manjše veljave ne bodo prišli bogati zakladi kroma v Ma-cedoniji kakor tudi lesno bogastvo Hrvaške, Bosne in Slovenije. Največjo korist pa bodo imeli naši mladi tehniki in naši rokodelci, ker bodo enkrat pri izvrstnih mojstrih videli, kaj pomeni velepodjetje. Delavska izkaznica od Kruppa odpira vsakemu delavcu in tehniku ves svet. Praktična visoka šola za naše tehnike bo v Brodu. Z nemško industrijsko silo bomo morali zelo računati tudi pri nas v Sloveniji. Podjetje, kakor ga bo gotovo ustvarila v Brodu tvrdka Krupp, upliva jako daleč naokoli in od Broda do Ljubljane ni nobene razdalje. Podjetje v Brodu bo potrebovalo mnogo špecijalnih izdelkov. Po sistemu racionaliziranja, ki se baš sedaj v Nemčiji neverjetno naglo uveljavlja, bodo Nemci gotovo gledali, da bodo izdelovali skoro vse, kar potrebujejo, v lastni režiji, a nekaj bo le še ostalo. To bo treba zagrabiti, dokler je še čas. Nemci namreč niso ljudje, ki mnogo govore, ampak rajši delajo. Če ne bo slovensko gospodarstvo naglo spoznalo svojega položaja in se prilagodilo novim razmeram, ki jih vtegnemo že prav kmalu dočakati, nam bo predla trda, kajti kakor vsak kapital tako tudi nemškf ne pozna nobenih dolgih razprav, ampak samo delo in dobiček. V Sloveniji imamo dva prav važna gospodarska činitelja: vodne sile, ki bi nam že zdavnaj lahko dajale dovolj elektrike, in pa šolane in praktično izvežbane delovne moči. Doslej žalibog nismo znali izkoristiti niti enega niti drugega. Sedaj pa prihaja nova doba, ko se bo treba odločiti brez cincanja ali pa nas bodo prehiteli drugi, topot pa po naši lastni krivdi. HaSa diplomacija. Beograjske »Novosti« pišejo: Sodeč po iz-avi, ki je bila objavljena v »Daily Mailu«, :aka našo diplomacijo velika in težka naloga: iorba z italijansko nepopustljivostjo v vpra-ianju Tiranskega pakta. To pomeni, da se e treba z devetimi pasovi prepasati, predno le borba prične. V času, ko se to pričenja, je treba gledati, i kakimi silami razpolagamo mi v inozemstvu. Kajti ni nam glavno to, da imamo v ileogradu glave, v katere avtoriteto verujemo in na katere gledajo v inozemstvu z večjim zaupanjem, kakor na prejšnje ministre. Po kraljevem interviewu, danem dopisniku tega najrazširjenejšega lista na svetu, pomeni, da je bila uporabljena naša največja avtoriteta v pravdi proti Italiji. To pomeni, da ta avtoriteta na vse zadnje ne sme trpeti in da je treba zastaviti vse sile, da se pravda dobi. Na žalost pa naše diplomatske sile v inozemstvu ne zadostujejo. Na najvažnejša diplomatska mesta so bili poslani dosedaj le ljudje, ki so se izkazali za nedorastle za delikatno misijo naše politike. Svoja mesta so dobili radi svoje strankarske pripadnosti ali pa radi sorodniških zvez. Čeprav so napravili, tako se je dogodilo že v več slučajih glupe napake, jih vendar ni nikdar zabolela glava. Pašičeva slika v naravni velikosti, obešena na vidnem mestu v pisarni, Pašičevo kumstvo ali sorodstvo s Pašičem, to so bila opravičila in pogoji za oprostitev vseh napak in neumnosti, ki so jih napravili ti pro-težiranci. Pa naj je dejal sredi Zveze narodov kum ali stričnik N. Pasiča se tako neslanost, se mu ni nič pripetilo. Naj kak pomočnik zunanjega ministra daje še take izjave, ki so poslabšale celo odnošaje Grčijo, se mu ne bo ničesar pripetilo, kajti on je tajnik »Odbora za proslavo osemdesetletnice Nikole Pašiča.« On bo še dalje dajal v imenu te države oficijelne izjave, s katerimi ne bo nihče soglašal in celo njegov šef ne. Naš poslanik nas lahko dovede do prekinjenja odnošajev s Sv. Stolico, pa ga vendar pošljejo na boljše, na še važnejše mesto. Ob priliki sedanjega spora z Italijo otežkoča položaj svoje vlade naš poslanik v Parizu s svojimi izjavami novinarjem (Daily Telegraph«, z dne 26. aprila pravi: »da je g. Spalajkovič s svojim interviwom, ki ga je dal dopisniku »Localanzeigerja« povzročil oni ostri italijanski komunike, da tiranska pogodba ne more biti predmet pogajanj med Beogradom in Rimom.) Posledic zopet ni nikakih. Nova diplomatska razvrstitev, ki so jo napravili isti ljudje po Pašičevi smrti je taka, da se brez pretiravanja more reči, da je naša bitka na diplomatskem polju z Italijo že vnaprej izgubljena. Namesto, da se pošljejo v Bern, v Pariz, v Varšavo, v Budine pešto, v Washington naši najboljši ljudje, ki jih je nekaj med mlajšim naraščajem diplomacije, se pošiljajo ali ostajajo tam oni, ki so bili zreli za pokoj še za časa svetovne vojne. V Zvezi narodov je potrebna osebnost z avtoriteto in ne malenkostni človek, v Varšavo je treba poslati spretnega diplomata in ne kričavega otroka; v Washington spretnega in inteligentnega človeka in ne mrtveca; v Pariz ekvilibriranega človeka in prijatelja Francije, v Tirano človeka, ki ni bil še do včeraj pisal, človeka ki bo znal delati. V Carigradu je potreben človek, ki ne spi, podnevi; dalje se mora opustiti pro-lekcijska razvrstitev po poslaništvih in konzulatih ter davljenje boljšega osobja po diplomatskih ■zakotjih. Mi smo že večkrat opozarjali na tako delo in razvrstitev v Žolti hiši. Za to se ni nihče zmenil. Moral je priti spor z Italijo, da resno pretrese temelje te hiše in da nam da prav. Sedaj zopet opozarjamo na potrebo, da se izvrši revizija redukcija tudi v zunanjem ministrstvu, zlasti pri onih, ki so se s svojim delom že davno izkazali za nedorastle za velike naloge Kraljevine SHS in ki so ubili dobri sloves stare srbske diplomacije ter njene tradicije, tako v državi, kakor tudi v inozemstvu. Mnenje beograjzkih »Novosti« je gotovo tudi mnenje ogromne večine vse naše dr- Tretja doba Male antante. mesečni številki londonske revije »Sla; ic Revievv« je objavljen članek o Mali anti, ki je zaradi skorajšnje _ konference e antante zlasti aktualen. ' r tem članku razlaga avtor nastanek Ma-mtante in njen razvoj ter nato navaja polen pomen Male antante. Tojen pomen ima po mnenju člankarja la antanta: Prva njena naloga je bila, da kontrolirala madjarsko politiko in skrbe-da je Madjarska izvršila obveznosti, na-ene ji s Trianonskim mirom ter kasneje očila sv o j o taktiko ob sprejemu Madjar-. v Zvezo narodov. Druga važna naloga le antante je bila, da je pridobila novim državam na teritoriju bivše Avstro-Ogrske zaupanje Evrope ter da je delovala na konsolidaciji Srednje Evrope. Končno pa je morala Mala antanta skrbeti, da so bili varovani interesi njenih članic v okvirju splošne evropske politike in da je bil njen glas na mednarodnih konferencah učinkovit. Kaj pa so bodoče naloge Male antante t Na to vprašanje odgovarja angleški avtor: »Ni dvoma, da so ostali isti skupni interesi, ki so ustvarili Malo antanto, v veljavi. Braniti novi red v srednji Evropi, obvarovati jo pred sovražnimi tendencami, katerih težišče je bilo dosedaj v veliki meri na Mad-jarskein in pripomoči z obrambo in aktivno delavnostjo, da bo nova srednja