Sprdlzlone ta abbonatnento postale Puiimna plačana « (otovinl
Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ci> loletno 34 Lir, z* inozemstvo 65 Lir. ček. rad. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserat«. Podružnico Novo mesto,
.	B Urednl*tv®1n npraval Kopitarjeva fc, Ljubljana. a
Iziti J nfin a. pooblaščenca ta ©glaSevanJe ftaTTJanskega ln lujega | Redazione, Ainministrn/ionet Kopitarjeva k, Lubiana. i Concesilonarla escluslva per I« pnbhtlcltil izvoral Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	|	Telefon 4001—400;,	g	ed estera: Unione Pubblicita Italia
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika.
Abbuoameutt: M rs« 18 Lire. Estero. mete 31 50 Lire. Edi-finne domenica. in-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.i Lubiana 10 650 per (<li sbbonsnienti, 10 349 per le in-serzionL
F M I a I e I Novo mesto.
dl proventpnza italiana na S. A^ Milano.
Vojno poročilo št. 1101
16 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sit objavlja:
Sovražne letalske skupine so spustile včeraj številne bombe na meslo Napoli, ki je bil s tem sedcmdesetič napaden, na kraje v Sardiniji in na pokrajine Foggia, Bari in Pote n z a.
Znalna škoda je nastala na javnih in zasebnih hišah v Napol i ju, kjer je bilo sestreljenih 6 štirimotornikov: 3 so sestrelili naši lovci, enega nemški lovci, 2 pa protiletalsko topništvo.
Pri napadih na otok P a n t e 11 e r i a je nasprotnik včeraj zgubil nadaljnjih 9 letal, ki jih je sestrelilo obrambno topništvo, še eno pa je treščilo v morje, zadeto od naših lovcev.
Dodatek k vojnemu poročilu šl. 1131
Zaradi na;>adov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, je obžalovati naslednje žrlve med civilnim prebivalstvom: 58 mrtvih in 351 ranjenih v Napoli ju; 5 mrtvili in 10 ranjenih skupno v raznih krajih Sardinije. Po odstranitvi ruševin in ker je umrlo še nekaj težko ranjenih, je število smrtnih žrtev pri sovražnem napadu na Civittavecchia poraslo na 295.
Ponosen odgovor vojnih pohabljencev
čim bolj je Italija oblegana in zadeta, tem bolj smo ponosni na njeno ime in prepričani v njeno bodočnost
Rim, 31. maja AS. Včeraj zjutraj je bilo v veliki dvorani osrednjega doma vojnih jiohabljencev veliko zborovanje, pri katerem so bili navzočni: pol-tajnik Cucco v imenu tajnika stranke, podtajnik v predsedstvu vlade llossi, podtajnik v korporacijskem ministrstvu Baccartni, zastopniki vseh vojnih združenj, mladinskih organizacij, strnjene skupine ndvih pohabljencev, nosilcev zlate kolajne, slepcev, družin padlih vojakov ter ogromna množica vojnih pohabljencev. Voditelj italijanskih vojnih pohabljencev Carlo Del Croix je imel govor za vse člane, ki so poslušali govor tudi po radiu v invalidskih domovih in fašističnih domovih. Preden je Del Croix začel govoriti, 6o bili blagoslrvljeni praporčki skupin rimske zveze. Nato je imel tale govor:
' Italijanski pohabljenci I
To je naše tretje zborovanje od začetka vojne. Danes nismo več sami, kajti naše rane niso samo liste, ki jih čutimo v svojem usmiljenju, pač pa tudi tiste, ki izvirajo iz razdejanja mest. ki nosijo naše ime, ker so bila deležna naše usode. Mi vojaki, ki smo pripravljeni svojo besede in svoja dejanja podpreti s težo krvi, vemo, da ljudstvo ljubi resnobo. iz katere se hrani njegova strast, ne pa lahkomišljonosti, udobja ali pohlepa. Tega nič ne more omajati in ptiekutiti. Ljudstvo zahteva 6tro-
Včeraj so se boji pri Kuhanju polegli
Uspešen nemški napad pri Veiišu - Sovjeti so včeraj zgubili 74 letal
Hitlerjev glavni slan, 31. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Sovražnik včeraj ni nadaljeval napadov proti kubanjskem predinostju.
Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo O delovanju izvidniških in napadalnih oddelkov poleg uspešnega lastnega napadalnega nastopa pri Veiišu.
Pri napadu oddelka sovjetskih bombnikov na konvoj v Črnem morju so lovci in letala vojne mornarice sestrelili vseh 9 napadajočih bombnikov. Vsega so Sovjeti včeraj izgubili 74 letal. Pogrešamo 7 lastnih strojev.
Hilra nemška bojna letala so napadla včeraj pristaniška mesta na angleški južni in jugovzhodni obali ler metala bombe velikega kalibra na za vojno važne naprave.
V Sredozemlju je uničilo letalstvo v dnevih 29. in 30. maja 13 letal, med temi več težkih bombnikov.
Pri oboroženih izvidniških poletih nad Atlantikom je bil po napadu iz zraka potopljen sovražni 4900-lonski tovorni parnik, v letalskem boju pa sestrelilo eno štirimotorno angleško letalo.
Berlin. 31. maja. AS. Za sovjetske napade na Vzhodnem odseku kubanjskega mostišča je značilna
velikanska uporaba vojnega gradiva, kar kaže, da hoče sovražnik za vsako ceno izsiliti odločitev. Nemške postojanke napada četa za četo in divizija za divizijo, poskušajoč vdreti v nemške črte, ne oziraje se na velike človeške in gmotne izgube. Pri Krimskaji so boljševiki napadali nemške črte na tistem mestu, kjer so Nemci uničili en sovražni vlak, nato pa še mnogo sovjetskih tankov. Tudi na severnem odseku kubanjskega mostišča je sovražnik napadel in je hotel priti čez reko Kuhanj z mnogimi čolni in splavi, pu je bil prav tako odbit. V prikaz, kolikšne 6ile uporabljajo boljševiki na tem odseku, naj zadošča, da so boljševiki v prvih treh dneh svojega napada izstrelili 30.000 topovskih granat, doČiin so sovjetska leta! na zelo inaj-ihen prostor spustila skoraj 10.000 bomb. Sovražnik je uporabljal poleg tega še veliko število tankov, poljskih topov in metalcev granat. Brez ozira na veliko nesorazmerje sil so branilci odbili vse napade, na katere so odgovarjali s takojšnjimi protinapadi in zadali sovražniku krvave izgube.
Berlin, 31. maja. AS: Skupina nemških letal je včeraj napadla obale južne Anglije, zlasti pri- ( staniško mesto Torquay z bombami vseh vrst, ki so povzročile veliko škodo ter obširne po/are. Nemški letalci so s krovnim orožjem obstreljevali protiletalske postojanke. Štiri nemška letala se niso vrnila.
živahno letalsko delovanje na vzhodu
Berlin, 31. maja. AS: Včeraj so Sovjeti na Vzhodnem bojišču zgubili 35 letal. Od tega je bilo 23 sovjetskih letal sestreljenih na južnem odseku, kamor je osredotočilo svoje delovanje nemško letalstvo. Mogočne skupine strmoglavcev in bojnih letal so neprestano razbijale zbirališča so
Posadka na ftttuju se je borila do zadnjega
Tokio, 31. maja AS. Cesarski glavni stan objavlja: Japonska posadka na otoku Attuju, ki sa že od 12. maja junaško bojuje s silno močnejšimi nasprotnimi silami v skrajno težavnih razmerah, je 29. maja zvečer napravila zelo drzen napad na jedro nasprotnih sil. da bi jim zadala končni udarec. Od 29. maja zvečer so vse zveze z otokom docela pretrgane; zato sodijo, dji so vsi častniki in vojaki cesarske posadke našli slavno smrt za svojo domovino. Mislijo, da so si ranjeni in bolni japonski vojaki, ki se niso mogli udeležiti napada, pred končnim naskokom rajši sami vzeli življenje. da bi rešili 6vojo čast. Cesarska posadka na Aituju je štela približno dva tisoč mož, ki so bili pod poveljstvom polkovnika Jasuja Jamaza-kija. Sovražne sile, ki so se izkrcale na AtUfju pa so šlele več tisoč bolj opremljenih vojakov. Sadijo, do je cesarska posadka nasprotniku prizadejala hude izgube, ki gotovo znašajo najmanj 6 tisoč mož. Otok Kiska pa je še ztnerai trdno v naših rokah.
Japonska vojna mornarica dobila nove ladje
Tokio, 31. maja. AS. Japonska mornarica je dobila nekaj novih vojnih ladij najnovejše vrste. Objavljene so bile slike najnovejše japonske oklep-nice, ki je pred kratkim stopila v službo in ki je močnejša kakor nova ameriška oklepnica >Io\va«.
švedski nauk Churchillu
Stockholm, 31. maja. AS. List »Dageapoeten* ima kratko poročilo z naslovom »Osel in laž«. >Da-gesposten« piše v zvezi z zadnjimi Churehillovimi izjavami: Angleški ministrski predsednik, nlnogo-strunski in poučen gospod, je v svoji izoblikovani govorniški eleganci primerjal I tal i io z oslom. Nihče ne dvomi, da je imel Churchill priložnost izražati se kakor oslar na otoku. Italijanski osel, ki ima trden značaj, pogum in inteligenco, ln ki ima tudi mnogo večjo civilizacijo kakor angleški buldog, ima tudi tako dober spomin, da ni pozabil, kako je bilo s tistimi, ki so zaupali Churckillovim lažem.
vražnih čet in železniška središča. Hitra nemška letala pa so po drugi strani zelo močno in uspešno napadla sovjetske izkrcevalne čolne, zasidrane na obali pri Temrjuku. 11 takih čolnov je bilo potopljenih. Druge skupine nemškega letalstva so napadle železniške cilje v važnem sovjetskem središču Krasnodar, kjer je nastalo veliko razdejanje.
Na srednjem odseku je nemško letalstvo osredotočilo svoje napade na sovražno letališče. Na letališču v Kursku je bilo uničenih več sovjetskih letal. Lažji nemški bombniki so napadli tudi sovjetsko postajo Solotukino in z.-^kli tamkaj vlak, natovorjen z municijo. Eksplozija je vlak raznesla. Na severnem odseku so težki bombniki pri Koboni zadeli veliko petrolejsko skladišče, ki je zgorelo. Zažgana je bila tudi neka ladja, ki se je pravkar pripravljala na pot iz tega pristanišča. Iz Finske poročajo, da so finski lovci sestrelili tri sovjetska letala.
gost z lenuhi, toda prezira pa nespametne navdušence, ki razsipajo svoj pogum in se ne ozirajo na •bolečine drugih. Zahteva mirnost, ki ne pozna nevarnosti in pomanjkanja.
Začela se je druga vojna, vojna ljudstva, ki brani svojo lastno nedotakljivost, če že ne lastnega življenja; ki se ni vdajalo lahkoživim zabavam in prijetnim mamilom, glede katerih je utrjeno in bo vedno močnejše. N'bče ne more ločiti svoje usode od usodo skupnosti, kajti vojna je v prvi vrsti skupek narodov in vdanosti ler vzajemnost nalog in odgovornosti. Naspro'mk je Itsli, ki obljublja razliko med državljani in državljani ter med vladam in narodi in s temi rečmi uganja svojo igro. Toda takšno razlikovanje imamo mi za ničevo in prazno
Ljudstvo dokaže svojo zrelost in čast. kadar ne išče izven sebe vzrokov in zdravil za svoje lw>-lečine, kadar ne poskuša izogibati se stvarem in so ne sklicuje na olajševalne okoliščine za listo, kar je hotelo in sprejelo.
Potrebno je. da vsi poznajo grožnje, pogoje in vzpodbude nasprotnikov, da bo lahko sleherni po vesli nanje odgovoril. O rožni a je v rušenju, ki se že uresničuje nad nekaterimi našimi najstarejšimi. najlepšimi in najsvetejšimi mesti. Obljuba se tiče svoliode. za katero naj dajejo poro-šlva vojaške posadke in pravičnost vojaških sodišč. o katerih je nasprotnik z vso krutostjo, za katero sino mu hvaležni, povedal, da jih niMi vsiliti premaganim, kakor da hi fe kdo izmed, nas zaradi dediščine preteklosti ohranil slast po sužnosti. Vzpodbujanje pa se nanaša na upor, kakor da bi se narod, ki je večkrat planit na noge zaradi vojne, mogel sedaj vreči v vdajo. Kajti lo vzpodbujanje pomeni vdajo mesto vdora In zasedbe. To edino priložnost nam nudi praktični narod, ki ga tudi v vojni vodi trgovska miselno-t.
Edino mi smo pravi sodniki o vprašanjih našega notranjega življenja in ni«mo navajeni stalno navajati fašizma kot varuha naše ča«ti in odlik. Čutimo pa danes dolžnost, da vnovič poudarimo svojo zavest o odrovorno-ti. l u-i-zem ni trenutna prikazen, temveč doba naše zgodovine. Zgodovine pa ni mogoče niti zuni knti, niti izbrisati. Nihče se je ne more sramovati kot nečesa tujega. Kdor bi fašizem hotel podreti, nosi njegova znamenja v sebi. Ze dejstvo, da je ta obsežna vojna zvezana z njegovim imenom, zadošča, da odmerimo njegov pomen za bodočnost, ki presega vse sedanje stiske.
Kar se tiče iuje n-idvl* 'e, ki grozi Rimu, pa mi odgovar[ir»ic iz mcsla. ki je večno, r, ne zaradi svoje sile, ki je večkrat upadla, pn se spet dvignila, temveč zaradi svojega poslanstva, ki tiči v tem, da mora obvarovali pravilen otlnos med vero, moralo in pravico. Zaradi tega se ne bojim bodočnost* Za sedaj pa zadostuje, oko omenimo, da smo v vojni zaradi pakta, ki zadeva nušo vojaško čast in našo na-r« oni. zvestobo.
Tisti, ki vabijo, na j .ie uničim i, so i.- ti l judje. ki so v prcjšiii vojni obtoževali odpada Hnsijo, kjer se je z notranjim izr.odkopavanjem posrečilo pripraviti pogoj, ki pojasnjuje, ztikiij so lomili pogodbe. To so isti, ki jutri ne bodo odpustili Franciji vsega tistega, o čemer danes ne govore, in bodočnosti toga naroda ne Bo težil samo poraz, temveč tudi vdaja, ki ne bo rešila niti obvarovala ničesar, kar dejstva dokazujejo in bodo še dokazovala. Zlasli pa imamo tu zgled sovražnika, ki je bil premagan in zapuščen in se pod te/o ruševin ni samo upiral, temveč tudi odbijal vse razgovore z zmagovalcem, ki pa ni zahteval njegove vdaje. Če si drzne danes predlagati nam, kar je sam zavrgel^ potem skrbimo, da se njegovo bahanje ne bo sprevrglo v našo sramoto. Jadikovali nc
Vladar in kneginja Piemontska v Livornu
Livarna, 29. maja. s. V Livorno Je dospel danes NJ. Vel. Kralj in Cesar, ki je obiskal kraje, nad katerimi se je znesel sovražni bes. Kralj in Cesar so je podal nulo v civilno bolnišnico, kjer je obiskal ranjence zaradi letalskega napada in jo imel za vse besede skrbnega zanimanja in voščila. Livornsko prebivalstvo je prirejalo vladarju vroče zahvalne manifestacije.
Livorno. 31. maja. s. Nj. kr. vis. princezinja Piemontska jo nepričakovano dospela v Livorno, kjer je obiskala ranjence po zadnjem sovražnem letalskem napadu ter se ljubeznivo zanimala za usodo vseh posameznikov. Kol vrhovna nadzornica prostovoljnih bolničark Rdečega križa se je princezinja zanimala tudi za službo bolničark, ki so se izkazale z vnemo in požrtvovalnostjo. Poleni se je odpravila v mestne predele, ki so največ trpeli, ter se ustavljala pri prizadetih družinah in jih s toplimi besedami tolažila. I/ Livorna se jo odpeljala v vojaško bolnišnico v Calambroneju in naio še v civilno bolnišnico v Pisi.
bomo. ker znamo trpeti, in menimo, da smo na varnem med sVctimi rimskimi zidovi. I jud-slvo, ki vse tvega in v razrušenih mestih toliko prenaša, nimamo čusa poučevati, ker se /avc-dumo, tla govorimo narodu, ki gu je sovražna usoda veduo prisilila, du sc jc moral lioriti do zadnjega.