Evropa zdrava perioda je bila obrambna, ravno taka je evropskega sistema, da ne bo mogoče govoriti o srednje-evropskem Balkanu. Vse to so naloge Male antante in vse te zahtevajo, da je Mala antanta stalno pripravljena in složna«. Koncem članka pravi avtor, da vstopa sedaj Mala antanta v svojo tretjo periodo. Prva perioda je bila obrambna, ravna taka je bila še druga, tretja pa je doba konstruktivnega dela. Njena naloga je združiti vse srednjeevropske države h konstruktivnemu gospodarskemu in političnemu delu. Mnenje ugledne angleške revije pač najjasneje dokazuje, kako potrebna je Mala antanta. IZPREMEMBA SOVJETSKE USTAVE. Na IV. zasedanju sovjetov je bila nepričakovano izpremenjena tudi sovjetska ustava. Navidezno je ta izprememba zelo malenkostna, v resnici pa ima velik pomen, ker kaže, da se današnji sovjetski mogotci vedno bolj oddaljujejo od svojih komunističnih idealov. Delegat Zatonski je namreč predlagal, da naj se v bodoče vrši zasedanje sovjetov vsako drugo leto. Običaj sovjetov je bil, da takih predlogov, ki izpreminjajo ustavo ne predlaga posameznik, temveč da jih predlo-že vedno le odbori in sicer v obliki pravilnega zakonskega načrta. Da so sovjeti sedaj ta običaj prelomili, dokazuje, da so sami čutili, da ni predlog zakonskega načrta v skladu s komunističnimi ideami in da ga je zato bilo treba na zasedanje utihotapiti. Po ustavi z 1. 1913. je zbor sovjetov vrhovni organ Zveze sovjetskih republik. Njemu, kot najvišjemu organu delavskega razreda, pripada pravica kontrole nad sovjetsko vlado in samo on ima tudi pravico iz-premeniti ustavo. Obenem pa je zbor sovjetov edina prava vez med delavci in sovjetsko vlado. Po našem je zbor sovjetov »rdeči parlament«, ki pa že more naravno izvrševati svoje funkcije le, kadar je sklican. Zato je tudi prva sovjetska ustava določevala, da se mora zbor sovjetov sestajati vsakega pol leta. Ker pa je med tem sovjetska birokracija silno pridobila na moči, je padla ta določba in po ustavi iz 1. 1923. se je rdeči parlament sestal samo enkrat na leto. Sedaj pa je izgubil še to pravico in odslej bodo imeli sovjetski birokrati kar dve leti mir pred rdečim parlamentom. Z drugimi besedami se pravi to, da je izgubil rdeči parlament vsako moč in da je postal samo še dekoracija. Tako postaja sovjetska Rusija stalno manj komunistična. Komunistična ureditev države je bila pokopana z ustanovitvijo NEP-a, sedaj pa je moral tudi rdeči parlament odstopiti svoje pravice birokratom. Diktatura sovjetskih mogotcev je novi zakon Rusije. Politične vesti. = Kako poročajo. »Slovenski Narod« je poročal, kako da ni mogel dr. Ravnihar doseči, da bi bil takoj sprejet od ministrskega predsednika Vukičeviča in da je moral par dni čakati. Iz beograjskih listov se je sicer mogel »Slovenski Narod« prepričati, da je njegova vest neresnična, ker so ti čisto pravilno poročali, da je bil dr. Ravnihar takoj prvi dan sprejet. Ampak gospodje so malenkostni in zato mislijo, da sebe proslave, če skušajo z netočnim poročilom škodovati nasprotniku. Kakor da bi bilo mogoče resnico utajiti! = Akcija za osnovanje naprednega^ bloka v Sloveniji. Zagrebški »Obzor« poroča pod gornjim naslovom iz Ljubljane: »Vest o kamerah dr. Žerjava, ki jo je te dni objavil »Obzor« z ozirom na snovanje naprednega bloka v Sloveniji, je izzvala v vseh političnih krogih v Sloveniji veliko pozornost in so jo priobčili skoro vsi slovenski listi, razen samostojno demokratskih, ki s svojim molkom ravno dokazujejo, da so te vesti povsem toč; ne. V zvezi s temi vestmi so začeli nekateri ljudje, ki veljajo za prijatelje bivšega stra za šume in rude Antona Kristana, jenjem glasov po Ljubljani, da se za os -nje naprednega bloka zavzema zlasti tudi bivši minister Kristan ter širijo vesti, po katerih se je Kristan te dni mudil v Beogradu in dobil neko pooblastilo za osnovanje naprednega bloka v Sloveniji. Kakor se je moglo ugotoviti, se je Kristan res mudi e _ v Beogradu, kjer je konteriral z drZerja vom ter je ^elo verjetno, da je dobil omenjena navodila, če jih je sploh dobil od dr. Žerjava in ne od kralja. Ob tej priliki je treba omenjati, da se ta način politične agitacije s kraljevim imenom v Ljubljani obsoja.« — Administrator apostolieus baciensis. —- Beograjska >Politika« od četrtka priobčuje pod gornjim naslovom poročilo o slavnosti, ki se je vršila dne 1. maja v Subotici. — Tega dne je bil tam posvečen msgr. Lajčo Buda: novič, sin Vojvodine, za »škofa«. Tako pravi namreč kronika. Vendar pa je veselje vojvodinskega prebivalstva, da je postavljen za škofa domačin, preuranjeno. Kajti Budanovič ni bil posvečen za škofa, nego je bil imenovan le za »Administratoren apostolicum baciensem«. Tako se glasi vsaj papeška bula. To pa pomeni, da gre tu le za provizorij m da ostane Bačka še nadalje integralni del škofije v Kalocsu na Madjerskem. Kaj naj pomeni to? Ali so morda v Vatikanu mnenja, da pripada Bačka prej ali slej zopet Madjar-ski? Kajti le tako se da razložiti dejstvo, da ni bil dosedaj imenovan še noben škof za Bačko. Ali namerava Vatikan podpirati imperialistično politiko Mussolinija... 1 oueu-no bi bilo, da se papeška nunciatura v gradu o tem pobližje izjavi. . — Masarykova izvolitev« zasigurana. Na seji predsedstva parlamenta in senata je bilo sklenjeno, da se vrše predsedniške volitve na Češkoslovaškem v petek dne 27. maja. Po ustavi izvolita parlament in senat predsednika na skupni seji in sicer za dobo sed- mih let. Za izvolitev predsednika je potrebna kvalificirana večina. Edin resen kandidat za predsednika je predsednik Masaryk. Prvotno je bil Masaryk tudi izvoljen za dosmrtnega predsednika republike, a je Masaryk tako izvolitev odklonil, ker noče nobenih privilegijev. S strani lderikalcev in narodnih demokratov se je pričela ostra agitacija proti Masaryku, ki je enim preveč svobodomiseln, drugim pa preveč socialističen. Zlasti ostro pa so proti Masaryku klerikalni Slovaki. Češki klerikalci pa so končno dali razumeli, da bi glasovali za Masaryka, če bi ta dal jamstva, da ne bo eksponent levi strank. Seveda se Masaryk do take izjav® n misli ponižati. Vsled vse te protiagit&eijei ]p nekaj časa kazalo, ko da bi bila “ Masaryka negotova. Sedaj pa je te negoi-vosti konec, ker so češki agrarci, nejša stranka na Češkoslovaškem, _sog» sklenili, da brezpogojno glasujejo za M ,. ryka. Ker bodo za Masaryka glasovali i vsi narodni socialisti in češki socialni de krati ter velik del Nemcev, je njegova iz litev popolnoma zasigurana. = Obisk predsednika francoske repuhi Doumergue-a v Londonu. Potovanj6, PJV sednika Doumergue-a v Londonu je do.loč® na dan 16. maja. Predsednika bo sPr®?’ L. Briand, ki bo imel daljšo konferenco s Ch® berlainom. »Petit Parisien« poroča, da bodo na konferenci obravnavala Pre,VS_ sledeča vprašanja: 1. Italijansko-jugosi°J ski konflikt. 