Italijanski pohabljenci, mi nimamo moči In tudi ne namena, du bi naš glas odmeval v nasprotnem taboru, pa vendar zahtevamo, da bi bilo prihranjeno nepotrebno laskanje in cenene žalitve narodu, ki so mu vsi več ali manj dolžniki; narodu, ki je znal navzlic svoii bedi in revščini tolažili in bogatili ves svet. Da je prišlo do te vojne v trenutku, ki ni obetal najboljših pogojev za nas, je bilo takoj priznano, a že Iri lela zaman pričakujejo našega padca. Dejstvo je, da je la narod po največji zmagi nenadoma danes ostal trden in miruodušen v nesreči, pa nuj poreče kar koli kdo, ki nas ne pozna ali noče razumeti. Ta narod čuli, da mu ne bodo prav nič poklonili, kar mu gre po vsej pravici, in da zaman čaka na pravičnost tistih, ki so dajali lažnive obljube, ko so kri iz skupnega boja Sc ni posušila. Ne poznajo naroda, ki spoštujejo samega sobe zalo. da bi ga spoštovali drugi in da bi čutil v stari plemenitosti isto obveznost, Iudi če ne bi imel drugih dolžnosti. Zakaj naš zadnji pastir ie plemenitejši kakor pa najnovejši kralji, ki jih ie posvetilo hrupno hobnanjo po enodnevnih mestih. Dovolj je, da človek vidi mirnodušnost lega ljudstva, ki sprejema življenje in smrt z islo vernostjo, s katero mu jo narava dala njegove bajne svetinje, njegovi zgodovini pa velike dogodke ogroženih dežela, ne zato. da bi lahko videl razliko med bogastvom in plemenitostjo.
V tej vojni, polni nepocakanih dogodkov, se je izkazalo, da dogodki sledijo višji volji, da jc zgodovina previdnost, kakor jo življenje poslanstvo, iu da bo bodočnost listih narodov, ki so v menjavi usadi pokazali manj ošabnosti in več Častilljivosti. Naj bo usoda, kr pritiska s silo na nas, kakršna koli; bolj ko bo Italija zasovražona in prizadela in bolj ko bo prizadeta po žalitvah, bolj ponosni bomo na svoje ime in prepričani o svoji bodočnosti,
Oovor Curla del Croixa so navzoči pogosto ustavljali z bučnim odobravanjem, za konec pa je sledilo silno ploskanje, ki se je še stopnjevalo, ko je podtajnik stranke Cucco odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju.
Madžarska ostane zvesta osnim silam
Budimpešta, 31. m
objavljajo govor m
Kallaya na zborovanju vladne stranke in na-glašajo solidarnost madžarskega ljudstva s politiko osnih sil. Listi v svojih uvodaikili cno-

»Nemška uganka« vznemirja nasprotnike
Ugibanja anglosaških listov o nemških načrtih
Berlin, 31. maja. Anglosaški propagandisti lega tedna, tudi oni v severozahodnem Kavka
so presenečeni, ker razpust tretje internacionale zlasti v nekaterih nevtralnih državah ni imel pričakovanega odmeva. Edenove in llul-love izjave niso mogle nikogar prepričati o iskrenosti tega koraka. Na srečo — kakor sarkastično pripominjajo nekateri politični krogi — se je Duviesu v zadnjem trenutku posrečilo izvabiti od Stalina neko izjavo, ki bo imela učinek uspavalnega sredstva. Izjavo je dobil Rcuterjev dopisnik. Odslej naj bi vsak prenehal dvomiti o »resničnosti zgodovinske moskovske odločitve«. Izjava rdečega despota je slič-na razlagi, ki jo je razširila agencija Reuter |>o objavi te senzacionalne novice. V tej izjavi je zanimiva trditev, češ da ta »zgodovinska odločitev omogoča vsem narodom ustanovitev enotne velike zveze za boj tlo zmage proti skupnemu sovražniku in za sku|>en ideal.c Stalin je povedal, ktlo je skupen sovražnik: »narodnoso-cialističnn kuga«, ni pa povedal, ka j je »skupen ideal«. Očividno je to svetovna revolucijo, čeprav Stalin lega ni hotel povedati, rako da si vsakdo lahko misli svoje. Stalin je čutil potrebo povedati, da so vojni in mirovni cilji Moskve podobni ciljem Londona in \Vashing-tona.
V zvezi z vsem tem je zanimiv članek, ki ga je napisal list »Miinehener Neuste Nacli-richten«: Smo že n a koncil maja, toda po vseli bojiščih še razmeroma vlada mir. Boji pretek-
uja, AS. Madžarski listi J glasno ugotavljajo, du je daljnovidno politiku inistrskega predsednika Duceja in Hitlerja zajezila izvedbo boljševiških ofenzivnih načrtov proti Evropi ter lako rešila tudi neodvisnost Madžarske, katera je bila ogrožena od moskovskega imperializma. »Magiarszag« jiiše: Mi smo ponosni na solidarnost evropskih narodov v borbi proti boljševizmu in mi si ne moremo drugače zamisliti bodočnosti naše države kakor ob strani osnih narodov. Naša zvestoba do Italije in Nemčije je temeljni kamen madžarske zunanje politike. Madžarsko'ljudstvo ve. da so le voditelji Italije in Nemčije pomagali Madžarski nn poti olino-vo. po nepravični trinnonski jiogodbi. /alo so prazni napori sovražne propagande, ki bi rada . spravila Madžarsko s poti, katero si je sama svobodno izbrala. Madžarska ostane nn svojem mestu, zvesta dani besedi in odločena ostati ob strani osnih narodov v sedanji trdi borbi.
zu, spadajo le v vrsto strateških uriprav. Na eni in drugi strani bi radi utrjib svojo obrambo ter izvabili od sovražnika njegove namene in načrte. Ni znano, če se je to posrečilo. Gotovo je, da so vsi sovjetski poskusi ob Kuhanju žalostno propadli, dočim so Nemci s svojimi zavezniki dosegli znatne krajevne uspehe. Zbiranje čet na tem ali onem odseku, obširno letalsko ogletfrii.ško delovanje in podotmo na ni pomagalo sovjetskemu vriio.vneni i poveljstvu pri rešitvi tegn, knr imenuje »Krasnaja Zvezda« »nemška uganka« dočim je nemško poveljstvo s [io znalo, da je sovražnik popolnoma /meden in zelo nervozen. Sledove te nervoze so zasledili tudi pri anglosaških člankarjih, ki se vsak dan sprašujejo, d.o kukšnega presenečenja bi utegnilo priti v letošnjem poletju. Nobene domneve ni mogoče izključiti. Prevladuj? mnenje, da smo na predvečer velikanskega s;x>jn,la med dvema gigantskima vojskama in da bulo prvi napadli Nemci. Ali se bodo Sovjeti lahko uprli novemu sunku |irotiboljševiškili artnid? Ali se liodo poslttžili taktike elastične obrambe, ali pa bodo sprejeli borbo? ln če bod) sprejeli borbo, ali jim nc preti nevarnost uničenja kakor poleti 1941, Kakšen je uspeli splošne mobilizacije za totalno vojno in kako so oborožene nove Hitlerjeve armade? Ti vprašaji kažejo, do je postala »ncuiška uganka« že prava obsedenost.
Pet angleških topničark potopljenih
Lizbona, 31. maja AS. Angleška admiralitc-ta je sporočila, da je bilo t angleških topni-čurk potopljenih pri bitki med iaž.jimi angleškimi in nemškimi cdinicami pred Dunker-i|iteom. \'a eni teli topničark se je nahajal tudi poveljnik angleških sil, ki eo se spopadle z nemškimi silami, poročnik bojne ladje Richards.
Anploamerikanci zgubili 67 letal v dveh dneh
Berlin. 31. maja. AS. Na pristojnem vojaškem vinu izjavljajo, da so Angleži sami priznali izgubo 33 bombnikov pri napadu na NVuppertal. f'e temu številu dodamo še 34 angleško-ameriških letal, sestreljenih 29. maja nad zasedenimi zahodnimi pokrajinami in Sredozemljem, je sovražnik v dveh dneh izgubil (17 strojev, večinoma šlirimolornikov. Poleg materialne škode ie la izguba oropala sovražnika 6koraj 500 članov letalskega osebja.
/
Angleži bodo prejeli zasluženo kazen
Seznam uničenih ali poškodovanih nevojaških ciljev v Nemčiji
Berlin, 31. maja. AS. Podpredsednik angleške vlade Attlee je 27. nitja iziavil, da niso resnična poročila, češ da angleški bombniki na slepo spuščajo 6voje bombe na Nemčijo, marveč, da zadevajo vojaške cilje, ali take cilje, ki koristijo nemškemu vojnemu govs; darstvu. Pristojni nemški uradni krogi ugovarjajo tej trditvi izjavljajoč, da lahko izjavijo prav nasprotno in v ta namen objavljajo časovno zapovrstni seznani vseh dosedanjih angleških napadov na Nemčijo, iz tega seznama se da ugotoviti, da so angleške bombe do 25. maja 1943 zadele številne, izključno civilne stavbe, kakor 101 šol, ki so popolnoma uničene. 920 pa težko poškodovanih. Uničenih ]e nadalje 108 bolnišnic, 231 pa težko poškodovanih; 133 cerkva uničenih, 490 težko poškodovanih. I< temu pride še uničenje velikega .števila stanovanjskih hiš in narodnih spomenikov. Isti krogi naglašajo, da je bilo samo v Kolnu_ popolnoma uničenih 31 cerkva, med njimi nekaj najstarejših in najbolj znanih v Nemčiji. Tudi v Mainzu in v drugih antičnih mestih jugozahodne Nemčije so bili uničeni številni spomeniki velike zgodovinske in umetniške vrednosti. Nato ->avaja seznani nekaj središč južne Nemčije, kakor Mona-kovo, Nilrnberg itd Tudi severna Nemčija je pretrpela veliko škodo. Uničene 6o bile številne zasebne hišo in narodni spomeniki, pa tudi cerkve imajo veliko umetniško vrednost. Znano je, da je bila v Berlinu uničena znana cerkev sv. lledvige in drugi posvetni spomeniki. Tukajšnji krogi za-
gotavljajo, da bo prišel dan maščevanja. Sovražnik bo pričakal kazen, kakršno zasluži.
Berlin, 31. maja AS. Nemški listi še zmeraj z ogorčenjem ugovarjajo trditvam angleških uradnih krogov glede vojskovanja angleške letalske silo, ki je docela slrahovalno. List »BSrsenzei-tung pravi, da so Angleži popolnoma pozabili na izjave angleškega letalskega ministra, ki je v uo-voru 18. novembra 194'J dejal, da ho moralo nemško prebivalstvo nujno čutiti hude posledico letalskega bombardiranja, »Celotni uspehi, ki jih lahko dosežemo s takim vojskovanjem,« je dejal Sinclair, >|K>polnotnn opravičujejo sedanjo politiko slrahovalnih napadov proli Nemčiji.c
Nemški list nato našteva vrsto takih izjav in trditev raznih angleških ministrov in poveljnikov oboroženih Sil, ki bi jih v Londonu zdaj radi za-nikavali ali prikrivali. List »Volk. Beobachter« pa pravi, da je strahovalne angleške letalske na-pado mogoče ustavili samo s še bolj krutimi načini vojskovanja. Glasilo narodno-socialistične stranke dostavlja, da nemški narod že zdaj vidi obrise in razvoj letalske vojne, kakršno so hoteli in sprožili Angleži in Amerikanci.
Tudi »Deutsche AUgemeine Zeitung« svari angleške in ameriške letalsko razbojnike, da bodo nekega dne priče takeua maščevanja, ki jih bo spravilo do grenkega obžalovanja, da so vztrajali v divjaškem uničevanju evropskih omikanih središč, a tedaj bo prepozno.
Sovjetska podmornica potopljena
Berlin, 31. maja. AS. Lažje enote nemške vojne mornarice so v Finskem zalivu potopile sovjetsko podmornico, ki je pred kratkim prišla v te vode. Najprej so jo z globinskimi bombami prisilile na površje, nato pa jo s topovskimi zadetki poškodovale in potopile.
Uspešno čiščenje v Hercegovini
Zagreb, SI. maja. AS. Italijansko-nemške čete so v sodelovanju s hrvatskimi oddelki izvršile obširno policijsko čiščenje v goratem predelu Hercegovine. Navzlic neugodnim vremenskim razmeram iu odporu partizanskih skupin, ki so se zakopale v zelo nedostopne kraje, se vsak <\an trgajo upornikom iz rok novo vasi in ni daleč dan, ko bodo te tolpe popolnoma uničene. Partizani, ki imajo nad vse krvave izgube, prepuščajo italijansko-nemškim četam znatne koiičine orožja vseh vrst in streliva. Med najbolj omembe vrednimi uspehi jo važen posebno tisti, pri katerem je bila zajeta skupina
voditeljev raznih komunističnih tolp. Domače prebivalstvo, ki se po begu upornikov lahko vrača v svojo hiše, veselo pozdravlja italijansko-nemške čete. Naravnost navdušene manifestacije je povzročil prihod osvobodilnih čet v številne muslimanske vasi, proti katerim se je uničevalni bes upornikov najbolj razdivjal.
Napad na Cithagong
Tokio, 31. maja. AS: japonska letala so 20. maja napadla angleško letališče v mestu Cithagong in uničila 14 letal od 20 lovcev, ki so napadli japonska letala, na letališču pa so uničila še 10 nadaljnjih strojev. Japonska letala so bombardirala in zažgala tudi važne letališče naprave. Eno japonsko letalo se ni vrnilo.
Izredni kredit za turško obrambo
Ankara, 31. muja, AS. Poslanska zbornica je odobrila kredit 120 milijonov turških lir ».a narodno obruinbo.
0 kurjih tatovih in njih nepoboljsljivosti
Prav za prav kurji tatovi niso toliko vredni, dn bi jim posvečali kaj več vrstic, a ker se njihovo število tako množi, jc prav in primerno, da ljudstvo vsaj malo opozorimo nanje. Morda imajo doma družinsko slavje, pa bi na tak način radi razpoloženje še povečali, morda pa jim ie tak način preživljanja samo prva stopnja njihove skrbi zu boljše počutje. Mislimo namreč, da skušajo tu pa tam prodati ukradeno blago ter tako poceni priti do denarja, ki ga potcin že uporabijo po lastni uvidevnosti in iznajdljivosti.
Običajno imajo povsod kokoši zastražene, da ne pridejo nepoklicani do njih. A zgodilo se je že, da tudi pes, kot najboljši varuh človeške imovine, prav nič ni prispeva! k obrambi lastnikove imovine. Malenkostno lajanje je bilo vse, kar pa nikakor no zadostuje. Navsezadnje bi človek še mislil, da se zlikovci najprej s psom sprijaznijo, nato v njegovem okrilju izvršujejo svoj nečedni posci.
Zato marsikak priložnostni tat ali tat iz nuje poskuša svojo srečo najprej pri nemih stvareh odnosno pridelkih: ti ga poleg vsega še čakajo, nič sc no protivijo in če so že zreli, se jim morda celo dobro zdi, da jih je nekdo vzel iz naročja matere zemlje. Seveda se bo lastnik naslednji dan pritoževal: takrat naj bi prišel, ko smo kupovali semena in sadike, ko smo sadili in v potil svojega obraza skrbeli za svojo življenje. Takrat naj bi prinesel tak brezčutne* svoj prispevek, takrat naj bi vložil vsaj nekaj dela in napora v poljsko delo, pa bi človek danes mirno potrpel, če bi mu odstopil gotov delež. Tako pa... najprej se gre gospoda, zdaj bi pa rad na lepem postal glavni lastnik.
Vremenska napoved: 1. junija, (torek)
spremenljiva oblačnost, .vetrovno, toplo, možnost manjših krajevnih padavin.
2. junija, (sreda) isto.
Na posameznih obdelovalcih je, da skušajo po lastnih močeh preprečiti takšno zlorabo. Kaj bo šele jeseni, ko bo »nadebudna« mladina z združenimi močmi »robutala« sadjel Pri tako podjetnih vzgojnikih sc bo luliko marsičesa naučila preko poletja, tako da bo jeseni že zelo izkušena in jo bodo starejši pošiljali po kostanj v ogenj brez vsake bojazni na neuspeh.
. Baje jih še sram ni, če jih človek zaloti. Tnko oholo in zadirčno se obnašajo, dn bi navsezadnje mirnega opazovalca še prepričali, dn imajo oni prav in dn je resnični lastnik ali obdelovalec tisti, ki krade in posega v njihovo pravice. Da bi se z njimi prepiral, niti enemu obdelovalcev ne pade v glavo, ker je zaman vsaka beseda in dober nauk. Rajši potrpe in si mislijo: pa imej, če si že sunil, teknilo ti najbrž ne bo. Če ti pa bo, si pa popolnoma otopel in ti ni več pomoči. Vsaj jaz te ne bom mogel spreobrnili. Bržčas boš sam prišel do spoznanja, da si napak ravnal in da ni bilo lepo, kar si storil.
Da bi se obračali na kurje tatove s kakšnim pozivom na poboljšanje, bi bilo vsekakor nesmisel. Ce jim je že koža iiostala podplat čez in čez, je njih notranjost še bolj trda in nedovzetna; vsak poskus bi bil torej zaman. Cc jifi ne bo že ozdravil čas in morda spravil na bolj pametno in koristno pot preživljanja, se bodo prej ali slej znašli v »luknji«, ki jim bo nudila zadnjo priliko za spremembo naziranja o pravicah zasebne lastnine.
Opozorilo konzumentom
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da si bodo v mesecu Juniju lahko nabavili na odrezek R 100 er kondenzi"a-nega paradižnika, in sicer pri sledečih tvrdkah: A. Šarabon. J. Verlič, 1. Jelačin in Nabavna zadruga uslužbencev drž. železnic.
Visoki komisar sprejel zastopnike iz Perugie
Ljubljana, dne 29. maja 1943-XXI. Visoki komisar je v vladni palači sprejel župana in člane občinskegu sveta iz Perugie, ki jih je spremljal začasni poveljnik divizije alpskih lovcev«. Visoki komisur se jc z njim prisrčno ruzgovarjal.
Predstavništvo Perugije v Ljubljani
V Ljubljano Je prispelo predstavništvo starodavnega italijanskega mesta Perugije ter je v soboto, 20. t. m. ob 9.30 perugijski župan g. Agostini z dvema mestnima svetovalcema v spremstvu generala g. Muggiorc Pernlja v meslni hiši obiskal ljubljanskega župana- generala Leona Itupnika. Predstavništvu slavne Perugije je poželel dobrodošlico župan general Rupnik v spremstvu generalnega tajnika FVanca Jančgaja, načelnika finančnega oddelka dr. Grošlja in svojih tajnikov. Župan Perugije je izrekel pozdrave Perugije županu in ljubljanskemu prebivalstvu ter posebno poudarjal prijazno lepoto Ljubljane. Z velikim zanimanjem je občudoval slikovito magistralno dvorišče s kipi italijanskih kiparjev Robbe in Tol-mesingerja, prav pohvalno se je pa izrazil tudi o delih slikarja Ivana Vavpotiča in slikarice Ivano Kobilice v veliki dvorani, naposled si je pa jiredstavništvo z velikim zanimanjem ogledalo model Emone in model Valvasorjeve Ljubljane. V spomin na prijateljski obisk predstavništa mesta Perugije Je župan general Rupnik izročil pe-rugijskemu iupanu medaljo mesta Ljubljane. Po prisrčnem razgovoru se je predstavništvo ljubeznivo poslovilo. Ob 11 je župan general Rupnik s svojim osebnim tajnikom predstavništvu mesta Perugije vrnil obisk s prošnjo, naj sporoči prebivalstvu Perugije najtoplejše pozdrave Ljubljane in s prisrčno željo po čim prejšnjem svidenju.
Nov čas zatemnitve
Po odloku Visokega komisariata je s t. junijem določen nov čas zatemnitve: zjutraj ob 4.30, zvečer ob 22.
»Prima linea« št. 30
Zadnja številka tedenskega glasila Zveze borbenih fašijev prinaša pomemben komentar o razpustu kominterne. Zaupnica ženskega fašija opozarja na zbiranje prostovoljnih prispevkov za vojake v smislu poziva Generalnega Tajnika Stranke Scorze. Tudi to pot prinaša tednik nekaj drobnih novic pod naslovom: »Partizanske bedastočer. Poučni so članki o liberalizmu in o versajski mirovni pogodbi. Poseben. Članek razpravlja zlom bivše Jugoslavije. Na tretji strani so članki literarne vsebine. Četrta stran Je vsa posvečena GILL-u in njegovim organizacijam in Športnim tekmam, ki so bile pred nedavnim za' ljučene. Slede običajna poročila o delovanju Zveze borbenih fašijev v Ljubljani in pokrajini, na zadnji strani pa je med drugim poučen članek o romunskem petroleju. Kakor vedno, je tednik lepo ilustriran.
Razpis izpraznjenih mest pri godbi policijskega zbora
Z Ducejevim dekretom je razpisanih 23 praznih mest v številu godbenikov policijskega zbora P. S. Dekret prinaša vrsto izpraznjenih mest ter natančne pogoje, ki jih potrebuje kandidat za naslovitev prošnje.
Ustavitev dnevnika »Jutro«
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je — upoštevajoč Kraljevi ukaz z dne 3. maja I94!-XIX zaradi tega, ker je dnevnik »Jutro« v Ljubljani v številki 114 z dne 20. maja I943-XXI v dnevni kroniki objavil novico, s katero neprimerno spominja obletnico smrti znanega upornika, ki je bil ustreljen — smatral za potrebno izvesti proti omenjenemu listu primerno sankcijo in ukazal, da se list »Jutro« ustavi za dneve 2„ 3., in 4. junija. Kvestor je pooblaščen, da izvrši ta ukaz, ki bo objavljen v Uradnem listu za Ljubljansko pokrajino.
Drobne gospodarske
Angleški vojni stroški. Angleško zaklarlno ministrstvo je zaprosilo parlament za odobritev nadaljnje ene milijarde funtov za vojne stroške. S tem bi narasli vsi dosedanji vojni stroški na 15 milijard funtov. Novi kredit naj bi kril izdatke za tri mesece. V proračunu je bilo letos
Ivan Kologrivov!
Duh in cilji komunizma
Tak je boljševik in do pičice tak je boljševizem. ki ga vcepi v dušo. Strahotna bolezen, ki I ima dvo stopnji, dobo razkroja, ki ga boljševiki • imenujejo »osvobojenje«, in dobo okamenitve, ki j jo nazivajo »razredno vzeojo proletariatac. V prvi dobi se duša znebi svojih vezi. Človekova duša se spremeni v neke vrste glino, y brezoblično mešanico vseh mogočih strasti in nagonov. V zadnji dobi, ko po trepetu in bedi dospe do skrajne obupanosti, se človek popolnoma podvrže. Je premagan in strt, da, oropan svojega člo-večanslva po nagonih, bedi in strahu, po treh velikih klaviaturah, ki jih boljševizem uporablja, da svira za svoj strahotni ples.
Je li torej to res boljševizem, ali pa se za njim skriva še kaj drugega? Ali ima razen svojega naravnega obraza neko podobo, ki narnvn presega ali jo celo določa? To so vprašanja, na katera je le tako mogoče odgovoriti, če najprej doumemo ono razmerje, ki vlada med Bogom in boljševizmom.
Kaj torej sodijo boljševiki o Bogu? Ali so res brezbožniki ali niso?
Čeprav zveni popolnoma nesmiselno, moram vseeno trditi, da boljševiki — s tem mislim seveda vodilna glavna gibanja — niso kratko ln malo brezverni.
Za ljudstvo imajo svoj nauk, ln ta je borbeno hrezboštvo s svojim geslom: »Vera je opij za ljudstvo«. Sami za sebe pa imajo po njih lastnem pričevanju nek drug nauk. Tako Izjavljajo, kadar se znajdejo med zaupnimi tovariši, da nek duh in Bog mora biti. Pomemben nemški boljševik je dejal Aleksandru Deibnerju, nečaku znane komunistke Klare Zetkin: »Ne vem. kaj prav za prav predstavlja ona skrivnostna sila, ki jo čutimo. da z nami deluje Vedno sem pri naših prireditvah in zborovanjih začutil nekoga navzočega, ki ni bil moj jaz. Ta sila je nekak skrivnosten glas, ki nam prišepetava, kaj naj storimo, ki nas vse navdaja z istim duhom in vse združuje. Mi nikakor nismo ateisti, smo pa proti Bogu. V boljševiškein svetu mora vera v Boga vedno ostati, da ostane tudi borba proti Bogu.« (Izpovedi Aleksandra Deibnerja, lastnoročno potrjene. Rokopis v arhivih Mednarodne zveze (En-tento inlemationale) proti Tretji internacionali v Ženevi.)
Te besede se docela ujemajo z besedami očeta boljševizma, Lenina. »Jaz sovražim Boga kakor osebnega sovražnika«. Prav res, proli nekomu. ki zanikujem njegovo bivanje, ne morem gojili osohnegn sovraštva. Boljševiki so ljudje, ki Boga poznajo in ki 6e mu upirajo z vsemi močmi 6voje zavesti, svoje volje in svojega razuma.
V tem se dotaknemo najglobljega jedra boljševizma, ki nam ga na en mah odkrije vsega z vsemi njegovimi deli in pojavi. Nihče drug kakor sam Anatoli| LunaČarski naj nam v svoji knjigi »Religija in socializem« razodene to pretresljivo odkritje. Ono silo, ki nemški komunist njenega bistva ni poznal ali ni hotel označiti, imenuje z njenim pravim imenom.
Lunačarski je bil do svoje smrti komisar za ljudsko izobrazbo. Zato ima njegova izpoved ta-korekoč poluraden značaj:
>Karl Marx ee je postavil na satanovo stran. Tajil je pravičnost in je razvijanje gospodarskih sil človeške družbe priznaval za edino pravo načelo. za edino opravičenje, za edino pot. In zato se postavlja satan na čelo naših vrst.«
Podobno Izjavo je najti tudi v knjigi Ivana Soloneviča »Izgubljenci«:
»Ali bi mogel verovati v tak nesmisel kakor je satan?«. Je dejal 1933 avtorju profesor matematike Avdejev. »Nikoli nisem bil veren, kakor večina ruskih izobražencev, a danes verujem v satana. Verujem, ker sem ga videl, ker pa vidim. To mi ni nikaka por>ovska baika. to ie realnost, znanstvena realnost.« (Ivan Solonevič, Die Verlorenen, Essen 1937., str. 393.)
Zares trdijo mnogi ruski psihiatri — kajpada le v zaupnih krogih —, da bi se mnoge duševne bole.zeni, pred katerimi zdravniška znanost stoji brez moči. dale razložiti z resnično obsedenostjo, »seveda če bi sploh mocla biti«. Spoznavajo torej kneza teme, velikega nihilista iz pekla, na slasti, ki jo ima ob razkraianju in življenje hoče le zato, da more povzročati muke.
(Dalje.)
aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
za vojsko predvidenih 4 milijarde funtov od 4.9 milijarde funtov skupnih državnih izdatkov. Sedaj navajajo, da znašajo dnevno vojni stroški Anglije 13 milijonov funtov, dočim so pred pol leta znašali 12 milijonov funtov dnevno.
Nemški državni dolg je znašal dne 31. marca letos (v oklepajih podatki za 31. december 1942) v milij. mark; viseči dolgovi 103.528.5 (95.973.8) in fundirani dolg 92.087.1 (87.623.7).
34
Najnižjo plast pa je tvorila ogromna masa kmetov, ki je štela več desetin milijonov duš. Koncem XIX. stoletja je kmečki sloj obsegal 80?» vsega ruskega prebivalstva. To je carici bilo dobro znano. Imela je torej popolnoma prav, ko je v tem sloju videla pravi narod, ki je določal politični in moralni obraz dežele. Vse kar so ji pripovedovali o »dobrem miižiku« in kar je povzela iz klasičnih ruskih pisateljev, je še povečalo njene simpatije do tega sloja. Zdelo se ji je, da dobro pozna duševnost teh ljudi, ki so bili ponižni in razumni, globoko mistični in verni, prežeti a preprosto in gorečo vero ter popolnoma vdani carju, ki je zanje bil učlovečen Bog na zemlji. Ta idealna slika mužika se ni rodila v caričnt domišljiji. Ustvarila jo je ruska književnost XIX. stoletja. Ohranila jo jo konservativna stranka, ki je bila na oblasti za časa Aleksandra III. Pozneje jo jo prejela liberalna stranka kkaor tudi skoraj vsi intelektualci. Nikakor pa ne revolucionarji, lio rekel kdo. Toda ali prav Tolstoj, ki so ga revolucionarji povzdigovali do neba, opeval tegn preprostega in razcajwnpga inužika kot vzor vseh človeških in krščanskih kreposti? Če je on iz tega izvajal drugačne posledice in postavljal tega idealnega kmeta proti evropski civilizaciji, je tudi carica imela pravico, da je na podlagi te predstave, ki jo je sma-1rala za resnično, izvajala posledice, ki 60 bile ev skladu s sliko, ki jo je imela o Rusiji.
Verska miselnost kmetov je po njenem mnenju bila nerazdruž-iio zvezana z iskreno vdanostjo Gospodovemu maziljoneu. Delom)' je to bilo res. Toda vsa masa kmečkega ljudstva ni bila istorodna in je imela želje in potrebe, o katerih carica ni nili slutila. Nili malo ni poznala ruskega podeželskega življenja. Ni vedela pod kakimi
vplivi je bilo to ljudstvo, ker ji je bila popolnoma neznana zgradba dežele in njeno notranje življenje. Nisi mogla niti misliti, da je krasna slika, ki jo je predstavljala lejx> urejena piramida, 6amo varljiv privid.
2. Resničnost.
Absolutna oblast »Gospodovega maziljenca«, v katero je verovala carica jo v resnici bila samo senca. Pol stoletja prej je Nikolaj v trenutku nerazpoloženja, takole označil položaj: »So ljudje, ki mislijo, da vladam jaz. V resnici vlada Rusijo deset tisoč uradnikov.« In res so je za časa njegove vlade moglo reči, da je državo vodila birokracija, ki je imela kot krono carja. Za časa Nikolaja II. je še vedno vladala birokracija, vladar pa ji je bil samo še orodje in simbol. Pripomniti moramo, da je napačno naziranje, ki ga,jo imela carica o vladi v Rusiji, bilo razširjeno tudi v inozemstvu. Ljudje so si predstavljali, da vlada deželo vsemogočen car, čigar volja je vsem zakon. Dejansko pa je doba despotizma, ki se je v Rusiji začela s Petrom Velikim, trajala nekaj več kot eno stoletje, že prešla. JuridiČna podlaga .političnega položaja dežele je slonela na temeljnih zakonih, ki so izjavljali, »da vladajo rusko carstvo zakoni, ki jih jo izdala autokratska oblast. Toda atitokralska oblast je samo potrjevala zakone, ki jih je sestavil Carski svet. Temu svetu so ministri predložili zakonske predloge; ta jih je proučil in predložil carju v potrditev. Res je car lahko izbiral med raznimi predlogi in nikakor ni bil prisiljen da bi potrdil mnenje veČine. Dejansko pa je skoraj vedno dobila carjev pristanek večina. Sicer pa drugače ni moglo bili, ker je Svet predložil poročilo, ki je že naprej ovrglo vsak ugovor. Lahko si predstavljamo, da Se car ni upiral tem predlogom, ki so bili tako skrbno pripravljeni, razen Če jo šlo za kako zadevo, ki jo vzbudila njegovo posebno zanimanje. Res je, da jo člane Sveta izbiral car osebno in je zato bilo lahko doseči, da je veČina soglašala z željami carja samega. Toda tudi ta izbira Je bila omejena, ker so v ta Svet mogli biti pozvani samo najvišji civilni in vojaški uradniki. Kandidati, ki so bili določeni za to častno mesto, so že vnaprej vedeli, da bodo imenovani in njihovo imenovanje ni nikogar presenetilo. Redke izjeme so samo potrjevale pravilo.
Podali smo le podrobnosti, kajti tako bomo lahko boljo razu-[meli pomen ustavnih relorm, ki so bile iztrgane Nikolaju 1. okrog
6rcdine dobe njegovega vladanja. Pojasnjujejo nam tudi dejstvo, da je autokratska oblast bila bolj simbol kot pa resničnost. Ruski sistem vladavine koncem XIX. stoletja je predstavljal 6liko vladarja brez dejanske oblasti, na katerega pa so se nagromadile vse odgovornosti. K njemu je bila usmerjena vsemogočna birokratska hije-rarhija in v njegovem imenu so e izdajali vsi odloki. A to še ni dovolj. Podpisovati je moral vse še tako malo pomembne upravne odredbe, vsa najmanjša imenovanja in dovoljenja. Kot najvišji poveljnik vojske je moral podpisovati celo častnikom dovoljenje za poroko in dopuste 1 Car je s tem podpisovanjem imel ogromno dela. Ti podpisi so postali gola formalnost, ki pa je predstavljala dvojno zlo. Predvsem je pomen carjeve potrditve, izgubil na pomenu, na drugi strani pa je ta podpis utrjeval domnevo, da je izrecen izraz vladarjeve volje. Aulokracija je torej obstojala le na videz, dejansko pa jo je omejevala vsemgočnost birokracije. Ta način vladavine je temeljil na videz na najbolj popolni zakonitosti, ker je edino le carjev podpis dajal zakonito moč odlokom, ki so bili sprejeti brez njega.