2. Kitajski dogodki in 3. r_a no stališče Anglije in Francije v razor ^ venem vprašanju. »Petit Parisien« se v prvi točki ni nobenega nesoglasja ffl “ jj. tako London ko Pariš trudi, da pride do rektnih pogajanj med Jugoslavijo i® vi je Tudi glede Kitajske ni bistvenih /az Francija pripravljena priključiti se. .^j skupni akciji velesil, če se te udeleže Vel. Britanija, Italija, Japonska in ZdrUf5 ^ države Sev. Amerike. Različno naziranje razorožitvenem vprašanju pa izhaja le iz ličnosti strategičnega položaja obeh držav*’ ni tu nobene načelne razlike, ker hočetaj; državi pospeševati cilje miru in razoroži. — Verjetno pa se bo na londonski renči razpravljalo tudi o drugih vpraša®?^ , zlasti o nemški zahtevi po izpraznitvi renja. = Svetovna gospodarska konferenca. četrtkovi dopoldanski seji svetovne gosp darske konference je govorila najprej^, strijska delegatinja gospa Emmy r ‘ kon. ki je naglašala važnost konference orajo konzumente. Pri vprašanju krtelov 1 tejj Vnrtplirnnip. oHiemalceni. : 1 KUiwuincinc. ah vjn«o«uju ***•»VartBU škoduje karteliranje odjemalcem. Ce nflf ne odgovarjajo temu načelu, uvajajo i ^ industrijski carizem. H koncu je v..svti SZ* “.h *YS1' VTSSVM zakonu ne bi imele smisla, ker je jtaK vzpričo velike konzervativne večine z« P in itak sprejet. Razmerje med kapital6 j* strokovnimi organizacijami je tako o je il je nemogoče, omejiti mezdne^ konflik qui kako posebno stroko ali pa industrij'ol0jj iitev simpatijske stavke bi napravilo stavke sploh za nekoristno. Generalu^ ka kot industrijsko orožje slpoh ne ii ,0tl je Po njegovem mnenju bo koristil^ le komunistom. Le en način je za pr nie generalne stavke m ta je, da se ^ organizacija, ki bi omogočila pametngej nasilno rešitev konfliktov. Lloyd izjavil, da smatra, vzpričo neugo*' ,0 spodarskega položaja Anglije, za nesi lav' • če se uvaja zakon, ki bo navdal . naV'"-j s trpkostjo, medtem ko se z vse priD : stremi za tem, da si Anglija zm1 jrg0v f svoje nekdanje stališče v sve,°lnvriva' wt Zakon pomeni provokacijo dobljene nejasnosti v zakonu bodo f\,nie Pr0 D»ac- povod za protizakonito nas j kakem lavstvu. Vlada more fll6fVpitalije stro« kovnem gibanju zapleni^ptelje v ječo, jf nih organizacij in vrečJ isiliti delavstvo, ^ ben zakon pa ne mor^ bolj ramjonalno^ dela bolj inten^dobre volje delavstva-je odvisno le o*1 Kaj boli Italijane. Mario Nordio je priobčil v »Piccolu« članek, iz katerega povzemamo sledeče »cvetke '. »Čuvajmo naše more!« — »Difendiamo il liostro mar e k To je geslo Slovanov v Dalmaciji. V propagandnih spisih, da celo na škatljah užiga-'ec.se Sita po vsej Jugoslaviji. Te besede so ^41 geslo Jadranske Straže«, organizacije, »J spominja na Lego Navale«, samo da so ujeni nameni bolj agresivni. V publikacijah te organizacije je posvečenih najmanj tri četrtine snovi . . . italijanski pomorski sili. Utopite jih v Jadranskem morju, da bodo spoznali, kako je slano ... Revendikcija Jadranskega morja je Jugo-^ovftnom najljubša tema,. pridobitev morja ^Sbolj vroča želja. Vsaka prilika je dobra, utin^0Irm^0 Dalmatince na njihovo antiita-sem v misi3° ob Jadranskem morju. Cital Mii nv*!1^orločno povest v enem od v Dalma-sveti m razširjenih listov. V povesti kliče tikam; Spnite Italijane z orožjem, z mo- vUTanli' z vrelim oljem v bodo spoznali i iV Jadranskem morju, da povesti sveti Ri - 0 l'e slano! Tako kliče v svetniku ’vln beseda,-položena v usta in ribigpv o, Za u^.esa 'dalmatinskih kmetov šivu do Vspodbujanje k sovra- ‘ ujanov najdete v velikonočni po- vesti Jugoslovenske aspiracijc na Zader. van;Cei se kampanja sovraštva in zaniče-i':|a ne omejuje samo na naše dalmatinske „ te> temveč se razteza na ves italijanski narod. ,*Van s njima!« je vzklik, ki se čuje ob vsa-,;i manifestaciji. Sokoli prepevajo: »St upa j, stupaj sokole na taljanske lopove!« (»Marcia, niarcia o sokol contro le canaglie italianek) in &su b0,i mnenju, ki zahtevo ? .U(il v javnem Zader, ta najčistei^Hoirndobitev Zadra. sS&ESrS«** t«e Dalmacije.« v nar»čje ma- No t ,Cai,<"Ctto' Lissa> Custozza. »10 radt k,1„S-malra!i- ?tvar,za preveg resno, sa-, kunoznosti m v dokaz toliko poudar- omBni,!ZeiiVlranosti jugoslovenskega tiska naj more ‘l10, .akteristično dejstvo, ker nas ne mu g^eh at’’ temveč nam vzbuia kvečje- vsaki citate skoraj vsak dna ob stozzal ltti HhSe,^ C?Poretto, Lissa, Čuda bi si ljudi,, dohvn a^° nePi'estano zato, '"»m teJSSS&z*’ da “ >lai" Z nekaterih hrvaških • CaP°retto« je postih ze sinonim ?•i iur- ln dalmatinskih li-■Nedavno (e !lnl al^a,nski narod! ?.\ki jo je uspfeh neka Politika« Sliki • ?}a 0>fciozna beograjska ad,»Ptirani' rinitiJ6 ll“strirala od Italijanov r°ke dvigain n v , lJ0Z(^rav- Mesto ene same So se navadil,• ?,Se,be I?a sliki obe’ tako kot Ali ), x l Italijani v vojni. tu v šihC6-? Še vs£? Nedavno je izjavil prav kem on u Poskmec Joca Jovanovič v ne- 1'azumet[0l',u’ da se Ktreba z Italijani spo- krivip ki S-m pa 1M’ *en' ne sme pozabili f liski’ armadifc!eSt“rili Italiia!li med vojno laV^vni ni6e>nur vR &ina tak0 P0,vai -Zlobnost? Deiali k; j '• Jf'nje. Naše korektno in ? .pijeje nesporazum-s'!P?.cno tolmačilo rPi„ 0.la^no vedenje se je i5.1.11 hs>''» žalostnih' razntU1Smo 0,no,lili v lani v Dalmaciji 7dni ’ v katerih žive Ita- ZdeI° se je. da smo nanje pozabili ter jih prepustili njihovi usodi. To se je smatralo za slabost. Dve mentaliteti. Sovraštvo d oltalijanov, ki je bilo v začetku v Dalmaciji pravzaprav zgolj mržnja slovanskih kolonov napram italijanskim posestnikom in italijanski gospodi v mestih, se je iz-preinenilo ter danes ni več socialnega, temveč političnega značaja. To sovraštvo seje dandanes inteligenca, visokošolci, učitelji, profesorji. Sovraštvo do Italijanov, ki je bilo v začetku maciji gotovo bolj kot sploh kje do veljave srbski vpliv in tako se je zgodilo, da se križata v Dalmaciji dve mentaliteti popolnoma različnega izvora: avtstrijska in balkanska. in v Dalmaciji sta se znašli li dve mentaliteti na skupni točki v sovraštvu do Italijanov. Naši bratje bi vedeli o tem dosti povedati... Iredentizem. Jugo,slovenske oblasti preprečujejo skrbno vsakršne javne incidente. Pisec teh vrstic je prehodil vso Dalmacijo, ne da bi bil irrtel Kakršnekoli neprilike, tako da se mu dozdeva, da so mu dali angele varuhe, ki ga po-vsodi spremljajo, bolj zato, da ga obvarujejo zla kot zato, da nadzirajo njegove korake. Samo nekaj ibi imeli: s simpatično gesto kole-gialnosti je priobčil neki list vest o njegovem prihodu pod naslovom: »Spoditi ga je treba. Karakteristične so intervencije oblasti ob priliki protiitalijanskih manifestacij in njihovo soglašanje z manifestanti, ki ga često ne skrivajo niti toliko, da bi se zdelo na videz, da ser objektivne. Neredko se vidijo Seii civilnih in vojaških oblasti pri raznih protiitalijanskih prireditvah na katerih je govor o osvobojenju Zadra, Keke, Trsta, Gorice in Istre. Tudi o Rusiji se v zadnjem času v Jugoslaviji mnogo govori. »Italija naj se čuva zlorabljati svojo moč zoper nas — pravijo — zakaj za nami je Rusija! Če bo treba, bomo priznali tudi komunizem, toda slovanska ideja mora ostati z rusko pomočjo zasidrana v Jadranskem morju.