V vsem te mso bila teoretična vprašanja, o katerih so razpravljali najboljši pravniki (v tej dobi jih je v Rusiji bilo lepo število). Nas pa tukaj zanima dejstvo samo z vidika carice Aleksandre. To kar smo do sedaj pojasnili, zadošča kot dokaz, da se je prav lahko varala o vlogi, ki jo je Imel njen soprog. Dejanska ureditev drža-fe ji jo bila vedno neznana. Bilo jc žo mnogo, čo se je po dolgih letih vsaj nekoliko znašla v zapletenem upravnem ustroju. Ker pa so bili vsi ti ustroji usmerjeni proti carjevemu podpisu, se je vživela v prepričanju, da je carjeva volja glavni temelj vsega življenja v državi. Ta misel so je popolnoma skladala z njeno versko vznesenostjo in z neizbrisnimi vtisi kronanja. Videla je svojega soproga polnega dobre volje, popolnoma vdanega svoji domovini in vsega prevzetega skrbi za njen blagor. Iz tega je sklepala, da more lak vladar biti edino pravi sodnik na vseh poljih. Sicer pa ali ni njegovo poslanstvo bilo sveto? Ali ni z maziljenjem ob kronanju prejel posebnih milosti, ki so razsvetljevale njegovo voljo? Ker je videla, da se na videz nič ni storilo brez njegovega privoaljenja in je povsod slišala govoriti o njegovi vsemogočnosti, se je polagoma morila, do je vladar mogel sloriti ne samo vso kar je hotel, ampak V6e, kar 6e mu jo zljubilo..t
Zmagoslavna pot Marife Pomagaj na Rakovnik
25.000 Ljubljančanov je v spokorni procesiji spremljalo Marijo Pomagaj po ljubljanskih ulicah in se je pred njeno milostno podobo posvetilo
Ljubljana, 31. maja.
Se vedno smo pod vtisom veličastnih prizorov, ki so se nam nudili včeraj ob velikih Marijinih pobožnostih. Velikanske množice Ljubljančanov in okoličanov so oblegale ljubljanske župne cerkve že od prvih popoldanskih ur ter nestrpno čukale začetek procesije na Rakovnik. Ljubljana je dobilu čisto posebno obličje. Odela se je v praznično oblačilo ter hitela častit Marijo, vsa nestrpna, da čimprej zazre milostno podobo Marije Pomagaj. Okrog dveh popoldne so se v glavnem ljudje že zbrali za procesijo, nakar so se začeli pomikuti dolgi sprevodi, vsi proti Dolenjski cesti. Največja gneča je bila pred stolnico, kjer so ljudje čakali, da vidijo milostno podobo Marije Pomagaj. Podobo so prinesli ob treh iz stolnice bo-goslovci na nalašč za to pripravljeni nosilnici, obdano s cvetjem, še bolj pa z vročimi vzdihi in solzami. Ko se je Marija Pomagaj pokazala na ulici, se je slišalo po vsej okfclici ic jokunje.
Nad dve uri dolg sprevod
Nato je začela Morija svojo zmagoslavno pot na Rakovnik. Nekaj procesij je že hitelo pred stolno v dolgih in nepreglednih vrstah. Za stolno procesijo so spet sledile druge in še druge. Dve uri in pol je trajal mimohod procesij preko Karlovškega mostu, pretrgan za kratko časa le na prelazu zaradi prihoda vlaka.
Udeleženci pri procesijah so celo pot molili ali peli nabožne pesmi. Povsod je vladni vzoren red in mir, velika zbranost in pobožnost. Udeleženi so bili pri procesijuh vsi ljubljanski sloji: od najbolj uglednih na do naj-bedncjših, vse je hitelo k Mariji, v duhu sprav-nosti in spokornosti.
Veličasten pogled na zbrane množice
Veliki prostor na igrišču Korotana na Rakovniku se je ob pol štirih že začel polnili z množicami. Neprestano so prihajale nove skupine in načrtno izpolnjevale prostor na igrišču. Približno ob šestih so dospele zadnje vrste frančiškanske procesije, ki je šla kot zadnja. Med tem časom pa so ljudje v areni peli in molili. Sredi arene so bili nameščeni zvočniki, ki so omogočali najnujnejša navodila ter prenašali petje in cerkvene obrede. Krasen je bil pogled na množico, ki je popolnoma napolnila veliki prostor. Na levi strani nežne barve ženskih oblačil, na desni pa temna gmota moških udeležencev.
25.000 ljudi v areni
Okrog šestih se ie prihajanje množic v areno zaključilo in združeni ljubljanski zbori so zapeli pesem, ki se je prvič pela takrat, ko je bila podoba Marije Pomagaj kronana. Zborno petje je odmevalo po vsem prostoru in se razlivalo tja daleč po golovškili gozdovih ter po širnem Barju.
Množica, ki se je zbrala v areni, je prav na tesno napolnila ves prostor in še ob straneh je stalo veliko ljudi. Z gotovostjo sc lahko računa, da je bilo v areni navzočih vsaj 23.000 ljudi.
Zastopniki oblasti pri slavnosti
Med množico smo sedaj opazili tudi odlične zastopnike oblasti, ki so se udeležili spravne pobožnosti, predvsem ^ isokega komisarja Eksc. Graziolija, Poveljnika Armadnega zbora Eksc. Gambaro, Zveznega tajnika Orlandinija, ljubljanskega župana Rupnika. Poveljnika divizije Ruggera in vicekvestorja Ferranteja- Vsi ti so jirišli, da skupaj z ljudstvom, ki jim je izročeno v vurstvo, počaste mogočno Kraljico. Visoke goste je po končanih obredih pozdravil škof dr. Gregorij Ho/man.
Govor ljubljanskega škofa
Ob šestih, ko so bile množice že popolnoma strnjene, je spregovoril ljubljanski škof dr. Gr. Rozman. Prišel je na čelu stolne procesije in nesel spokorni križ. Za njim je šla njegova duhovščina, nato šole, ustanove itd. Zdaj stoji na vzvišenem odru, zvočniki prenašajo njegovo besedo, ki se vsa topi ob pogledu na podobo Marije, in ogenj, ki vre iz njegovega srca, hiti tudi v duše tisočev vernikov, in vsa srca so naenkrat postala nenavadno gorka, oči so se orosile, v areni sc sliši ne več pritajen, temveč glasen jok.
Ob koncu govora se jc vsa množica glasno
izgovarjaje hesedilo posvetila Srcu Marijinemu in goreče klicula nase mogočno Marijino zaščito.
Množica pozdravlja Marijo
Tedaj je prinesla duhovščina Najsvetejše iz. rakovniške cerkve, škof je podelil z. Njim blagoslov, nakar se je slovesnost začela zaključevati. Med neprestanim petjem in molitvami se je začela razvijati odhodnu stolna procesija s škofom na čelu, ki je spet vzel spokorni križ v roke. Tedaj pa je prišlo do najbolj ganljivega trenutka. Ko so množice videle, da so bogoslovci vzeli Marijino podobo z vzvišenega prostora na odru in jo postavili zopet no nosil-nico, je v areni znova zavladal jok in tisoč in tisoč rok jc spuutauo začelo mahati z belimi
robci svoji Kraljici, tako da se je zdelo, kakor da pada v obliki belih cvetov božja milost uu vse zbrane. Bil je to nepozaben prizor.
Ob odhodu se je zopet razvila procesija, ki je sedaj šla nazaj po Streliški ulici. Spremljala je Marijino podobo v stolno cerkev, kjer je milostna podoba bila nato postavljena na prvi oltar na desni, nasproti oltarju sv. Rešnjega Telesa, S tem se je velika sluvnost zaključila in vsakdo je prinesel domov nepozaben vtis še bolj nepozabnih dogodkov.
Omeniti je treba zelo disciplinirano vedenje zlasti šolske mladine, pa tudi požrtvovalno lrizadevanje profesorjev in učiteljev, ki so ve-iko pripomogli, da se je slovenost izvršila v tuko lepi disciplini.
Marija Pomagaj med nami
Med najveličastnejšimi prizori sobotne množične pobožnosti na Rakovniku je bil gotovo oni, ko so prinesli podobo brezjanske Matere božje v stadion. Tisočeri in tisočeri so težko čakali ponovnega snidenja, otrokom pa, ki so jo prvič videli, so se smehljali obrazi od steče. Zdaj, ko je bila tako priljubljena sveta podoba med njimi, so ljudje laže prenašali vročino in žejo ter so potrpeli na utrujenih nogah še do poslednje procesije, do frančiškanske. Bližala se je peta ura, odkar so bili naj-oddaljenejši v procesiji in so zdaj stali ali klečali v stadionu na Rakovniku. Ril je to velik dogodek za vsakogar, ki ve, kako je človek nagnjen k udobnemu in prijetnemu in kako težko ga
Pred oltarjem z Marijo Pomagaj je škof dr. Gregorij Rozman nagovoril zbrane romarje
je pridobiti za pokoro. Junakinje so bile zlasti matere, ki so nosile v naročju otrofcičke. Tudi takih je bilo nenavadno veliko. Morda so se v urah skrivnosti zaobljubile, da bodo poromale na božjo pot, če jim bo dal Bog zdravega otroka. Zdaj je prišla brezjanska Mati božja sama med nas in matere so pobožno dvigale otročičke, ko so zagledale Njeno podobo.
Z dobrimi očmi so je ozirala po nepregledni množici. Menda qe ne bi motili, Če rečemo, da jo bila med njimi polovica Njenih znancev. Kdo namreč je od rasel med nami, ki še ne hi porom al k Mariji Pomagaj? Kilo bi opisal vs-> misli, želje, prošnje, vzdihe in tožbe, ki jih je ljudstvo na stadionu izražalo po svoji Zaščitnici Gospodu nebes in zemlje? Oči, ki so se že davno izjokale, so so spet onvsilc, grlo, ki že dolgo ni pelo, je pritegnilo, ko je bila brezjanska Mati božja med nami.
Ko je vse ljudstvo s svojim prevzvišenim pastirjem molilo, je krenila iz rakovniške cerkve proti stadionu mala procesija. Z Najsvetejšim so prihajali k stadionskemu oltarju s podobo Marije. Zdelo se je, kakor da prihaja sam božji Sin k Materi, da m ii pove, zakaj se je zbrala množica v molitvi. Potekala je že »osla ura spokorne pobožnosti. Ljudstvo ni več čutilo telesne žeje in ni čutilo utrujenih nog; množica Ljubljančanov od najmlajših do najstarejših, od izobraženih z vsemi mogočimi častnimi naslovi pa do najpreprostejših ženic, od reve-žev pa do bogatašev — se je spremenila v množico božjepotnih romarjev, ki jo vodi pr\ i pastir Slovencev škof tiregorij s križem v rokah.
Dolge ure je bila sveta Marijina podoba med narodom. Dovolj je bilo časa za češčenje, za prošnje, za tožbe in za obujanje spominov. Ko so dvignili sveto podobo na ramena in jo pokazali na vso štiri strani, je zadonela k nebu naša stara romarska »Lepa si roža Marija!« Medtem so potegnili otroci bele robce in začeli mahati v slovo. Pridružile so se deklice in matere, za njimi še možje in fantje in ves stadion je trepetal v nežnem pozdravljanju. Mogočno in otožno je odmevalo v nel>o romarsko petje, ko se je naša Zaščitnim poslavljala. Brezjanska Mati božja je bila med nami ter nam dala novih moči za spravno molitve in novega upanja, da se bo Gospod milostno na nas ozrL

...

Dve uri in pol se je zlivala laka procesija na stadion pod Rakovnikom	Na čelu stolne procesije je ob odhodu zopet nosil križ prevzvišeni škof dr. Gr. Rozman
Ko so ob zaključku dvignili sliko Marije Pomagaj in jo ponesli za stolno procesijo po zgornji cesti, so sc vsi tisoči začeli ganjeni posl avljati od svoje Zavctnicc z mahanjem robčkoi
Ljubljansko ljudstvo na spokorni poli
V Ljubljani, 31. maja.
Z včerajšnjimi dogodki ee dž primerjati samo šo spomin na evharistični kongres leta 1035. Toda tedaj je na evharističnem kongresu sodelovalo še nešteto povabljenih gostov, pri letošnjih spravnih in spokornih pobožnostih pa je sodelovala skoraj izključno le Ljubljana sama in že Ljubljančani sami so zmogli tako prejrričevalno, globoko zajeto in številčno tako mogočno versko manifestacijo, kakor je bila sobotna spravna procesija iz vseh ljubljanskih župnij na Rakovnik.
Sad duhovne priprave
Že priprave za to versko manifestacijo so bile prepričevalne. Notranja duhovna obnova je zajela malodane slehernega prebivalca našega mesta, tako da je šel za procesijo tudi resnično duhovno osvežen in zavedajoč se dobro globokega dejanja, ki ga opravlja.
Prava vnema je odlikovala mladino, zlasti gojence zavoda na Rakovniku, ki so pod vodstvom svojih vzgojiteljev že na dan pred procesijo, še bolj pa v soboto dopoldne marljivo delali na velikem stadionu na Rakovniku, da so ga očistili in kjer je bilo treba, tudi primerno uravnali, tako da je bil sposoben v soboto popoldne sprejeti vso ogromno množico iz Ljubljane.
Ni bila potrebna nikakršna agitacija za udeležbo pri procesiji, saj je zadoščalo le povabilo škofa dr. Rožmana, vabila v domačih župnih in podružničnih cerkvah ter naznanila ]io listih in že je bila pripravljena vsa Ljubljana, da naslopi spokorno pot, da se zateče vnovič pod božjo varstvo in okrilje Marijo Pomagaj, kakor to sedanji nad vse resni čas sam od ljudi zahteva.
Mogočen odziv v vseh farah
Poudariti moramo, da je bil odziv ljubljanskega prebivalstva k procesiji iu verski slovesnosti spontan in hkraten. Zajel je prav vse sloje, prav vse stanove, vse socialne plasti in — tudi 6koraj vse miselne skupine. Pred mogočno voljo Ljubljančanov, da zadoste Bogu in Materi božji, je, kakor bi odrezal, utihnila vsa podtalna agitacija, izginilo je tisto mrmranje in večno nasprotovanje, ki »a tako dobro poznamo. Sleherna župnija je kar tekmovala, katera bo imela bolj častno število vernikov in niolivcev v procesiji. Za \'6e vernike Ljubljane je ta procesija pomenjala tudi pravi fizični napor — saj to je tudi eno izmed bistev prave pokore, da človek z malim telesnim potrpljenjem poleg molitve in pobožnosti pokaže 6vojo voljo do pokore.
Primerno resnobi spokorne slovesnosti je bilo tudi vzdušje. Disciplina vernikov je bila vzorna. V popolnem redu so se verniki zbirali na določenih zbirališčih pri župnih cerkvah, kjer 60 se formirale župne procesije. Za mnoge vernike so bila zbirališča nekako od rok in mogli bi se priključiti na primer drugim župnim procesijam, ki so jim bile bližje, ali pa iti naravnost na Rakovnik, vendar verniki tega niso počenjali.
Molitev in prošnja sta spremljali procesijo	^ ____. . ^
Za sobotno spokorno procesijo je značilno predvsem to: ljudje so v procesiji res molili, in 6icer vdano, spokorno in prepričevalno. Posamezni deli sv. rožnega venca so se vrstili drug za drugim in pretresljivo so zla6ti po vsej dolgi poti procesije odmevale prošnje in molitve žalostnega dela rožnega venca. Vsak vernik, ki je šel v soboto za procesijo, je zlival svoje trpljenje 6 trpljenjem našega Gospoda v spokorno molitev. Prav tako ginljivo so odmevale molitve lilanij in pa nabožne pesmi, zlasti hvalnice Mariji Pomagaj. Molili so vsi: najbolj ugledni ljudje iz premožnih vrst meščanstva so šli poleg 6vojih delavcev in najemnikov, elegantne gospe poleg skromnih starih mamic, stari očetje poleg svojih sinov in odraslih vnukov, babice in matere, obdane od mladih deklet, hčerd in vnukinj.
Veličastna pot skozi špalir
Ogromen je bil tudi špalir. Pa to niso bili navadni radovedneži, saj se je sleherni zavedal resnosti dogajanja; špalir je obstajal po večini [z ljudi, ki iz tega ali onega vzroka niso mogli računati z vsem popoldnevom, kolikor je pač zahtevala ta verska slovesnost, hoteli pa so vsaj s svojo polurno ali celourno navzočnostjo ob strani prispevati k veličastju slavnosti. In pa še eno: marsikdo je hotel videti — Marijo Pomagaj. Takoj v prvem trenutku eo verniki spoznali svojo dobro, ljubo znanko, pravo Marijo Pomagaj, 6aj kdor je bil en-
Češka : Moravska 9:1. V Brnu so gledali nogometno tekmo med predstavništvi Češke in Moravske. Za tekmo je vladalo izredno veliko zanimanje. Cehi so bili na zelenem polju v veliki premoči in so zmagali z razliko 1:9. Istočasno je bila v Pragi nogometna tekma med reprezentancama Prage in Brna, ki je končala neodločeno s 3:3. Praško tekmo je obiskalo 10.000 gledalcev.
krat pri njej na božji poti, ne pozabi nikoli izraza te čudovite, čudodelno slike Malere božje. Med solzami in ginjeni so verniki pozdravljali svojo Mater.