« Zadnje besede umirajočega Pašiča so bile spodbuda k zbližanju z Rusijo in Bolgarijo. Razpoloženje vojaških krogov. Bežna slika o razpoloženju v Jugoslaviji zoper nas bi bila nepopolna, če bi pozabili omeniti stališče, k iga zavzema v zadnjem času zoper naše brate jugoslovenska vojaška oblast. Daleii za nami je spomin na dni, ko so fra-ernizirali v Dalmaciji Srbi in Italijani zoper i uvale in Avstrijce, tudi vojno bratstvo je že medel spomin. Še leta 1924 in 1925 so Srbi ■l nami franternizirali ter odgovarjali na proteste Hrvatov in Slovencev: »Pa pustite jih,, naj govore, kar hočejo. Politike ne dela niti Zagreb niti Ljubljana, temveč Beograd! In mi smo prijatelji Italijanov!< a Dandanes ni več tako. Danes opazujemo tudi v visokih srbskih vojaških krogih temeljito izpremembo. V Dalmacijo pošiljajo same Italijanom sovražne ljudi. Zadostuje naj, če omenim generala Daskaloviča, ki je zapustil v Splitu spomin, ki se ne da tako hitro zbrisati. General Daskalovicje napovedal vojno zoper vse, kar je bilo italijansko. Prepovedal je javno svirati italijanske komade, prepove-godbi igrati pri italijanskih pinedilvah, preganjal je italijanske delavce itd. Dovolj je, ce omenimo, da je napenjal struno tako, da so ga morali končno premestiti. Predno je odšel, je dal prodajati po kolporterjih svojo knjigo: »Poraz pri Caporet-tur. Italijani so odgovarjali s tem, da so delili zastonj ilustrirano knjižico: »Kaj je storila Italija med vojno za vojsko. Daskalovič je 1 j ut odšel. jtaiiiinski emigranti o italijanskih financah, Pai''z!il,a,?iSkt.?.migra“H vseh naziraui »o se v dnin Q,r • tV T^°tno ar6anizacijo, ki iZ-Vilii • ”rl'a Liberta«. V svoji prvi šte- Mert C1 °bŠmi° 0 julijanskih financah. 5? uSlm Pravi list: Tujina, ki ne pozna dobro italijanske raz- mere, misli, da je dvig lire znak napredka italijanskega gospodarstva. Zlasti misli to tu-KaUiParalele med liro in frankom. na tefaju1T25k7aŠ?1 Francija slabilizirati fl ank no vrednost, ca sknLt(LJ'®.Petinsk?. Pfeodjetja, »Edison« in drugi. Po dogovoru Mellon-Volpi se je Italija obvezala, da bo plačevala Ameriki za dolgove 62 let po 2 in pol milijona dolarjev letno. K temu pa pride še dolg Angliji v višini 264 milijonov funtov (okoli 70 milijard dinarjev). Poleg tega si je Amerika pridržala pravico, da ima kontrolo nad vso italijansko trgovino na svetu, da jo more vsak hip stisniti za vrat. Imajo sicer fašisti danes dolarje, da morejo umetno dvigati liro, zalo pa propada italijanska industrija, ki prehaja popolnoma v ameriške roke. Toda to fašistov ne briga, ker pri tej transakciji mnogi sijajno zaslužijo denarje, fašisti pa imajo z dvigom lire pesek za oči nepoučenim. Kitajsko vojskovanje. 'Na čisto poseben način se vrši kitajsko vojskovanje in o tem daje drastične primere Anglež Artur Rausone. Že v politiki je utemeljeno čisto svojevrstno kitajsko vojskovanje. V stranki Kuomintang ne podaja n. pr. noben minister demisije. Če začuti, da ni stranka več za njega in da bi mogla stvar postati zanj nevarna, potem jadrno odide s hitro nabranim premoženjem v evropsko naselbino, da počaka boljših časov. V evropski naselbini je varen in tu ga ne more nihče prijeti in ko se stvari zopet zasučejo v njegov prid, odide na svoje staro mesto, kakor da se ne bi nič zgodilo. Ker sploh še ni podal demisije in tvidi ni bil odstavljen. zato ni potrebno nobenega posebnega po-stavitvenega dekreta. In njegovi bivši nasprotniki ga prijazno sprejmejo, ker velja kot zakon, da treba padlim ministrom, po-hraniti ponižanje. Zato mu vsi čestitajo k ozdravljenju. Ravno tako je v vojski. Po kitajskih pravilih se nimajo bitke dobojevati do konca temveč se imajo vedno pred odločitvijo zaključiti. Dolžnost generala je, da pravočasno začuti, da bi se mogla njegova stvar slabo končati in da takoj nato z nagrabljenim premoženjem odide v evropsko naselbino, Iger mora čakati na boljše čase. Enako pa mora tudi njegov nasprotnik paziti, da mu da dovolj časa, da more general, ki čuti slab konec, mirno oditi v evropsko naselbino. Generali, ki so proti temu kitajskemu pravilu zagreše in vsled premajhne prevdarnosti zagreše prave bitke ter s tem povzročajo nepotrebno smrt dragih vojakov, ti generali seveda ne smejo pričakovati nobenega pardo-na. Njih usmrtitev je neizogibna. Pri tem pomagajo generalom v prav izdatni meri tuje banke. Tako je obiskal neki general, ki je čutil, da bo stvar slabo končala šangajsko American - Oriental Bank. Prosil je direktorja, če sme spraviti svoj arhiv, kakor je evfemistično imenoval svoje nagrabljeno premoženje. Kmalu nato je prišel v Šangaj zmagoviti general in direktor banke se je bal za »arhiv« premaganega generala. Čisto brez potrebe, ker se tudi zmagovit' general ni čutil posebno varnega in je tudi on deponiral svoj »arhiv«. Generali smatrajo to uslugo bank za tako veliko, da se čudijo, zakaj dobe za deponiran denar obresti, mesto, da bi sami plačevali pristojbino, ker je njih ugrabljeno premoženje tako dobro shranjeno, da so brez denarnih skrbi, kadar narede običajno potovanje na Japonsko, da se odpočijejo od porazov. Pri takšnem pojmovanju je seveda nabavno, da se tujske pošte poslužujejo vsi Kitajci, pa naj bodo v tej ali oni armadi. Zavezniška pošta je prav nedotakljiva in brez ozira na vojne dogodke vozijo poštne ladje med obema frontama. Tako si najbolj nasprotni generali mirno dopisujejo in pripravljajo svoj prehod iz ene armade v drugo. Ta prehod se na zavezuiških ladjah izvrši zopet silno lahko. Kontrola zavezniških ladij ne obstoji iz Kitajcev, in general, ki hoče prestopiti iz severne armade v južno, vstopi lepo na evropsko ladjo in že je njegov miren prehod k drugi armadi zasiguran. Vsled tega pa se seveda kitajska državljanska vojna nikdar ne konča. In pri lem imajo glavno zaslugo evropske naselbine, ki so varen azil za vse premagance. Če bi teh azilov ne bilo, bi bila kitajska državljanska vojna že davno končana. Naj bo Kitajec še tako velik nasprotnik evropskih naselbin, se jih vendar vsakdo rad poslužuje. Težko je celo reči, če bi evropske naselbine bolj pogrešali Evropejci ali Kitajci. Mnenje Angleža ni morda čisto matematično, vendar je jasno, da je v njem mnogo resnice. KRATKE VESTI. Južuo-tiroUkega učitelja Riedla, ki je bil obsojen na konfinacijo vsled privatnega poučevanja nemškega jezika, so Italijani pomilostili. Pa ne da bi cenjeni gospodje črnosrajčniki spoznali, da ni v njih nasilju najvišje modrosti! Težak pora* so doživele španske čete v Maroku in se morale umakniti na Tarquist. Portugalska je predlagala Španiji skupno akcijo porti komunistični propagandi na Pirenejskem polotoku. POSETITE SLAVNOSTNI VEČER AKADEMIJE ZNA-NOSTI IN UMETNOSTI IN NARODNE GALERIJE Pondeljek, dne 9. maja 1.1. ob 20. uri zvečer v »Unionu« Ford in fordizem. V njeVlne 30- julija 1863 na ne- mV ^C^earb0i;n-U v državi Michigan. Id-*?