Čudovit je bil pogled na našo mladino, ki je s svojo ogromno udeležbo pokazala, da je res verna in katoliška. Kot skupine belih golobic so v procesiji valovala bela glavna ogrinjala vseh ljubljanskih redovnic, ki so šle za procesijo. Nikjer pa ni
bilo nobenega zunanjega pompa ali razkošja v obleki in oblačilih, no pri duhovščini, ne pri moških vernikih in ne pri ženskah, vse je bilo naravno, preprosto, da ne rečemo 6kromuo, — saj to je bila spokorna procesija.
Vtis, ki ga zapušča spravna pobožnost Ljubljane v soboto, je tako silen, tako v dušo segajoč in tako neizbrisen, da bo odmeval po naših dušah še dolgo. V naša potrta 6rca nain je ta spokorna slovesnost prinesla novega upanja, nove vere. saj smo prepričani, da nas Bog ne bo zapustili
Dijaška akademija v veliki dvorani Uniona
V Ljubljani, 31. maja.
Včeraj dopoldne so ljubljanski dijaki še enkrat presenetili našo javnost z izbranim umetniškim sporedom. V veliki dvorani Uniona so priredili nadvse uspelo Marijansko akademijo, ki jo je počastil škof g. dr. Gregorij Rožinan z osebnim obiskom. Množica je spontano vstala in ga začela prisrčno pozdravljati, ko so je pojavil na prireditvi. Ze precej pred napovedano uro je bila dvorana docela zasedena; največ je bilo dijaške mladine, zelo veliko pa tudi staršev in šolskih vzgojiteljev. Med odličnimi udeleženci akademije smo opazili načelnika dr. Sušnika, direktorje ljubljanskih srednjih šol, profesorje in mnogotere druge zastopnike kulturnega življenja, ki so prišli, da bi prisluškovali utripu srednješolske mladine, naše bodočnosti.
Spored akademije 60 otvorili z orkestralno točko J. Prlbošiča (V. letnik učit.). Veliki orkester učiteljiščnikov pod taktirko prof. Staniča je zvenel polno in sočno. Prav posebno pa je prišel do veljave pri naslednjih »Meditacijah iz opere Thais«. Tu je nastopila kot 6olislka na gosli mlada umetnica Jelka Staničeva. Čeprav ni imela pred seboj izbranega koncertnega občinstva, se je vendar zdelo, da je že po prvih stavkih zavladala nad poslušalci in jih z močjo prave umetnosti navezala na svoje gosli. Sledila je Foersterjeva Ave Marija iz Gorenjskega slavčka. Mešani pevski zbor učitejišča in klasične gimnazije jo je podal prav dobro ob spremstvu orkestra.
Skrbno izdelani in primerno izbrani eo bili tudi solistični nastopi, kakor deklamacija J. Pogač-nikove Davorije Marijinih mladcev (1. moška gimnazija), pa koncert v d-molu (Wieniawsky), za kar je žela Jelka Staničeva spet burno odobravanje ter globoko občutena in moj6tr6ko prednašana recita-
cija Ljubezen in resnica (dr. R. Tominec), katero sta podali učenki 11. ženske gimnazije. Nalo je nastopil dijak klasično gimnazije kot govornik v imenu vseh. V klenih besedah je izpovedal, da so se ljubljanski srednješolci v potnem številu odzvali klicu visokega pastirja, ki nas uči dostojanstva v trpljenju, spravnih molitev in zaupanja v Materino zaščito. Skliceval se je 1111 tisočletno tradicijo Marijinega češčenja, brez katerega si že skoraj ne moremo predstavljati pristnega slovenskega čustvovanja.	1
Naslednje pevske točke je vodil prof. Mihelič. Moški zbor gimnazij in učiteljišča je odpel najprej Srce Marijino (A Hribar) in O, gospa moja! (Mihelič) Nalo smo slišali dekliški pevski zbor z mehko zvenečo Vodopivčevo Imakulato tn Forsterjevo Kraljico angelov. Nazadnje, ko sta zapela oba zbora skupaj, je bil oder skoraj premajhen Cez tri sto skrbno pripravljenih pevcev se je z mladostno iskrenostjo vživelo v vedno lepo Gr. Riharjevo »Srce Marijino« in v Premrlovo »Marija, dobrotno nam ohrani dom in rodi« Komaj smo se vživeli v lepo prednašane domače Marijine pesmi, že so začeli v dvorani ljudje vstajati, iz stoterih mladih url pa je privrela odločna in slovesna Moreaujeva himna vernikov: Povsod Boga! Ze dolgo nismo slišali mladine, ki hi s tako vero in s takim prepričanjem pela. Priznati moramo, da je akademija v vsakem pogledu prav dobro uspela in moramo učenkam in učencem, ki so nastopali, kakor tudi gg. ravnateljem in profesorjem, ki 60 podprli vzpodbudno zamisel dijaštva, samo čestitati. Stoterim posetnikom dijaškega slavja je bilo gotovo v zadoščenje, ko so se lahko prepričali, da je našo dijaštvo zelo daleč od plehkega materializma in malomeščanskega brezboštva, pač pa hodi trdneje kakor kdaj koli po potih slovenske verske tradicije.
Slovensko vseučilišče v Marijinem varstvu
Kakor toliko drugih stanov, tako je tudi naša vseučiliška mladina, ki se danes pripravlja na to, da bi svojemu ljudstvu bila učiteljica, vzgojiteljica in vodnica, razumela klic sedanjega časa in se zatekla pod okrilje Marije Pomagaj. V najrazličnejših seminarjih in predavalnicah so lepi Marijini oltarčki dokazovali, da se v lepem mesecu maju tudi vseučiliška mladina pripravlja na posvetitev Mariji.
Prvi so začeli zgodovinarji pred sliko Marije Pomagaj ki jo je zato prili.ko nalašč naslikal akademik — umetnostni zgodovinar —
so pomolili »Spomni se Marija«. Nato so se posvetili še drugi seminarji: slavisti, romanisti, klasični filologi, matematiki. Tako se je moglo zgoditi da so v zadnjih dnevih ljudje ki so hodili mimo našega najvišjega kulturnega zavoda, osupli obstali in prisluhnili: tudi iz njega je donela Marijina pesem. — V petek so se posvetili pravniki, tehniki in medicinci. V soboto pa so se v Križankah zbrali slušatelji vseh fakultet k skupni posvetitvi. Po maši, ki jo je opravil vseučiliški profesor Janžekovič, je g. prorektor Slavič izročil vseučilišče Marijinemu varstvu.
Posvetitev ljubljanskih župnij Marijinemu srcu
« . ^	V Ljubljani, 31. maja.
Včeraj so se po vseh ljubljanskih cerkvah vršile velike 6plošne posvetitve Marijinemu Srcu. Verniki so v velikem številu hiteli v svoje cerkve ter se izročali Marijinemu varstvu. Povsod so bile cerkve napolnjene.
V stolnici je obrede izvrševal ljubljanski škof sam. Ob pol desetih je začel s pridigo, kjer je predvsem sporočil blagoslov svetega očeta, ki blagoslavlja prizadevanje Slovencev ob teh Marijinih pobožnostih in naroča, naj 6e res vsi Slovenci brez
pridržka posvete Mariji. Ob koncu njegovega govora se je vsa množica v cerkvi posvetila Mariji, nakar je škof daroval slovesno pontifikalno mašo, med katero je dovršeno pel stolni pevski zbor. II koncu so peli »Tebe Boga hvalimo«, ki je privrel iz src vseh navzočnih neprisiljeno kot zahvala za veliko milosti, ki jih je bilo vse ljudstvo deležno ob tako lepih pobožnostih.
Podobne slovesnosti so se vršile tudi po vseh drugih cerkvah. Povsod so se velike množice ljudstva zgrinjale po cerkvah in 6e posvečale Mariji ter prosile njenega varstva.
Gospodarstvo
Pred n[eno podobo
(Nedeljska slika ii stolne cerkve)
Končno si prišla k nam, 1 zlato krono ozalj-šana Kraljica... Gnetejo se pred tvojim oltarjem množiee in Ti kličejo: »Marija, pomagaj!«
Vsi se čutijo pred teboj enake, vsi zapjišfene in bedne. Vse glave so pred teboj globoko sklonjeno. Oh tvojem vznožju je izginila vsa svetna veličina, pri tebi ima precedenco ne največji, najmogočnejši, temveč najnižji iu najbednejši.
Kako vrvi množica pred tvojo podobo! Po kolenih drse romarji okrog oltarja in neutrudoma prosijo, Glej od teže življenja skrušenn materi So vedno nnsi na glavi takd pristno kmečko ruto. in izpod rute se vijein grenke poteze zgaranega obraza. Bog ve za koga molil
Tiho drsi po kolenih vedno bliže tvoji podobi, in vedno več solza pada na trda cerkvena tla. Ali so te snlze dovolj vroče, da zmehčajo trdi kamen? Saj so tn solze matere, ki ne pozna nič drugega, knltnr Ic besedo ljubezen. Kako zaupno je zapla-polala sveča na oltarju 1 Njena svetlnba se je zn kratek hip odbila v solzi, ki se je neslišno utrnila in polzi pn razoranem obličju. Ali je to simhnl milosti, ki sedaj preveva čisto dušo naše matere?
Drug poleg drugega kleče ali stoje romarji. Starejši, lopo oblečen gospnd stoji nekoliko oddaljen od oltarja in ne odmakne »čl ud milostne podobo. Xn kaj neki misli? Morda na zgrešenost a svojega dosedanjega življenja? Tako lahko je pred a Marijinim obličjem pogledali resnici v oči in na-* rediti račun rez življenje. Od starosti utrujene poteze zdaj zdaj zatrepetajo. To ni gunjenost. saj te besede mož dosedai ni poznal, a vendar, v srcu je pnstalo gnrko... Zdaj ve. kaj je bilo tisto, kar je stalno v življenju pogrešal. In treba je bilo nad šestdeset let, dn jc to spoznal! »Mnj Bog. za koga sem živel!« vzdihne. Toda ta vzdih ni prišel iz obupa, je začetek nove mladosti.
Pnglcj tn mladenko, v cvetu let »e ji dvigajo prsi in žareče, svetlomndre oči gledajo skoraj vročično v mili nhraz ljube Matere! Skoraj hi rekli, da ji dušn teži velika hnlečina, saj se ji la bolečina kar bere z njenega bolestnega nasmeha. Komu velja ta nasmeh? V njem )e združeno vse trpljenje mladostnega srca. ki jc bilo morila rrže-110 ob tla, morila poteptano, morda izdano, mnrda samo razočarano, ki pa zdaj vpije v svoji bolc-<' čini k zopetni, toda čisti ljubezni, ki seva iz ne-skončne miline Device in Matere. Kakn utrujeno se zdi mlado obličje dekleta, ko se bori s seboj in < trga od sebe vse. kar je starega, vse vezi. ki jo spominjajo na drug svet in drug način življenja, kaknr pa ga izražajo jasne oči. sijoče z milostnega oltarja! Kam in kako se bn odločila? Ali jo hodo žarki Materine miline pnpolnnnta presijali. ali bn našla in se oklenila ljubezni, ki so ji nudi tako milostno?
Tako se menjava pred Marijinim oltarjem množica. Pozen večer je že, in ljudje so že skoraj vsi odšli. Tedaj pa stopi nekje iz ozadja vitka postava mladeniča, ne, moža. kajti človek, ki kleči sedaj pred Marijino podobo, je nehal biti mladenič, je že mnž. To sc mu bere na prezgodaj ntrdelih potezah njegnvega obraza, ki so ea razo-rale prerane skrbi in prehudo trpljenje. Čakal je, da bodn vsi drugi odšli, ker ga je nekako sram pnkazati svoje čustvo spričo ljudi. Glava se mu globoko skloni na prsi. Vidiš samo redke plave lase. razredčene nd naporov in od življenjskih bridkosti, potem krfevito sklenjene roke. in to ti zadostuje, da veš. da se jc v notranjosti mladega moža vse prelnmiln, da se je zrušilo, kar jo bilo dn sedaj zgrajenega, in da išče duša v silnih stiskali novih poti, po katerih naj teče njeno življenje. Morda je ravno to pndnha naših dni: ta mladi mož, ki s prelomljenim srcem in z razdrto notranjostjo stiska rnke in kloni elavn pred bnžio Materjo, ter hnče, da, trdno hoče začeti graditi nekaj novega, lepega, od Marijine lepote ožarje-nega.
i1 V ccrkvi se je vse umirilo. Ne slišiš več no-f henega koraka. Luči so ugasnile, na oni strani <* brli le lučka pred Najsvetejšim, in v njenem ra-f litem svitu blešči krona milostne podobe Marijo Pomagaj.	v
Dodatne živilske nakaznice za ročne delavce
Mestni preskrbovalni urad poziva delodajalce, ki zaposlujejo za dobivanje dodatnih živilskih nakaznic za ročne delavce (S—D I) upravičeno delavstvo, naj jih od 1. do 10. junija prijavijo v I. nastropju palače Bata, Cesia 3. maja št. 1.
Na prijavi v dvojniku na polovici pole mora biti napisan priimek in ime delavca, očetovo ime, rojstna letnica, bivališče (če je podnajemnik, tudi ime in priimek družinskega
flavarja, pri komur stanuje), poklic in liatan-en opis dela, ki ga opravlja. To naznanilo je treba datirati z dnevom oddaje, ga podpisati in nanj odtisniti žig podjetja, če ni že z žiga razvidno, je treba navesti tudi kraj (ulico), kjer se obrat nahaja.
Prijave brez vseh" Teli podatkov bodo zavrnjene ali neupoštevane.
Ilkrati opominjamo, da morajo biti navedbe v prijavah natančne in resnične, da ne bo treba občutiti posledic, ki jih določa nuredha Vis. Komisariata št. 78 z dne 23. IV. 1942-XX čien 27.
Vse upravičene delavce pa pozivamo, naj svoje delodajalce takoj opozore na obveznost te prijave, ker bodo onim, ki za njih prijave ne bodo predložene v določenem ro^u, dodatne nakaznice vzete.
•
Zaposlenost delavstva v Ljubljanski pokrajini. V aprilu letos je znašalo število zaposlenih delavcev v Ljubljanski pokrajini po izkazu Zavoda za socialno zavarovanje 26.624, najbolj je narasla zapslenost pri javnih delih, nadalje pa pri visokih stavbah. Povprečna dnevna zavaro-


vana delavska mezda se je nasproti aprilu lanskega leta dvignila za 21.86 na 24.32 lire.
Računski zaključki hrvatskih družb. Uljanik, Zagreb: glavnica 7.5 milij. kun, izguba za 1942 2.27 milij. kun. — Pressimport, Zagreb: glavnica
1 milij., dobiček 4.562 kun. — Lastna tvornica in tvornica vžigalic Vrbovsko: glavnica 3 milij. kun, dobiček 165.326 kun (1941 14.749 kun).
Srbski drobiž iz cinka. Srbsko finančno ministrstvo je odredilo kovanje novih kovancev po 2 din (40 milijonov komadov), po 1 din (50 milijo-jonov komadov) in po 0.50 din (20 milijonov komadov). Novi drobiž b<) iz cinka.
Tvornica sladkorja v Bački, ki sedaj pripada Madžarski, izkazuje za lansko leto pri glavnici 5 milijonov pengo čistega dobička s prenosom od 0.29 milij pengo. Tvornica spada v koncem Splošne madžarske kreditne banke.
[\GLT0RNI OBZORNIK
Poljska povest v »Sla vence vi knjižnici«
Marja Rodzievviczovvna: Ilrast (Dewajtis).
V Slovenčevi knjižnici je izšla kot 54. zvezek lepa poljska povest »Hrast«, ki ima v izvirniku naslov v litvanščini »Devvajtvis« ter jo je spisala poljskim najširšim krogom zelo znana pisateljica Marja Rodziewiczowna (Rod-ževičuvna). Je lo zanimiva poljska pisateljica, ki je letošnjega februarja (če je še živa!) doživela 80-letnico življenja ter torej spada poleg Siero-szewskega med najstarejše poljske pisatelje, ki so ob začetku sedanjih sovražnosti še živeli. Čeprav liodziewicz6wna ne spada med največje poljske pisatelje, je vendar njen vpliv izredno velik, kajti prodrla je v najširše kroge občinstva ter ga vzgajala s svojimi idealističnimi romani, ki so vsi nastali iz njenega osrednjega navdiha: »Cerkev in zemlja«, tako se je uvrstila med tako popularne ljudske pisatelje. Prav lahko rečemo, da ga skoraj ni Poljaka, ki ne bi bral njenega prvega romana iz 1. 1888, ki je prav naš sedanji prevod: Dewaj-tis. Pa tudi zdavnaj je postala znana izven mej svoje domovine, da navedem samo srbski prevod Devvajtisa, ki je že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izšel pri Srbski književni zadrugi. Beograjska izdaja Savremenih piscev pa je začela pod uredništvom Izidore Sekuličeve izdajati tudi njena izbrana dela s prevodom »Magnata« ter uvodom doc. Papjerkovvskega. Hrvati poznajo njeno povest »Vresje«, ki tudi zasluži slovenski prevod. Poljaki sami so ji za 70-letnico izdali zbrane spise v 36 debelih zvezkih, kar je vsekakor znak njene popularnosti in njenega kulturnega dela. Kajti
vsa njena tvorba je izključno tendenčna, ideali- j stična in vzgojna, toda — pisana s talentom in j pisateljskim živcem, tako da vzdrži tudi umetniško | merilo. Zato jo postavljajo med najboljše ljudske * pisatelje, izrazito katoliške, ki je v času pozitivizma vnašala v realistični tendenčni roman, ki je tedaj vladal (Orzeszko\va, Prus itd.) ideje v smislu gornje maksime »Cerkev in zemlja«. Kot občanka je prav taka kot pisateljica: organizatorka dobrodelnih ustanov, predsednica kmetske zveze za svoj okraj, gospodinja in krušna mali tolikim ustanovam na poljsko-ruski meji sredi beloruskega prebivalstva. Izšla pa je iz stare poljske Litve (kakor Mickievvicz in Pilsudski in toliko drugih), kjer je doživela tragičen polom vstaje 1S63, pregnanstvo staršev in konfiskacijo rojstnega posestva. In prav zato, ker je. doživela propad družine in imetja, da so bili njeni starši pregnani v Sibirijo in se vrnili nazaj na tujo domačijo, prav to je v njej budilo zavest vrednosti zemlje za poljski živelj. Tragika romantičnega zanosa revolucionarne mladine pa jo je obrnila v trezno delo v »temeljih«, kakor je tedaj vsa tistočasna pesniška generacija poudarjala svoje praktično kulturno deio med narodom. In tipično delo za poznavanje tega realističnega vzgojiteljskega rodu, ki je rastel na trdih posledicah ponesrečene vstaje, je prav ta njen prvenec, roman »Dewajtis«, ki je v prevodu dobil prevedeno slovensko ime »Hrast«.
Hrast je simbol tisočletne privezanosti na zemljo, stoji tam že od davnine, kjer so žrtvovali poganski ^predniki še bogu tega domačega kraja Žemajtysu, ki bo živel vekomaj. To je — duh domačnosti, ljubezni do rodne f^rude, dela za zemljo, ki jo sedanji rod mora hraniti za potomce ter je ne pustiti razdeljevati in izgubljati ter prodajati komur koli. Predstavnik te ideje je že stari Szert-wan, premožen kmet-plemič ("kakor so večina poljskih kmetov plemiškega pokolenja!), ki poleg svojega veleposeslva Skomontov in ženine dote Sand-
\viIlov in Dewajta (hrastevja), upravlja tudi ve-leposeslvo Pošvvice, last svojega sorodnika Or-wida, za katerim se je izgubila sled po pregnanstvu v Sibirijo po drugi vstaji 1. 1863. Toda on je obljubil Orvvidu, da bo pazil na njegov dom in ga obdeloval, dokler se ne vrne on ali kdo njegovih potomcev. Tako nekaj desetletij oskrbuje to imetje z največjo zavestjo narodne dolžnosti, ne da bi se kaj okoristil z oskrbništvom. In ko umira, zapusti domače veleposestvo svoji ženi, njenima sinovoma ter hčerki, sinu Marku iz prvega zakona, ki je pustil šole in doma kmetuje ter bi moral biti pravi naslednik, pa zapusti samo materino doto, majhno hišo v Sandvvillih in hrastevje z Devvajtisom ter — dolžnost čuvati Pošvvice za Orvvidovce. Tako postane Marko nosilec te ideje ter delavec za druge iz narodne dolžnosti. Tu se začenja povest, v kateri potem zraste Marko za junaka, polnega energije in napora za to, da reši posestvo, ki zaradi razsipnosti domače družine razpada in ga mačeha ter polbrata hočeta raznesti čimprej. Po svetovnih listih da iskati potomce Orwidov, in ko se vrne iz Amerike vnukinja Iren-ka Orvvidova, ji odstopi brez odškod,i'ne potestvo njenega očeta in deda ter se umakne na svojo kmetijo. V povesti se stvar tako razvija, da Irenka v zavesti amerikanske demokracije in ženske enakopravnosti razkriva ljubezen Marku, ki je ne ljubi, a iz trme in ponosa hoče postati bogat in njej po imetju enakovreden, predvsem pa hoče rešiti še prei očetovo družinsko im>r.ie, ga sorodniki zapravljajo. Prav zaradi te svoje trdosti, ko ne pusti prodajati zemljo, pride pred plemiško sodišče, ki ga pa ne samo oprosti, temveč tudi pohvali. Ko pa medtem pride nesreča z Iren-ko, da pade v rove pod Devvajtisom in jo Marko dan in noč zastonj išče, se tudi njegova vztrajnost v delu in molku odpre ijubezni. Ko se poročita z Irenko in ko odkupi od svojih najožjih sorodnikov vso zemljo nazaj on sam (ne židje ali tujci),
pride v njegove roke zopet vse veleposestvo, ki ga je upravljal njegov oče obenem s Pošwicami, kjer Czertvvanovi niso več oskrbniki, temveč že gospodarji.
To je zgodba te povesti, ki je pisana močno in z barvnim jezikom ter z napeto zgodbo, ki jo resda precej idealizirana, toda vedno živa in nazorna. Je to ljudska povest, kakor jih je malo in kakršnih bi si želeli več v našem domačem izvirnem slovstvu. O prevodu, ki ga je prvo polovico prevel Domen, nadaljeval pa Tine Debe-ljak (v celoti 247 strani), ne morem soditi. Naslovno stran ie okusno izdelal Janez Trpin.
td.
•
Nova knjiga o frislnških spomenikih. —
Slovenskv Pohliady št. 5 prinašajo oceno nove slovaške razprave o frisinških spomenikih, ki jo je spisal nam dobro znani profesor Isačenko, univ. docent v Bratislavi, pod naslovom »Jazyk a povod frizinskvcli pamiatok«. Razprava je izšla kot 1. zvezek Spisov Slovenske (slovaške) Akademije znanosti in umetnosti (str. 106, 68 ks.). Je to razširjeno predavanje, ki ga je imel v Bratislavi in Šv. Martinu. Ze češka veda je vedela o slovakizmih v frisinških spomenikin, toda je dajala prednost, da so to besede, ki so v rabi pri Južnih Slovanih, zlasti Slovencih, ne sicer v knjižnem jeziku, temveč v narečjih. Dr. Isačenko je s to razpravo preiskal razmerje tega rokopisa do stare nemščine. Dejstvo, da je našel njihovo odvisnost razen s slovaščino tudi z nemščino, jih je zato datiral še bolj nazaj, kakor starejša veda, ki jih je postavljala v drugo polovico X. stol. Slovaška akademija ie izdala spomenike kot nekakšne »postne pridige«, ki »močno vplivajo še čez tisoč let na vest sodobnih ljudi«. Isačenko smatra tekst »za osnovo Velikega četrtka«. (Zeleny štvrtok). Toliko slovaški referat-.
e fiCHace
Koledar
Torek, 1, rožniku: Križev teden; Fortunat, spoznavalec; Kaprazij, opat.
Sreda, 2. rožnika: Križev teden: Marcelin, mučenec; Evgen I., |>apež.
Lunina sprememba: Mlaj 2. rožnika ob 22.33. Herschel napoveduje lepo iu jasno vreme.
Zgodovinski paberki
31. velikega travna:
I. 1764, je umrl v Ljubljani slikar Franc riovšek (Jelovšek), rojen 4. oktobra, leta 1700., v Mengšu na Gorenjskem. Leta 1740. si je kupil v Ljubljani hišo v Kožni dolini št. 21. Bil je slabega zdravja; ko je spomladi 1764. leta delal pri diskalceatih, ga je zadela kap, nakar je v nekaj dneh umrl; pokopali so ga pri frančiškanih, t. j. na sodanjem Vodnikovem trgu. O Ilovškovi učni dobi ne vemo ničesar, a njegova dela izpričujejo, da je ihiel dobro šolo; ker mu je bil slikar Mihael Reinbalt priča pri poroki nI izključeno, da se je učil pri njem. V letih 1721-23 je delal v Ljubljani italijanski slikar Giulio Quaglio;; s svojimi freskami v kapelah stolne cerkve in seme-niške knjižnice je močno vplival na nušega Ilov-ška. Odtod tolika sorodnost med deli obeh. da so freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani naad 150 let pomolom pripisovali Ouagliu. Najstarejše Ilovškove slike so na Žalah iz leta 1730.. tam je naslikal v cerkvi na mokri omet arhitekturno ozadje glavnemu oltarju; na južni zunanji strani pa velikanskega sv. Krištofa. Nato je slikal na raznih krajih kot v Kamniku, Nevljah, na Žalostni gori nad Mokronogom, pri diskalceatih v Ljubljani, v Celju, v Štepanji vasi pri Ljubljani In drugod. HovSek je izrazit freskant. njegovih oljnih slik je malo. Vzornik mu je Ouaglio, kakor najboljše dokazujejo freske pri Sv. Petru v Ljubljani. Spada med naše najboljše slikarje starejše dobe. Njegov avtoportret je ohranjen na balustra-di kora na Sladki gori.
I. 1902. so sklenili v Pretoriji Buri mir z Angleži.
1. roinika:
1. 1809., je vojvoda Sindjelič, ko so Turki vdrli v njegovo postojanko na -Cegru, zaigal smodnik in pognal sebe z ostankom svoje Čete ter mnogo turkov v zrak. Turki so lobanje hrabrih borceu vzidali pri Nišu v stolp, nazvan Cele kula, ki stoji še danes —
I. 18-16., je po 15. letih vlade umrl papel Gregor XVI. Konklave je izbral za njegovega naslednika kardinala Giovannlja Mastai Ferretti iz Senigallije, ki si je nadel ime Pij IX. Takol ob nastopu svoje vlado jo pomilostil vse politične kaznjence; tedaj je bil papež tudi svetni vladar, saj je bil večji del srednje Italije z Rimom vred v njegovi posesti. Papež je imenoval komisijo, ki naj bl se bavila z načrti za potrebne reforme v cerkveni državi in je omilil cenzuro. Besedo miru. bratske sloge in napredka, ki jih je spregovoril papež, so kmalu našle odmev po vseh krajih polotoka in v nekaj mesecih je postal papež najpriljubljenejša osebnost v vsej Italiji —
1. 1854., Jo umrla prva slovenska pisateljica Josipina Turnogradska (Josipina Urbančič). Njene drobne povesti in satire, eno lirsko pesem tn nekaj člankov ter potopisov beremo v »Slovenski Rčellc in Razlagovl »Zori«. Precej gradiva je menda zapustila po zgodnji smrti v rokopisu. Slog njenih prozaičnih sestavkov je romantičen, jezik rahlo površen z ilirskimi oblikami, vsebina po večini zgodovinska anekdota, srbske in hrvaške narodne pesmi. Njena pesem kaže izraziteje kakor povest droben lirski talent.
80 lefnica Kanajzarjeve mame
Danes praznuje Ka-najzarjeva mama 80-letnico rojstva. Rodila se je v Luterjih, župnija Ponikva, dne 1. junija 1863 pri Si-terju. Poročila se je prvič leta 1880 z mizarjem Blažem Verle, na Boltino, v katerem zakonu so se ji rodile 3 hčerke, od katerih živi danes Se ena, V tem zakonu je veliko trpela, ker je mož vedno bolehal, saj ji je umrl že 1. 1888. in ji pustil male otro-JHče. Leta 1892 se ]e ponovno poročila s Francem Kristanom. Rodilo ee jima je 5 otrok, od katerih žive še danes štirje. S pridnim delom, varčnostjo in kupčijo, kateri je posvečal njen mož največ
brine, sta si nakupila dvoje posestev in 2 vinograda. Kanajzarjevu mama je bila vedno dobrih rok. Noben berač ni Sel od hiše praznih rok. pa tudi drugi so se radi oglasili pri hiši. saj so odhajali od hiše vedno pokrepčani in odžejani. Leta 1923 je postala drugič vdova. Ker so bili otroci že odrasli, je laže prenesla ta udarec in se vdala v voljo božjo. Leta 1926 je izročila posestvi sinu Francetu in hčerki Anici, sama pa se jo preselila v svojo rojstno vas Ponikvo v hišo hčerke Rozi-ke in uživa tam svoj zasluženi počitek. Njen sin Martin, duhovnik pase sedaj dušo na Hrvaškem, Želimo KanajzarjeVi mami, da bi ostala čila in zdrava in taka obhajala tudi svojo devetdesetletnico v krogu vseh svojih otrok.
—	Vremenski pregled za maj. Od sobote naprej jo bilo nekam nestalno, negotovo vreme. Nagibalo se je k dežju. Nebo se je močno zatem-nilo, toda do pravega dežja ni prišlo. Tu in tam je le rosilo in zato kaže ombrograf, da je bilo v nedeljo zjutraj le 0.6 mm detja, v ponedeljek zjutraj pa 0.2 mm. V nedeljo zjutraj je nekoliko rosilo. prav tako je popoldne malce porosilo. Barometer je od nedelje na ponedeljek padel na 765 mm. V ponedeljek zjutraj je bilo nekam hladno, toda jutranji minimum ie bil razmeroma visok, namreč +12.6 stopinj Celzija. V nedeljo je bil dnevui temperaturni maksimum +23.6 stopinj Celzija. Bilo je delno oblačno. SploSno zadovoljiv je vremenski pregled za letošnji mejnik. Bilo je zn poliedelslvo in vinogradništvo kaj po-voljno vreme. Ni bilo vremenskih nezgod. V maju ni bilo nobeno jutro slane, v kolikor gre za okoliš mestne občine ljubljanske. V letošnjem maju je bilo zaznamovanih 14 deževnih dni, ko ic padlo celotno 96.6 mm dežja. Najdeževnejši dan je bil 26. maj s 21.9 nun dežja. Dan poprej in do jutra tega dne so so vrstili hudi nalivi. Letos aprila ie bilo 12 deževnih dni in 83.7 nun dežja. Vse kaže, da bo prva polovica tega leta šp mnogo bolj suha kot lanska, V maju ni nikdar jutranja temperatura padla pod ničlo, kar se je primerilo druga leta. Najnižja jutranja temperatura je bila zaznamovana 11. maja, ko je bilo samo +3 stopinje Celzija. Najvišja dnevna temperatura je bila 15. maja. bilo je prav vroče, saj je bilo v mestu kar +26.8 stopinj Celzija. Do 11. maia se je dnevna temperatura gibala med +10 do +20 stoninj Celzija, navadno vedno nekaj stopinj pod +20 stopinj Celzija. Od tega dne naprej je bila dnevna temperatura vedno nad +20 stopinj Celzija, le 25. maja smo imeli samo +16.4 stopinje Celzija.
—	Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Kar-
lovakn 8. Lastnik Lojze Jerančič mlajši.
—	Nesreče na deželi. Na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice so iskali mnogi ponesrečenci z dežele zdravniško pomoč. Garbajs Jože, 25-letni hlapec, doma na Rakovniku pri Št. Rupertu na Dolenjskem, je bil udarjen od konja v glavo. — Gale Karol. 44-letni železeničar v Grosupljem, Je doma skladal hlode. Pa mu je hlod padel na levo nogo in mu jo zlomil. — Pitam Srečko. 4-letni sin nočnega Čuvaja v Ribnici, je padel in si zlomil levo nogo. — Še mnogi drugi so si pri padcih zlomili noge, tako: Zupančič Alojzij, 32-letni posestnikov sin v Tisovcu, Selan Mirko, 6-letni mizarjev sin v Tomačevem in Klemene Franre, 2-letni sin delavca v Zgornjem Kašlju, vsi levo nogo. — Ko ie padel s kolesa. si je zlomil levo roko Ignac Rugelj, 21-letnj čevljar v Žužemberku. — Mejač Izidor. 30-letni posestnikov sin v Zalogu pri Ljubljani je tako ne-srečno stopil na rezilo slamoreznice, da si je pre-rezal desno stopalo. Ril je bos.