«*, v . l{azal veliko veselje do avtom0!1'10' se videl kot kleten deček ^ati^o h voinza£el bavlti s Problemom kni ir Ure* Ko i* teti je znal poprav-pn . aJe,lpc v mehi ^ star let) je stopil sitf1”0 ",()rlcs- Po tlEn° delavnico Drydocks housPmpntei' lokf>lnega5ani u&li dobi je -p0' ,p .se Cmnpanv v zastopstva Westmg-H 1/ lotil, na V tem času trni I>arnrln pogo»on, fanni gradbe vo-dnK V Se ie ’ i otel je kuril s pe- o°bl'° funkcijoniriV azala stvar> dasi i‘‘ Pustil to idejo. ala’ ‘neracijonelno, e nl.v letih 1885-86 se iP 'novim motorjem. Ko jezdni1?,'1 z Ottovim Ottovgle v Dptroi,u nalogo '0(l železai-H-inyt!ot0l\ katerega ni Še Popravi videl 1,1 katerega ieHv, Sv0" ^7 J?>'° popravil, je konstruiral ,0" tak motor. Za VaJ« '■ °, ljubil 6a odvrnil od teh poskusov, m,, • gtitoe in ® 40 oralov gozda, če opusti pJ0! n !i,,) to n ■ -»dobičkanosnegac dela. Ford ‘^slavij ja Z* ‘d* se oženil, zgradil žago in *an°- 2a to "i0 iarmo- T° Pa Je storil seveda fVii^laneii’ se j° osamosvojil in dobil vir svo e sv°jih študij in poskusov, slo, Je lahtrr. -S1 je postavil delavnico, ^se, neovirano nadaljeval svoje po- m°toS. V te?1 l?KkUSe z. — Največji pustolovec aadnjih časov tiran. Iz Berlina poročajo: Policiji se je posrečilo aretirati največjega pustolovca zadnjih časov, trgovca Leskovskega. Prišel je v vojno ministrstvo, prezentirai pismo iz kabinetne pisarne, podpisano od Himtonburga ter zahteval, da se mu izplaca mOOO mar . V vojnem ministrstvu pa 0 Leskovski slepar, ki ]e oguljufal z listino kom let že več oblasti za ogromne vsote. — Nov otok v Kaspijskem morju. Iz Moskve poročajo: V noči od srede na četrtek je prišlo v Kaspiškem morju do erupcije podmorskega ognjenika. Erupcija je trajala 15 minut. Ves ta čas so švigali iz vode do 10 metrov visoki plameni. Drugi dan so našli na dotičnem meslu precej velik otok Zoper prepoved alkohola. Mednarodna konferenca nasprotnikov prohibicije, ki je zborovala, kot smo poročali, te dni v Rimu, je sprejela resolucijo, v kateri povdarja •osebno svobodo konsumentov alkohola, vendar pa priporoča zmernost. Resolucija priporoča državam, da spravijo svoje fiskalične interese v sklad s produkcijo alkohola. Ljubljana. 1— Znanstveno predavanje francoskega profesorja. V soboto 7. maja 1927 ob 18. uri zvečer bo v veliki univerzitetni dvorani predaval o znamenitih starinah v naši državi profesor pariške Sorboue g. G. Millet. Vstop P 1— Pri javni telovadbi ljubljanskih srednješolcev v nedeljo 8. maja bo nastopilo krog 3000 dijakov in dijakin. Prostor na ka terein se bo vršila prireditev je Letno telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. 1 a prostor so uporabljali nekateri zavodi tekom šolskega leta kot telovadišče in igrišče. Pričetek telovadbe bo ob 15. uri popoldne, vsestranski je tudi spored. Proste vaje dijakov bomo jed in pijačo po ; rom na najplemenitejši namen te .priredit nai vsak pravi rodoljub poseti to veselico 1» žrtvuje: >Mal dar — domu na oltar!r 1— Akademijo s plesom priredi v sobo** dne 7. maja ob 8. uri zvečer v areni Narod' nega doma Ljubljanska trezna mladina P°._ _ pokroviteljstvom častnega damskega k011'1’ teta z dvorno damo go. dr. Tavčarjevo čelu. Na prireditev vabimo vse brate m stre ter vse prijatelje našega pokreta. 1— Orkestralno društvo Glasbene ®*fttlge v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da vrši generalna vaja za pondeljkov danes v soboto, 7. maja ob 20. uri v ski dvorani. Točna in polnoštevilna vuei nujno ipotrebna. — Predsednik. ge 1— Nesreča s flobertovko. Zadnje čas ^ je pripetilo več nesreč iadi.jl^ljgotovo on« bertovkami; med temi Je n^ podlegla strel« na Vodovodni cesti, «?rVerovškovi cesti v Ivanka Musarjeva. zopel kmalu pripetila v&-Spodnji šiški bi etirinajstletni dečko se je ka ?efr^obertovko in obstrelil svojega tova-‘fsa v roko. Policija je oba fantička zaslišala ter flobertovko zaplenila. -■ ’ 1— Ujet vlomilec. V neki ljubljanski je te dni dospel Valentin Iglič, ki so _ gnali, kol opasnega potepuha, iz Avstni ' ,Q. Iglič se je spravil še isti dan na delo in { mil v vratarjevo ložo ter pričel piei-kovčke, ki so bili izročeni vratarju v vars Pri tein delu je vlomilca zalotil vratar. IS ip skočil skozi okno na dvorišče, kjer ga je F prestregel hotelir in ga toliko časa zadrževal, dokler ni dospel stražnik m odvedel vlomile*1 na policijo. . 1— Kravate, ovratnike, naramnice, srej«e> žepne robce itd. po solidnih cenah Pr F rane Pavlin, Gradišče 3. GLAS IZ OBČINSTVA. Na naslov mestnega magistrata. Pred 3 leti so se pešpoti na Gosposve^, cesti prenovile in je napravila mestna /Tj! na tamkaj asfaltirane hodnike, za kar ]e ,e. itak že skrajni čas. I n izvrševanju tega la se ie pa iz nerazumljivih razlogov na F , iravljanje prvega dela desnega hodnika oj kavanie Evropa naprej popolnoma pozabil« p*»l v S,”V’ tJ&S našemu mestu naravnost v sramoto Kam^ plošče so take, da se moraš priporočati svetnikom, da -se ne spotikaš m zlonus in isto velja glede pešpoti med ploščami cestnim jarkom. Ob deževnem vremenu ^ moraš biti dober skakač, da zamoreš *^ati, gez številne luže. Pri tem treba vpo»j p voda je Gosposvetska cesta ena najbojJ. metnih ljubljanskih cest in da je sk0 ^ ki glavni dohod k velesejmu. Številni t’ega ga posečajo, morajo vzeti seboj w\v\»e. prav čudne vtise o naših pat res p* ^ svojih Mestnemu sosvetu, ki se je I*Lravljanjeni sejah s hvalevredno vnemo s naj posveti raznih ulic, priporočamo za to. . pozornost rešitvi tudi tega vprašanja sb(Mj0 zat0 jako in naj bo prepričan, da J*1* j g0 primorani hvaležni številni mešča111’ to cesto vsak dan preho Prosveta. Emil Adamič je zastopan na sporedu slavnostnega koncerta Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije v Ljubljani z dvema orkestralnima skladbama in sicer s Turkestansko ljubavno pesnijo št. 3. in pa z ! automobilov. S prekoračenjem meje je od-; stranjena tudi tista rezerviranost, ki je bila doslej prekinjena samo v krajih z daljšimi premori. V Sloveniji stoje povsod ljudje, ki mahajo v pozdrav, raz vseh vrtnih ograj ob-' sipajo vozila s sveticami, na vsaki vaški cesti stoji gruča vzklikajočih ljudij. Ljubljana sa- Scherzom, v katerem je obdelan za veliki : m a se entuzijaslično pobriga za nemške au-Orkester tema narodne pesmi Potrkan ples. , tomobiliste. In ko se bližajo skozi bogate in Glavni znak Adamičevih del je neprisiljena lepe kranjske^ vasi svojemu cilju — Bledu, kipeča živahnost, da njegova srčna radost, \ je vsak vozač navdušen od mahanja robcev fiirkestanska