Iz Novega mesta
O priliki svoje pomladanske pastoralne konference dne 26. maja t. 1. je obhajala novomeška dekanijska duhovščinu v tukajšnji kapiteljski cerkvi dve pomembni slovesnosti. Najprej se je oddolžila svojemu mrtvemu sobratu pokojnemu topliškemu župniku Jožefu Oražmu, ki je ravno tn dan počival na mrtvaškem cdru v Ljubljani. Dekanov namestnik gosp. svetnik Kres je opravil zanj sveto mašo, pri kateri je bila navzočna duhovščina dekanije, potem pa je imel dekan g. prošt K. Cerin ob asistenci gg. kanonikov in drugih duhovnikov dekanije ob tumbi nbsolucijo in molitve za rajne. Tako se je duhovščina dostojno poslovila od njega, ki je bil med nami le nekoliko let, pa je zapustil trajne spomine svojega neumornega in nesebičnega dela med dolenjskim ljudstvom. Ljubljanski Št. Peter ga je poslal na Dolenjsko pred nekako šestimi leti, sedaj ga je zopet vzel isti Št. Peter in zmučeno telo dušnega pastirja bo počivalo v zemlji največje slovenske fare, saj so ga pokopali na pokopališče, kjer
počivajo njegovi sobrutje, med njimi uudškof Jeglič. Počivaj v mirul
Isti dan je obhnjula dcktiniju drugi pruz-nik: velik in slovesen I Duhovščina dekanije se je v kapiteljski cerkvi posvetila brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ob oltarju sv. Ane, ki so gu zu to priliko člunice Marijine družbe okusno in pruv z dekliško iznajdljivostjo okrasile in ki nosi mogočen kip Marijinega Srcu, so se zbruli duhovniki velike dekanije. Prišli so zlatomašniki, župniki, svetniki, kaplani, ku-telietjc, redovniki, vsem nu čelu pu novomeški prost z vsem kapitljem. Zbrana je bila vsa dekanija okrog proštove mitre. Lepo in prisrčno uvodno besedo jo spregovoril duhovščini kaplan \Volbang, mogčno je donela beseda pesmi: Mi svoja srca ti damo..., potem pa je sledila papeževa posvetilna molitev z novim dodutkom za duhovnike! — še sc je slišalo iz-
»Domačija v cvetju«
je naslov našega novega podlistka, ki bo začel izhajati jutri.
Napisal ga je Tomaž Poklukar,
pisatelj »BELIH ZVEZD«. »Domačija v cvetju« je povest, ki pripoveduje o Andraževem Matevžu, ki se je kot diplomiran pravnik posvetil zemlji svojih prednikov. Globoko zajet je zlasti problem izobraženih zakoncev na kmetih.
pred Marijinega kipa: O Marija, o Marija, motorno imaš srco — pa smo odšli Izpred oltarja, nesoč s seboj najlepše spomine, ki uum bodo zu vedno ostali.
lz dela in življenja - od iu io lam
Iz Gorizijo
Sv. birma. V nedeljo, 23. maja, je prevzvi-šeni nadškof Murgotti obiskal prijazno vas Pli-seoviz/a, kjer je 60 otrokom podelil zakrament sv. birme. Farani so nadpastirja slovesno sprejeli. V pozdrav so mu donele nove orgle in lc|>° okrašena cerkev se je ponašala s svojimi novimi slikarijami. Pela so dekletu, ki so srečno in mojstrsko rešila svojo nalogo. Pri blagoslovu so izvajala prvič skladlio, ki jo je nulušč zn to priliko zložil domači orgonist g. šuc. Vsa čast požrtvovalnim pevkam. Ob dveh popoldne se je nadškof odpeljal. Tudi svetne oblasti so nadškofa slovesno sprejele in počustile.
Nov član stolnega knpitlja. Kukor smo poročali, je červinjonski dekan msgr. Ciun do-tiral ustanovitev novega kanonikata pri našem stolnem kapitlju. Novo mesto — kononikat svetega llieronima — je bilo razpisano in te dni je nudškof podelil novo kononiško mesto pre-lotn prof. I. Valdcmarinu, bivšemu ravnatelju Malega semenišča.
300 letnica tridentinske frančišknnske province. V Marijinem svetišču nn Kapeli smo imeli ves prejšnji teden cerkvene pobožnosti v proslavo 300 letnice, kur je bila ustanovljena tridentin»ka frančiškanska provinca. Člani te province oskrbujejo v naši deželi dve znani Murijini božji poti: Monte Santo in Kapelo na Kostanjevici. V nedeljo, 23. muja. so bile zaključene slovesnosti. Zadnji blagoslov ob osmih zvečer je imel prevzvišeni nadškof.
Dva groba. V Villa del Nevoso je umrl g. Aleksander Lienn, starosta ugledne trgovske hiše; v Firenzah je odšel v večnost zdravnik dr. Stanko Sosič, znan zlasti v okolišu mesta Trieste. Naj počivata v Rogu! Žalujočim naše toplo sožuljc!
Z Gorenjskega
Posvetilna slovesnost za Gorenjce v Kranju
Podobno kakor so bile opravljene posvetil-ne slovesnosti Presvetemu Marijinemu Srcu v vseh farah ljubljanske škofije v območju Ljubljanske pokrajine, tako se je posvetilo tudi gorenjsko prebivalstvo zudnjo nedeljo v Kranju, Nnto posvetilno sloveino.it je prihitelo prebivalstvo iz Kranja in kranjske okolice. Poseben poudarek je dobila posvetilna slovesnost zato, ker je nafa<č zaradi nje prišel v Kranj, kjer jo jc vodil in opravil, celovški škof. ki je bil pred nedavnim imenovan zo solzburškcga nadškofa, Prevzvišeni g. dr. Rohracher.
Tekstilna .šola v Kranju bo imela obse/ne
naloge. Kakor smo že porič-ili, bo onnovljcna tekstilna šola v Kranju, lio to strokovna poklicna šola za vse tekstilne strokovne delavce, zlasti pn za tkalsko stroko, tako da bo kasneje lahko razširjena v strokovno solo zu tkul-tvo. šoli bo dodeljen tudi posebni večerni tečaj za odrasle. Kakor hitro bo mogoče, bo ustanovl jena še strokovnu šola za predihko tehniko. V bližnji bodočnosti bodo š<u4a!i strokovni šoli priključiti tudi še internat, v katerem Im mladi vajenci obiskovali deset do dvajset tedenske tečaje, na katerih bi bilo nriil 40 ur predavani v tednu. Začela bo tekstilna šolu žo letos tioleti s poukom.
S Spodnjega Štajerskega
Štetje živine nn Spodnjem Štajerskem. Štajersko časopisje prinaša uradne objave, v katerih objavlja šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, da bo 3. junija letos opravljeno na Spodnjem Štajerskem štetje živine, šteli bodo govejo živino, prašiče in ovce. štetje mora biti končano v enem dnevu in morajo vsi prizadeti popisovalcem dovoliti vstop v hleve. Prav tuko mora biti nu vsakem gospodarstvu ta dan po
en odrasel član družine doma, da bo luliko dol potrebna pojasnila. Ce kakšno gospodinjstvo na ta dan ne bo povprušano, jc družinski pogla-vur suin ali po pooblaščencu naslednji dan dol-žun sporočiti pristojnemu uradu potrebne po-dutke.
Razdelitev premoženja trgovske samopomoči. Trgovska sumopomoč, reg. pomožna blagajna v Mariboru je bila razpuščena iu bo njeno premoženje razdeljeno med člane.
Poroke. V Mariboru so se poročili: Celesti-na Slivnik in znani športnik ter mladinski voditelj \Vultcr Ribič, učitelj Rudolf Pluvnik in nameščenka Karla Koc, poljedelec Jožef Co-mivnik in tekstilna delavka Moriju Klinar, tovarniški delavec Andrej Znidur in tovarniška delavka Marija Rola, pekovski pomočnik Jožef Vunderl in tkalka Marija Crešnik, kmet Janez. Protner in kuharica Veronika Potrč, godbenik Anton Stuhec^ in telefonistka Tilka Cehner, tesar Martin Fricdl in gospodinja Ivana Lavren-čak, ključavničarski pomočnik Artur Permoser in tekstilna delavka Otilija Lubnnjšek, sodni stražmojster Jakob Zalokor in tkalka Marija Rratuša, kurjuč Štefan Juliurt in Ivanu Gajšek, šofer Friderik Purgoj in trgovska nameičenka Ljudmila Ruhnnr. V Rogaški Slatini in okolici so se poročili: Anton Goberšek in Rozalija Reg, oba iz Rogaške Slatine, Kari Jurkovič iz Rogaške Slatine in Helena Kropf iz Dobričevasi pri Novem Celju, Albin Strašek iz Celovca in Neža Gobec iz Sp. Gabernika.
Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla: 74 letni čevljarski mojster Janez Vodušek in 70 letna železničarjeva vdova Antonija Vilec iz Studencev, rojena Hrobat. V Rogaški Slatini in okolici so umrli: Jožef Sekirnik od Sv. Katarine, Zmago Dolšak iz Zg. Kostrivnicc. Albert Kušner, v Slovenji vasi je umrl Janez Malinger. na Pra-gerskem Ana Miklošič, v Sp. Polskavi po Anton Vertnik. V Celju je umrl kovač verig Janez Gobec, na vzhodnem bojišču st« padla grenadir Franc Meglič, domu iz Ptuju ili Junez Koleno iz Muriboru.
Iz nrva&ke
Sprememba v hrvaški diplomacij). Na predlog hrvaškega zunanjega ministra dr. Budaka jo Poglavnik NDII podpisal odlok, s katerim je od-pokliran sedanji poslanik NDH v Budimpešti dr. Gaj ter dodeljen ua delo v zunanje ministrstvo v Zagrebu.
Sprejem u«ta?klh miličnikov iz Gacka pri Poglavniku. Poglavnik NDH je dne 26. iffaja sprejel pod vodstvom državnega tajnika dr. Vrančiča zastopstvo ustašklh miličnikov iz Gacka ter mu je v znak priznanja za hrabro zadržanje v borbah proti partizanom podaril posebno zastavo, katero je istočasno odlikoval s' Poglavnikovo veliko srebrno kolajno.	_
Novo imenovanje. Hrvaški prosvetni minister je podpisal naredijo, s katero je imenovan profesor dr. Ivan Eslh za šefa odseka za književnost, umetnost in prosvetno propagando v glavnem ravnateljstvu 7a ljudsko prosveto v prosvetnem ministrstvu v Zagrebu.
Iz Srbije
Zvišanje pristojbin za porabo vode v Beogradu. Komisar za cene in mezde v Beogradu jc dovolil tamošnji občini, dn lahko zviša pristojbino za porabo vode približno za 200 odstotkov. Do tegu povišanja je prišlo zaradi neposlušnosti meščanstva samega, ki se ni držulo navodil vodovodne uprave ter z vodo ni varčevalo, temveč jo jc porabljalo še v večji meri kukor v mirnem času.
Zborovanje nemške mladine v Velikem Bečkcreku. Dne 22. in 23. maja je bilo v Velikem Bečkereku prosvetno zborovanje nemško mladine iz Bannta. Na zborovanju je govoril tudi vodja nemške narodnostne skupino v Bn-nutu in Srbiji dr. Sepp Janko, ki si je potem ogledni tudi razstavo mladih nemških slikarjev in risarjev.
Drobna ljubljanska kronika
Mesečna rekoleketja ljubljanskih k*, duhovnikov bo v Domu duhovnih vb i na prvi petok, 4 junija. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
Ob obletnici mučenlško smrti učiteljico Ivanke Novak-Skrabčeve bo v torek, 1. junija, maša zadušnien ob 7 v kapeli Cirilo-vega akademskega doma.
Vrtnice v cerkvi sv. Jožefa. Najlepši sad letošnjih šmarničnih slovesnosti bo pobožnost v čast Srcu Jozusovemu, ki se bo slovesno obhajala ves mesec junij v cerkvi sv. Jožefa. Vsako jutro bo ob fi sv. maša s petjem prod izpostavljenim Najsvetejšim, vsak večer pa bo oh pol 8 kratek »tovor, litanije z blagoslovom in petje v čast Srcu Jozusovomu. Predmet letošnjih govorov bo »Srco Jezusovo v evangeliju«. Kdor so bo udeležil vsaj 10 govorov, bo lahko prejel ob sklepu pobožnosti večkratne popolne odpustke. Sedaj ko smo se posvetili Srcu Marijinemu, hitimo k Srcu Njenega božjega Sina, ki nam bo rad dal vse, kar ga bomo prosili po njegovi Materi.
Mestna ambulanca bo zaprta v sredo, 2. junija, zaradi snnženja prostorov.
Kratka analiza posameznih postal v Tomčovi kantati »Križov pot« je naslednja: Na vrsto prido deseta postaja, ki je vedno bolj žalobircga značaja in njena akordika postnja bolj temna in zastrta. Melodija, ki jo izvaja sollst-basist. postano sicer nekoliko glhljivojšn. vendar jo vodno znova prekinjajo, v smislu žalne koračnice, grajeni akordi Zaključno besedo ima ženski zbor (poziv duši, naj hodi po Gospodovih stopinjah). Enajsto postajo ima solistka-altistka. Fcvka prinaša zočotnl, globoko oh-čutoni motiv v raznih legah in z malimi spremembami v ritmu in melodiji. Grozlji-vejfii značaj povzame spev v sredini, a se kmalu prelije v ponižno, zaupno prošnjo. Kristusova smrt na križu (dvanajsta postaja) jo vrhunce vsega Križevega pota, vendar so skladatelj v svojem delu izogne slikanju dogodkov, k! so «» tokrat v naravi godili. Svojo glasbo usmeri iz čutnosti v nadčutnost. Po nokajtaktnem počasnem Instrumentalnem uvodu povzame zbor isto mi-
sel, ki jo je mogoče razlagati kot krik trpeče dušo, priče Gospodovo smrti. Tenor prinese nov motiv, ki je v primeri z uvodom bolj rnzgtban. Skladatelj ima svoj pogled že sedaj uprt v konee teksta (Kristus jo naša živa vera), kjer se bo temu motivu pridružil drug. odločen, kremenit motiv, simbol noomabljive vcrfc. Zbor prvoten motiv izpeljuje, so dviga, pada. l'o smiselni ponovitvi počasno uvodne misli povzamejo orgle drugi, glbčnejši motiv, iz knterega se izlušči v zboru žo omenjeni odločni motiv, ki simbolizira našo trdno vero. Motiv se giblje v dolgih, koralno mišljenih notah. Oba motiva skladatelj v skupni igri izpeljuje prnv do konca, le da prihaja motiv žive vere do vedno večjo veljave in ob koncu v svetlem duru popolnoma doininira. Opozarjamo na ponovitev te veličastne kantate. ki bo jutrt, v sredo, oh 7 zvečer v ljubljanski stolnici. Pri orglah bo msgr. Stanko Premrl, ostali izvajalci: altistka Franja Golobova, basist Julij Retetto In pevski zbor Glasbeno Matic,e. Umetniško vodstvo ima ravnatolj Mirko Polič. Prod-prodaja vslopnio v knjigarni Glasbene Matice.
Učite se strojepisja! — Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni In večerni —
(ono-, dvo in trimesečni) so pričnejo 4. junija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna lična metoda. Specialna strojepisna Šola: Največja moderna strojopisnicn, raznovrstni stroji. — Informacije In prijave dnevno: Trgovsko uflllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
Vodstvo po razstavi Kalin, Krcgar. Mu-šič, Omersn. Putrih, Sedej v Jakopičevem paviljonu bo nn praznik, v četrtek, .1. jn nija, oh 11. Vodil ho predsednik DSLU prof. Saša Santel. Ker jc rnzstnva odnrta scnio še ta teden, 110 zamudite to priliko. Huz-stava jo vredna, da si jo ogleda vsak Ljub ljančan.
Mlakarjev« »Izgubljena Marta« v frančiškanskem gledališču na praznik. 3. junija, ob 17 Igra. ki ima pet dejani, jo nokoliko predelana. Jlakateri prizori, zlasti v »Ples-
ni šolt«. so popolnoma novi. Sodeluje A" oseb. med njimi: profesor, maestro. dijakinje, plesalke itd. Igra se ho ponovila v nedeljo, 6 junija, ob 17. Predprodaja vstopnic za obe predstuvi pri Sfiligoju od ponedcl.i ka dnlje, na dan predstave pa prt dnevni blagajni od 9.30—12 in od 15 dalje.
Sprejemni Izpit la prvi razred gimnazije. Dne 7. junija so začno posebne instruk-cije za sprejemni izpit v I. razred gimnazijo. Tomeljita in vestna učna priprava lz vseh predmetov po novih predpisih. Razln-ga, ponavljanje tvarine. izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorjl-strokovnjakl. Prijave se sprejemajo dnevno dopiiidno in popoldne. Lepi šolski nrostori v sl-edišču mosta: Mussollnijev (Kongresni) trg 2 II. nadstropje. Spcclatnc strokovne Instrukcije za gimnazije ln meščanske šole.