ljubavna pesem je napisana j in živijo - (klicev. godalni orkester, flavto, oboo in klarinet, ' Bled, letna residenca jugosloveuskega ter ima eksotičen orientalski značaj. Sklad- j kralja, je služil automobilistom ne samo kot ba datira iz leta 1917, ko je živel skladatelj ’ prenočišče, ampak tudi za kraj, kjer so jih kot vojni vjetnik v Turkestanu. Scherzo - Po- ■ izredno srčno pozdravili jugoslovanski tava-trkan ples je mojstrsko zgrajen na znano : riši. Inozemski vozači so občudovali krasoto narodno melodijo ter je bil prvokrat izva- j tega od visokih gora obdanega zdravilišča in lan na jubilejnem koncertu ob 50-letnici de- komaj je napočil novi dan, ko so se zopet tavanja Glasbene Matice ter je dosegel iz- j odpravljali automobili na izlete v okolico, redno lep uspeh. Ta koncert se vrši na ko- i k bajnemu bohinjskemu jezeru. Reklo se je ^ ^pavljajoče se slovenske akademije j namreč, da je proga tega dneva le kratka, leri\fiu'n umetnosti in pa naše Narodne ga- j čeravno so morali pot premeniti. Ljubeljsko skih kr 2 dvoma ie dolžnost vse sloven- j sedlo čez Karavanke je bilo namreč še umetnišv8°V’ da se prve reprezentančne j močno zasneženo in tedaj za automobile štev udelt* Reditve obeh omenjenih dru- j skoro nepristopno; zato so .poslali vozove k ieze v naWi>x;„„, Jezerskemu sedlu, da tam prekoračijo jugo- najvejjem številu, epertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. 7. ju • Drama; Zniža JU Sobota »Danes bomo tiči«. Izven. *Danes bomo tiči« pri znižanih ce- deSo^R^t V 'iu^'ianskem gledališču. V ne- ; H}- sta dve predstavi in sicer po-bundc \ komedija »Lumpacij vaga- voljeni popusti znižane cene in do- 'i»rss Kst, r?p' • •+■<«- Ja z zastopnikom Reinh^ f, dall^a se pogaja sedaj gostovanil dt°Ie truPe’ ki Pri- dvakratnega gostov™.,?0 n,a ,',n 8lede T°dnem gledališču t v 'Jubl.tanskem Na-yrši le v tem slnčai To g°stov™je se pa iz-torka nriiavi ? i ?e tekom ponedelj-Predstavf v doyoljno število posetnikov. ter vplilE. i -Se vrsllf v °Pernem gledališču nosnn % l0ze v PapterJU in I. redu 450 od-sno 400 Dra, parterm sedeži I. vrste 80 do aU?y> od II. do IV. vrste 70 Din, od V. IX. vrst p V^>te j 60 dinariev- od vm- do 45 IMn iLu0 dinarjev, od XI.—XI. vrste palerijs^ a ■1 S„edeži a m' 40 in 30 Din- iu 10 Din. PriiavA Gi.n* Stojišče v parter-gajna, v operi. sPreiema gledališka bla- V SLOVENIJI. Šport z p“ nemu mestu Slovenije, Ljubljani Ne Smo Pokrajina, tudi prebivalstvo se je spremen °- k cf ,s °(V°’ \ v Iti!llji *° ‘se dvigale roke k (fašističnemu) pozdravu. Tukaj pa se zanima celo prebivalstvo za vožnjo nemških Marcel Prevost Don-Juanke, slovansko-avstrijsko mejo. Ovinek desetih ki lometrov, so jim rekli spodaj, toda že pri carinski odpravi so uradniki dvomljivo zmajali z glavami. Ne samo, ker je tukaj prvič na tem potovanju deževalo, ampak tudi radi tega, ker so to pot bolje poznali kakor gospodje od austrijskega automobilskega kluba, ki so ga bili predlagali V začetku je še šlo-serpentine po sedlu navzdol so bile sicer strme, vendar se je moglo še peljati. Bilo je nnnniiraS razgledov, dokler ni markacija nenadoma nakazala nekako poljsko pot, ki skel^VrrV v,dC! Celovca 'Pot automobilskega trpljenja. Malo, slabo ali pa sploh ne- akovana je bila ta čudna automobilska cesta; imela je kurve, ki so nepregledne, potekle v ostrem kotu, globoke luknje, ki »o povzročile veliko število sicer le lahkih poškodb — bila je cesta, kakoršna ne sme biti in ki bi se morala za automobile sploh zapreti. »Kratka« tura je trajala tedaj zelo dolgo, ker so 'morali peljati samo v zelo složnem tempo. Končno^ je končala tudi ta mukepolna cesta in vožnja se je nadaljevala po nekoliko-boljši cesti proti Vrbi ob Vrbskem jezeru. Vsi niso dosegli te etape; motociklisti so že prej odnehali oziroma njih balance te,r so pustili ob strani lepo jezero s svojimi lepimi vilami: odpravili so se že zadnji dan k predzadnji etapi in tako zamudili pozdravni nagovor predsednika avstrijskega automobil-skega kluba o temi '»Nemška • zvestoba — laška zahrbtnost«. Ob 5. uri zjutraj iso že zopet grmeli prvi vozovi skozi Vrbske ulice, ob pol 6 uri so zbudili tudi že Celovčane. Z vsemi konjskimi silann je slo po koroških cestah na Stajer-skOj kjer so zopet pošteno zabavljali na ta-mošnje^ceste; tako slabe so, da jih je zadnje deževje razmočilo tako, da so tvorile strah posebno za motocikliste. V Leobnu zopet pozdravni nagovor, ki pa ni zboljšal ceste. Šele za Bruckom ob Muri so mogli ivozovi peljati v tempo in tako so ikmalu dosegli Semmering. »Sedaj se odpre krasen del alpskega sveta, da nam napravi slovo od gora sicer zelo lepo, pa tudi »bolestno« — tako stoji prav primerno v A. D. A. C. — knji-zvedeloSa^0i d?bro Je> da se je na ta način del 'linsltPoJ^atePeSa vzroka se je odprl ta vožnje sicer niso ^-7deleženci te inozemske t^n] , e ani " eSar Vldeli 0 teh kraso-tah, kajti na Semmeringu je lilo kakor iz škafa in tudi na poti navzdol so 'bili vozovi vedno zaviti v črne oblake. Šele v ravnini se je zjasnilo in ko so se automobili pred vstopom na Dunaj strnili v kolono, je sijalo šolnce. Dunajska publika se je sicer zelo rezervirano zadržala, ravno tako kot ostali Avstrijci. Od navdušenja v Sloveniji je le malo prešlo na drugo stran meje. Samo obmejna vas Železna kaplja je postavila transparent z napisom »Hoch Deutschland«. V ostalem so so razobesila samo večja mesta par zastav, pa ^?.kor v Jugoslaviji slednja hiša. Zastave tomobiifst v Avstrlij sprejemale nemške au-prapori a6’d 8a bile erno-rudeče-ruinene; nejo frno-bele-rdefp sTami Pa so in osta- • in dokler se ti prapori ne spremene, se ne sme nikdo čuditi, če v Avstriji komaj kak otrok dvigne roko v pozdrav. Če abstrahiramo od takih insidentov, je prekrasno potekla velika inozemska vožnja nemških avtomobilistov. Oni, ki so se je vde-ležili, so videli velik in lep kos sveta in prebivalci prepotovanih pokrajin so videli uspehe nemških automobilistov. ILIRIJA : MARIBOR. Jutri v nedeljo ob 17. uri na igrišču Ilirije. Nogometno meštvo I. S. S. K. Maribora, ki gostuje jutri v Ljubljani, spada med najmočnejša domača moštva. Poleg hitre in požrtvovalne igre, s katero se je odlikoval v prejšnjih sezonah, je pridobil Maribor pod vodstvom trenerja Weninga lani tudi v taktičnem pogledu in na tehniki. Danes igra dober, povsem moderen nogomet in predstavlja opasnega protivnika tudi za najboljši klub. Omenili smo že, da pridobi jutrišna tekma za zanimivosti, ker se bo dalo na ISSK Mariboru dosti točno presoditi šanse, s katerimi stopi Ilirija drugo nedeljo v prvenstveni finale LNP-a z mariborskim Rapi-dom. Ilirija postavi jutri večinoma isto moštvo, ki bo igralo z Rapidom. — Igra se ■ob vsakem vremenu. JUTRIŠNJE PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI. Igrišče Primorja ob 10. uri Hermes re*. : Primorje rez., ob 14.80 Svoboda : Slarija, ob 16. uri Hermes : Primorje. Ob zaključku prvenstvenega tekmovanja ljubljanskega I. razreda se sestaneta jutri v Primorju in Hermesu dva tradicijonalna tekmeca. Prvenstvene tekme med njima so bile vedno naipete in ostre, rezultati vedno tesni, jeseni n. pr. 2 : 2 in 3 : 2 za Hermesa. Ze radi neugodne pozioije Hermes v prvenstveni tabeli se ne more tudi za jutrišno srečanje sklepati na napeto tekmo. — Igra med drugorazredno dvojico Slavijo in Svobodo je vsaj za Slavijo, ki stoji doslej na čelu prvenstvene tabele, odločilnega pomena. Zadnje srečanje med njima je končalo 2 : 1 za Svobodo. Tudi v tej tekmi je pričakovati ostre borbe. — V prvenstveno tekmo rezerv Primorja in Hermesa gre kot favorit rezerva Primorja. PELTZER - NURMI - WIDE je naslov najboljšega propagandnega športnega filma, ki se izvaja od danes naprej v Kinu Ideal. Film je zelo zanimiv in poučen ter pristopen tudi za širšo javnost. Nudi nam priliko videti, kako važnost se polaga v inozemstvu za razvoj in odgoj ne samo moških temveč tudi žensk v športu. Prikazuje nam v detajilh, kako se ima trenirati lahka atletika in s katerimi vajami smo v stanju našo vzdržljivost, hitrost, elatičnost in gibčnost zvišati. V filmu nastopajo mnogi znani svetovni lahkoatleti, kakor dr. Peltzer, Nur-nii, Wide Trossbaeh, dr. Ludecke itd., ki nam v vseh lahkoatletskih vajah v teku na kratke, srednje in dolge proge, v metih in skokih nazorno prikazuje različne stile. Nad vse zanimiva je tudi lanskoletna borba na 1500 m v berlinskem stadionu pred 30.000 gledalci med svetovnimi tekači dr. Peltzerja, Nurmijem in Widejem, ki je končala s kronano zmago dr. Peltzerja v obliki prvega svetovnega rekorda. Med ostalim nam je tudi dobro prikazan pri delovanju med mladino znani nemški olimpijski trener Waitzer. Da pa tudi žene ne zaostajajo veliko v lahki atletiki za moškimi, nam bo v poučni in zanimivi obliki dokazalo eno celo dejanje. Zlasti mladini se danes posvečuje največja pažnja; to se bo zelo lepo videlo pri tečaju, ki ga vodi v Nemčiji njen »oče« Waitzer. Najzanimivejše faze športne so v filmu podane s »Zeitlupe«, ki omogočajo gledalcu zasledovati diferencijacijo vseh gibanj. Film vsebuje 5 nadvse zanimivih dejanj: 1. Tečaj za voditelje naraščaja, 2. Športna gimnastika, 3. kako postanem prvak? 4. priprave D. S. B. za bodočo olimpiado, 5. Žene v športu, 6. Peltzer - Wide - Nurmi, v borbi za svetovno prvenstvo na 1500 m. Film 6e predvaja danes, soboto ob 15. uri, jutri v nedeljo ob 9.45 in 11. uri in ponedeljek ob 15. uri v Kinu Ideal. Cene Din 8 in 5. PRIREDITEV »DNEVA SLEPIH« se vrši pod častnim pokroviteljstvom gospe: dr. Babnikove, Mare dr. Brejčeve, Milice Ka-lafatovičeve, Anči dr. Kramerjcve, gdčne Cilke Krekove, Ferdinande dr. Majaronove, Irme Mencingerjeve, Mije dr. Natlačenove, dr. Pogačnikove, dr. Ravniharjeve, Hele dr. Rusove, Mare dr. Sajovičeve, Hilde Sušni-lcove, Julke dr. Šerkove, Franje dr. Tavčarjeve in dr. Vodopivčeve. Društvo »Kuratorij slepcev« v Ljubljani naznanja občinstvu, da priredi Prosvetna zveza v Ljubljani zaključno slavnost letošnje sezone združeno s proslavo »Očetovega dne« v nedeljo dne 8. maja ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union. Cisti dobiček te prireditve je namenjen skladu za zgradbo »Doma slepih«. Zato vabi društvo »Kuratorij slepcev na obilo udeležbo«. — Odbor. Gospodarstvo. BORZE dne 6. maja 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 84.50 — 85.50, Vojna škoda 0 — 337.50, zastavni dn komunalne Kranjske 20 —22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna banka 150 — 0, Menkantilna banka 99 — 100 (100), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 500, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke ne-izpremenjena. Zaključki 4 vagoni lesa. Zagreb. Ne\vyork ček 56.75—56.95, Ourih 1094—1097, Praga 168.30—169.10, London 276.30—277.10, Dunaj 800.5-^03.5, Berlin 1349.44—1352.44, Italija 297.02-299.02. Curih. Beograd 9.13, Ne\vyork 519.94, Berlin 123.2025, Dunaj 73.175, Varšava 58.12, Bukarešta 3.31, Sofija 3.75, London 23.2675, Pariz 20.375, Budimpešta 90.60, Praga 15.40, Milan 27.35. GLASBENA MATICA V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je umrl njen častni dlan, župnik, prečastiti gospod slovenski skladatelj. : Pogreb se vrši na Dovjem v soboto ob pol 11. uri dop. Možu, ki je bil vzor slovenskega idealista ter neumornega in nesebičnega delavca, časten spomin. V Ljubljani, dne 5. maja 1927. Mestni pogrebni *avod. III. kakem rtni ?te delali ves teden? Ali ste zopet bili v — O, yanj zavlekel kor ne' ‘' zadnj° soboto me je Guilloux Albina ie , damina Vi rr sedela v svojem naslonjaču poleg na kateri ie !p[ea*er 3e bil sedaj njen nasproti. Klopica, greneier je • Poprej sedela Berta, ju je ločila. Vau-očividno nap^1.]modro obleko iz ševiota, ki jo je bil težke čevlje iQVp0Vo^ki krojač, temno rjave rokavice, Pa tako plemenit©Cf“1 ^rayato. Njegove poteze so bile Mišljeno, da je vsaka ra?a^al se ]e tako hladn0 in Pre" *(1 njegovo čudno eleganclriUla ženska lahko spoznala pač pa je bil lep oa.°' °bleka njegova ni bila Ura na kaminu je kazala . «&v\V ie Vaugrenier povedal, da^o"1-111^,'h' bila* 1 v dancing, je obmolknil in j5 Guilloux je — svojo pikM «5-- J-"a pogovor drugam: J ža kli G°tovo imate mn°g° dela • • • Ali ste 3i pridobili aj Pacijentov v Parizu. Pridobili ^ mn;!!6- Nekaj nekdanjih prijateljev, nekaj ,tujcev ^eli in k*6 Pnvedel Guilloux, ki mi je res dober pri’ i mi rad pomagal. Sicer se pa mislim naseliti ”,es,°okrai Medtem ko je to govoril, Si je mism; , 0 aj PravzaPrav to pripovedujem? To je be- dasto. bicer pa, čemu sem sploh prišel? Albina je uganila skoraj vse te misli, ki so mu rojile po glavi. Sklenila je, da ga pusti še nekaj časa v zadregi in zadovoljila se je s tem, da mu je tu in tam pnkimavala, kakor, da bi se zanimala za njegovo pri-povedovanje. Vaugrenier se je na tihem jezil, da je prisiljen govoriti, in je nadaljeval: — Nimam opravka, in ker se malo zanimam za pariške zabave, delam zase. V laboratoriju? Ne. Pišem knjigo. ^ v — Tako? ie vzkliknila komtesa v istini začudeno. O čem pa? Hotel ji je pripovedovati, toda premislil se je. Ne... Nemogoče bi bilo v tem elegantnem budoarju povedati tej dami, kaj piše. Zdelo se mu je neprimerno izreči tudi samo naslov knjige, ki jo je sestavljal dan za dnem naravnost strastno. Čisto medicinsko vprašanje, ki zanima samo specialiste. Vkljub svoji duhovitosti je bila Albina ženska in radi tega radovedna. Kaj se je pač skrivalo pod naslovom te skrivnostne knjige? Skoraj bi bila še enkrat vprašala, toda obvladala se je in se delala brezbrižno. — Včeraj sem mnogo o vas govorila z nekom, ki vas pozna in ceni. Bila sem na obisku pri rodbini Artaud. — Jaz ne poznam nobene rodbine Artaud, jo je prekinil Vaugrenier osorno. Na tihem si je pa mislil: »Kaj vraga zopet postajam osoren? Saj je vendar ljubka in prijazna dama.« Albina je preslišala rezko opazko in nadaljevala: — O vas mi je pravil general Desmarais, vaš bivši šef, pravil mi je o vaših junaštvih na fronti. Vaugrenier pa jo je naenkrat prekinil z rezko opazko: Milostiva. vojno pa kar pustiva pri mirul... Iztekel je to tako energično, da ga je komtesa z veseljem pogledala, sicer z občudovanjem, a vendar nekoliko ironično. Ko je globoko vdihnil, da bi nadaljeval, je šepnila: — Da, vojna je nekaj strašnega. — Še strašnejše so pa njene posledice, je dejal zagrizeno. Videl sem jih prošlo soboto v Celtic’su. To so povojne grozote! Jaz pa imam rajši grozote vojne, kakor grozoto miru. Ljudje kar razsipavajo zlato za zabave, vredne rdečekožcev in za jedačo, ki še tega imena vredna ni, medtem ko je na tisoče hiš porušenih in narodi stradajo! In ta gnječa goljufov, dobičkarjev, intelektualcev, poštenjakov, tatov in prostitutk!... To smešno obožavanje plesalcev, in tako imenovanih »dam« najboljše družbe, ki niso drugega kot kurtizane, a hujše kot pocestne prostitutke in ki jih niti mladost niti revščina ne oprošča. (Dalje prih.) nalagajo svoje prihranke tovarna kisa, e§. * o. *•» t|«»Išs«a «t*di neHineiii žr§ najokusnejli »amisni kis is v S n $ k e s a kisa, SafsSavEji® ponudžie. i—i TstsSsn Štev. 8389. Tsitniino 5a higljj®RššRO neJraocSsrneie ure^eiis Nisar^a v Jugoslaviji. q Pitcnest LJublJma, Durajitui casfa it. la, 15. nadair. LATI NKOVEC “"KTOJX £&£< mm snameta 0Šk 6r‘t®rser» ^d3er ,n Phenix. Najlopic oprama, pasamosnl dali, pne«. %$iWy malika, igle za vse sistema — samo v Nejnilje cene. — Tudi | IIIDl lAU! bHsu Prešernovega na mesečna edplažiia. LJUDLJHUI spomenike ob vodi. KMETSKI HRi Satan poštM hranilnic« St 14.257 v Ljubljani^ Tavč Daje: Posojila aa vknjižbo, proti poroštva ter *astavi premičnin la vrednostnih pepirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. ANILNI m POSOJILNI DOM reg. zadr. z neom. zav. Brz#!«**«: JtMETSKJ D0H“. Telafon št«. 2847 arjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje Obrestuje Preskrbuje: vloge na O/ bre?E od- Kavcije, inkase. srečke in vrednostne papirje ter knjižice /o povedi Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Čistili Uradne ure: tfečfe stalne vloge In vloge v tek. računu po dogovoru. Vsak delavnik od 8. —12.7, in od s. —4.% Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. HajboSjza v matorijaiu in konstrukciji so: Josip PetsSinca kolesa in šivalni streli $?mgMmSBSMgWg&* MALI OGLASI. Za vsako besedo se plač* 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—. Iščem za 1. julij stanovanje, ob~ stoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plažam dobro Naslov v upravi us*«- išče za Vojvodino 5e nekaj prvovrstnih zastopstev v špecariji in v barvni stroki. Prvo- Tmtn« rei«r«nc.A na raapolag. Podunbo so prosijo na upravo lista pod: ZASTOPSTVA. POMLAD! Nogavice, Kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, šifonl, Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapeinike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri Josip S*efelirac blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Najnlžje cene. Točna postrežba. Kontorlstinja samostojna moč, veši* knjigovodstva, korespondence, stenopisja in strojepisja, iSče službe. Ponudbe prosi na upravo usta pod značko >večletna praksa«. Stavbena parcela z dobro obdelanim vrtom ob potu v Rožno dolino> Levčeva ulica, se Pr0“?* Naslov v upravi »Narodnega Dnevnika«. Premog - čebtt* Wol!ova l/II. - Telef. 56' Na prodaj sta veliki makalasti palmi i Din 300.—. Naslov pove uprava lista. Oglašujte v Narodnem Dnevniku. v vseh sistemov ima vedno in v vsaki količini v zalog* E«ISO. BAMAGA, Ljubljana Selenburgova ulica 6/1. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ostanovtlena lata 1819. Teieioii št. 2016. (ORADSRA, ŠTEDIONICA) Poštni Jek. 10J33. Ustanov«ena teta 1*19. LJUBLJANA, Pffelernova ulica soreiema utone aa hfaiiiliie kBiU(flB-kakor tudi na tek, račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovaniu. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naiwžšie mogoče obresti. Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev Stanje vloženega denarja nad 1000 miiijonov kron Jamstva za vse vloga In obresti, todl tekolega računa, |« vežje kot kjerkoli drugod, ker lamil zanje poleg lastnega hranilnllnega premoženja še mesto ljubljena z vsem premoženjem ter davJno noQo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodlRa denar nedoletnlh, Župnijski uradi cerkveni in občine oblinskl denar. • Naši rojaki v Ameriki Stran 6. >NARODNI DNEVNIK« 7. maja 1927. Štev. 103. DOPIS. Iz Tržiča Cvetlični dan v prid dece na morje, ki ga je priredilo pod pokroviteljstvom Anke ing. Polakove in Blanche ravnat. Peharčeve v nedeljo tukajšnji krajevni odbor društva Rdečega križa skupno s Podmladkom, je vspel nadvse sijajno. Občinstvo je pridno posegalo po cvetlicah, ki so nam jih naiklonile deloma tržiške dame in iz Križa, deloma pa jih je donesla šolska deca. Pod izvrstnim vodstvom obeh pokroviteljic so dame skupno z mladimi podmladkarica-mi, v svesti si lepih ciljev prireditve, uprav požrtvovalno nabirale prispevke *v okusno izdelane nabiralnike. Za sijajen uspeh cvetličnega dne se zahvaljujemo veščemu vodstvu pokroviteljic ge. Polakovi in Peharče-vi, neumornosti vseh sodelujočih dam in podmladkaric, zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetlic, vodstvu meščanske šole za nabiralnike in cenjenemu občinstvu za naklonjenost. Največjo zahvalo Vam bo vedla deca, ki bo deležna uspeha. Krajevni odbor društva Rdečega križa v Tržiču. KATASTROFALNA POVODENJ V AMERIKI. Sto mest pod vodo. Iz Newyorka poročajo: Trinajst okrajev severne in srednje Louisiane s sto velikimi in manjšimi mesti in mnogobrojnimi vasmi je poplavljenih. Prebivalci so zbežali. Valovi Mississipija derejo proti najrodovitnejšim pokrajinam in uničujejo nasade bombaža, sladkorja in riža. Severnovzhodni del Luisiane je v obsegu 4000 kvadratnih milj skoraj popolnoma uničen. Blatna voda pokriva 15.000 kvadratnih milj v Lousiani, Arkansasu in Mississipiju. Iz poplavljenega ozemlja beži cela armada beguncev. Število brezdomovincev znaša 250.000. Oblasti so mobilizirale veliko število letal, ki so obveščala prebivalstvo, da naj se poda takoj v Birksburg, kdor pa nima več časa, pa na višje ležeča mesta v bližini. V begunskih taborih so postale zdravstvene razmere zelo kritične. V taboru pri Arkansasu se je pripetilo 37 slučajev legar-ia. Dve osebi sta umrli. j Listnica uredništva: Dopisa iz I Paki ne moremo priobčiti, ker bi 1 preveč drago tiskovno pravdo. Itdajatelj: Al*k**nd*r 2«l*inlkar. - Urejuj«; Vladimir Svetek. - Zs tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sfver. Vsi v Ljubljani-