V petek, 4. Junij«, bomo slišali v velik1 filharmonlčni dvorani umetniško dvojico lilo in Orcgorla Nardi, ki bo izvajala koncert nn dveh klavirjih. Rio Nardi zavzema danes eno prvih mest med intovprott klavirskih del. Vse kritike njegovili koncertov hvalijo interpretacijo in njegovo tehnično izvedbo Za seboj ima izredno bogato koncertno pot, ki ga je vodila po Franciji, Nemčiji in drugih državah. S svojo soprogo, ki je sijajna pianistka, izvajata originalno skladbe na dveh klavirjih in sta bila de-ložna povsod sijajnih priznanj. Rio Nardi jn bil profesor klavirsko igre v Bolognl, Venozljl, Genovi In je sednj profesor mojstrske klavirske šole na državnem konservatoriju v Firenzi. On je vzgojil skoraj vso mlajšo plantstlčno generacijo italijanskih koneortantov. Na petkovem konccrtu bosta izvajala dela šestih gklandteljev, in sicer: Mozarta. Schumaniia, Chopina. Clementlnn, Tlrnhmsn ln Infanteja. Koncert ho v veliki filharmonlčni dvorani. Začetek točno oh 19. Predprodaja vstopnio v knjigarni Glasbene Malice.
ZadnJ« maJnISk« nedelja. Kakor prva, tnko jo bila tudi zadnja majnlška nedelja vromensko lepa in brez dežja. Letos so hI le doslej šo vse pomladansko nedelje prijetne in tople. Veliko glasbo ljubečega občinstva se jo v nedeljo zvečer zbralo v Tivoliju, kjer je koneertiral« godbR M »rmadnega 7.1>orn. Vse programne to*ke so bile lepo in dovršeno izvedene. Nedelja je bila za ko-
palce srednje prijetna In topla. Živahno vrvenje je vladalo ob Ljubljanici, Irko v
mestnem pokopališču, kije že dober leden odprto, kakor tudi na prostom kopaiUču na Spicl, kamor jo vedno večji dotok kopalcev najrazličnejših starosti. Tam so kopalci udobno sončijo. l'a tudi v Gruharjevom prekopu od Poljanskega mostu naprej je bilo mnogo kopalcev. Prnv lako so bila druga prosta kopališča dobro obljudena.
Dijakt-lnje gimnazij ln meščnnsklh šo'!
Prijavilo so zn posebne instrukcije v predmetih za malo maturo. Vpisovanje do 3.
('unija. Ločeni oddelki po šolah in razredih!
Ični honorar nizek. Poučujejo profesorji-strokovnjaki. Prijave dnevno dopol Ino od 9—12, popoldne od 4—(i: Specialne strokovne Instrukcije za gimnazije In mešecnske šole, Mussollnijev (Kongresni) trg 2, II. nadstr. Središče mesta!
Drzen vlomilec pred sodniki. Mali kn-ženski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Jožeta Baričeviča jo preteklo sredo lil soboto razpravljal o mnogoštevilnih vlomih, ki jih je izvršil drzen .vlomilec Jože farnimi, star kotlin.) 21 let. po poklicu mehanik, rojen v Stožicah. 2e zgodaj je zašel nn stranpota. Lani je lili zarndi zločina tatvino obsojen nn 2 leti strogega zupora, toda prestal je samo 10 mesecev, ker je bil oktobra deležen Kraljeve amnestije, h pogojno izpuščen zn 5 let. Zo naslednji dan, ko jo nrišel iz zanorn, jo začel vlamljati. V kratkem času od 27. oktobra luni do 13. janunr.m letos je izvršit kur 3fi drznih vlomov, pri katerih je odnašal bogat plen. nb stoječ iz živil, obleke, perila in drugega blaga. I'|en je po obtožnici predstavljal vrednost dn fio.nno lir. Illago jc okrog prodajni. Pred senatom je Carninn vlomo krut-komnlo priznal, omenil jo le. dn j» imel tudi smolo, ko so mu drugi odnesli nkrn-dono blago. V srodo je bila razprava prekinjena in se jc nadaljevala v soboto. Senat pa je v soboto po končani razpravi objavil, da bo sodba objavljena v ponedeljek, dno 31. maja.
Poizvedovanje!
Zaposlim liro, moško »Ornega«, sem iz- |
gubi I v soboto oil Vodnikovega trga (jo TI-] volijo. Poštenega najditelja prosun, da jo < odda proti ungradi pri upravi »Slovcuoai.
Gledališče
Oper«:
Torek, 1. junija, ob 18: »Vnebovzetje B. D.
M.«. Oratorij. Red A. Sreda, 5. junija, ob 18: »Prodana nevesta«.
Red B.
Četrtek. S. junij«, oh IS: »EvgenIJ Onjegln«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 4. junija: Zaprto.
D r a m a l Torek, 1. Junija: Zaprto. Sreda, 2. junij«, ob 18.30: »V Ljubljano Jo
dajmo!« Red Sreda. Četrtek, 3. junija, ob 18: »Jorljcv* ličl«.
Red Četrtek. Petek, 4 Junija, oh 15: »Kovarstvo In ljubezen«. Iztcti. Zelo znižano ccnc od 12 lir navzdol.
Naznanila
RADIO. Torek, 1. Junij«: 7.30 Pesmi in napovi — S Napoved časa. porodila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napolitaiiske pesmi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I) M. f,i ia-nec. simfonično glasba — 14 Poročita v italijanščini — H.lll Simfonična gln«bn — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pot minut gospoda X — 17.15 Simfoničnn glasba — 17.35 Orkester pesmi Vodi dirigent Angelini
—	19 Govorilno italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročila v slovenščini
—	19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čnsa, poročila v Itall l«nščlnl — 20.20 Pripombo k dogodkom - 2n.in Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-janoc, opern« glasb« — 21.15 Debnssv: Zguh-1 Jon 1 sin — 21.55 Pred«vnn|o v slovenščini
—	22.05 Sedem Mallpiorovih pesmi — 22.45 Poročila v italijanščini
LEKARNE. Nočno službo Imajo loknrno:
mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba tre 9; mr. Kamor, Miklošičeva eestn 20, in iur, Muruiajer, Sv. Peti a cesla 78.
Strrcn (J
»SLOVENEC«, forck, L junija 1943-XXI.
J. O i I v e r C u r w o o d 1
Preden so urna železniška kolesa prodrla v samoto severne kanadske pokrajine, je Atha-haskin pristan — Athabasca Landing — bil prekrasen prag, katerega je moral prekoračiti vsakdo, ki je hotel obiskati skrivnostno in puslo-lovno severno pokrajino. Athabasca Landing je imel še drugo ime: »Iskvvatam«, to je »vrata«, ki se odpirajo k spodnjemu toku treh rek: Alha-basce, Slaveja in Mackenzieja. Ni prav lahko najti ta kraj na zemljevidu, četudi je na njem narisan; toda njegova zgodovina je popisana v romanih, v tragedijah, v pustolovščinah že več kot 6topetdeset let; zapisana je v človeških življenjih. zalo ne bo tako kmalu padla v pozabo. Na starodavni poli je bil ta kraj še stopetdeset milj severno od Edmontona. Železnica ga jo približala civilizaciji, toda kljub temu je divja ^krajina ostala takšna, kakršna je bila že dolga stoletja in njene vode še dalje tečejo proti severu in se izlivajo v Arktični ocean.
To je kraj, na katerem so se črne oči starih izseljencev srečale z modrimi, s sivimi in često nepomembnimi in brezizraznimi očmi predstavnikov nove, uničevalne civilizacije. Žvižganje lokomotive so je mešalo z njihovimi starimi napevi; dim kamenega premoga je kvaril prijetni vonj njihovih gozdov; gramofon je odgovarjal go-slim. liaini Fierrei. Ilenryji in Jacquesi s svojimi Marijami, Jacquelinami in Jeannami so se
nenadoma znašli pred dejstvom, da niso več kralji te zemlje, v katero so prišli iz daljnih krajev, noseč s seboj dragocene kože in krzna. Tam, kjer so nekoč odmevale njihovo pesmi in kjer so nastajale njih prelepe pripovedke, o nekdanji divji samoti, so sedaj cesle, hoteli in šole. Vse je točno urejeno in regulirano na nov način, ki se ga potomci starih priseljencev nikakor ne morejo privaditi. Vendar se jim zdi. kakor da je še vedno tako kot včeraj, ko se je železnica zdela nekaj oddaljenega in neresničnega; tedaj, ko se je razširila prva vest, da so železniške tračnice prodrlo v pustinjo in jo pre-prečkale, so vsi bili prepričani, da gre za najbolj posrečeno šalo, ki je kdaj krožila po ogromni pokrajini ob treh rekah. Toda železnica je prišla in ž njo jo tudi v Athabasca Landing prišla civilizacija.
Svet se spreminja, toda Pierrei, Henrjji in Jacquesi so šo prav takšni kot včeraj: pojejo svojo stare pesmi o rekah, pobožno hranijo spomine stare ljubezni, sanjajo vedno iste sanje in časlo vedno iste bogove. Vedno znova se podajajo v tisočero nevarnosti in v njih očeh odseva ljubezen do pustolovščin.
Šumenje hudournikov in grozeče grmenje neviht jih ne navdaja s strahom, kajti v smrti ne vidijo ničesar strašnega. Njihova kri je rdeč«, njihova srca so stanovitna, pesem njihovih duš se dviga k nebesom. Preprosti so kakor otroci in kadar se česa boje, se l>oje tistega, česar je ludi otrok strah, kajti v teh hrabrih srcih prebiva praznoverje, a morda tudi — kraljevska kri. Med prvimi junaki in pustolovci, ki so prišli tja že pred dvestopetdesetimi leti, so bili knezi, knežji sinovi in predstavniki najbolj izbranega francoskega plemstva v razkošnih oblekah in z mečem ob
umetna nedelja, o kateri bodo še razpravljali
Hermes : Tobačna tov. 2:0 (0:0)
Včeraj sta se za prvenstvo I. razreda ponovno spoprijela Tobačna tovarna in llermes. Prvič so Hermežani podlegli. Zveza pa je izid razveljavila in tako je bila enajstorica 'lobačne tovarne ob toike. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi včeraj. Tokrat sicer ni bilo v vrstah 'lobačne tovarne neverificiranih igralcev, pač pa je bil nedisciplinirani Nagode, ki ga je sodnik že v prvem delu igre izključil. Tako so igrali Tobakarji samo z desetimi možmi in so kajpada precej hudo občutili vrzel v napadalni vrsti. Izid bi bil morda druga.n in bi Tobakarji rešili recimo dragoceno točko, če bi si dal Nagone vendar enkrat dopovedati, da ie nogomet igra, pri kateri se niti žoge ne smeš dotakniti z rokami, kaj šele, da bi nasprotnika udaril! Imel je smolo, da je sodnik to videl in sledila je izključitev, agilno moštvo pa je bilo na številčnem kakor na moralnem uspehu prikrajšano.
Začeli so s skoraj polurno zamudo. Sodniku g. Mehlelu sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah:
Tobačna tovarna: Oblak-Kisel, Nagode Sl.-
Suhadolc, Januš, Škrjanc- Marn, Ramovš, Nagode, Kostanjšek, Bezlaj.
Hermes: Rogelj-Antonič, Klančnik-Zadravec, Aljaneič, Accetto-Tuma, Rogelj, Aljančič, Bačnik, Ržen.
Hermežani so zasluženo zmagali. Vrste so bile precej dobro povezane, mestoma so tudi lepo kombinirali. Samo o napadu moramo reči, zlasti v prvem delu, da je bil preveč neodločen pred golom. Zaigral je vrsto zrelih priložnosti. Dosegel je kiiMlu premoč, izsilil vrste kotov, vse pa je ostalo neizkoriščeno tudi potem, ko so igrali tobakarji brez Nagodeta v napadu.
Tobačna tovarna je začela očividno popuščati. Zaigrala je tudi danes borbeno, startala je na vsako žogo, do uspeha pa ni mogla priti. Vodstvo bi vsekakor ukrenilo bolje, če bi igralce učilo nogometne tehnike — mislimo zlasti na točno podajanje žoge in na taktične poteze — kakor pa da se zanaša na borbenost. Zelo agilen je bil Nagode v obrambi, prav tako pa tudi Oblak, ki je mestoma prav efektno branil.
Prvi polčas je ostal brez gola, kar pomeni neuspeh za Hermes, ki je igral proti okrnjenemu nasprotniku. V nadaljevanju igre je bil Hermes v premoči in je dosegel prvi gol v 10. minuti po Bačniku. Samo kdaj pa kdaj so priredili Tobakarji osamljene napade, ki pa so se razbili ob čuječi obrambi.
Docela pomirili so se prijatelji Hermesa šele tedaj, ko je isti Bačnik povišal razliko na 0:2. Hermes je torej zasluženo zmagal in je zdaj po točkah dohitel Ljubljano; oba jih imata po šest.
Težavno sodniško nalogo je opravil g. MeBle, ki si je prizadeval, da bi v kali zatrl vsak poizkus nediscipline in surovosti. V dobro mu štejemo, da je igralca, ki se mu tako rado ponavljajo »napake«, izključil ter s tem pokazal, da se resno zaveda svoje sodniške naloge. O nedostojni gesti pa, ki jo je storil Nagode pred tribuno, in nad katero se je občinstvo upravičeno zgražalo, povemo samo to, da tudi tega nismo prezrli in da smo prepričani, da bo Nogometna zveza ukrenila potrebno, da v športu ne bo več prestopkov proti osnovnemu čutu dostojnosti.
Žabjak : Mladika 4 :4
Hudo neprijetna naloga je, pisati o taki tekmi, kakršna je bila včeraj za prvenstvo II. razreda. Človek bi mislil, da smo po tolikih vzgojnih prizadevanjih v športu vsaj malo napredovali, toda ponavljajo se prizori, ki spominjajo na predmestne ali, če hočete, poulične nogometne scene. Žalostna pa je pri tem okoliščina, da ne gre za 12- ali 14-Ictne fantiče, temveč za odrasle, ki se tudi ne znajo brzdati, kakor otroci ne, znajo pa biti tem bolj surovi.
Zamerimo Zabjaku, ki uči fante napačno star-tati, in zamerimo sodniku, da ni bolj energično bdel nad igro, ki je postajala vedno bolj nedisciplinirana. Kakor rečeno, izid je bil 4:4, kar pa seveda ni važno spričo okoliščine, da bodo o onem usodnejšem poglavju te igre spregovorili pri zeleni mizi in pa v bolnišnici. Komur pa je na tem, da bi naš nogomet vsaj ne odbijal, če že ne pridobival, da bo začel trebiti vrste igralcev. Sodil je g. Pušenjak.
šport v kratkem
Izidi včerajšnjih mladinskih in rezervnih tekem so bili naslednji: Vič : Ljubljana (mladina) 1:0, Mladika : llermes (mladina) 3:0, Tobačna : Mars (mladina) 5=1, Zabjak : Vič (rezervi) 4:2, Mladika : Tobačna (rezervi) 10:0.
Branko Žižek je tudi pri letošnjem prvem nastopu pokazal, da je v dobri lormi. »Gazzetta dello Šport« poroča, da so imeli v nedeljo v Spe-ziji plavalne tekme za Mazzonijev pokal. Plavali so na 550 m dolgi progi in je bil prvi Žižek, ki nastopa letos za rimski športni klub, s Oasom 6 min. 49 sek. Drugo mesto je zasedel Ognio Ge-minio s 7:18.
Tandberg je postal evropski prvak težkega razreda. Včeraj je prisostvovalo 15.000 gledalcev zaključni boksarski tekmi za prvenstvo Evrope med Švedom Tandbregom in Belgijcem Sysom. Po petnajstih krogih ga je Tandberg premagal in si tako priboril naslov, s katerim se je nekoč ponašal Schmeling. Tekma je bila v Rasunda stadionu v Stockholmu.
Mali oglasi
boku; Iskali so krznenih kož, katerih vrednost je bila višja kot njihova teža v zlatu. Ti prvi doseljenci govore danes na usta raznih Pierreov, Henryjev in Jacquesov. Njih glasovi pripovedujejo mnoge |>ovesti: povesti o ljubezni, o tragedijah, epične in romantične povesti, ginljive ali neverjetne povesti.
Med temi povesti so na prvem mestu tiste, ki govore o roki Pravice; ta silna roka uveljavlja svojo oblast še dva tisoč milj dalje od Athabasca Landinga in celo do Polarnega morja ter je bila poosebljena v Konjenici kraljeve policije za severozapad.
Pripovedovali bomo povest o Jakobu Kenltl, ki tudi spada med le zgodbe, o Jakobu Kentu in o Maretti, majhni boginji iz Doline molčečih ljudi, v katerih se prav gotovo pretaka kri starodavnih bojevnikov in starodavnih kraljic. Zgodba sega še v čas, ko železnica še ni bila prišla v tiste kraje...
I.
Jakob Grenfell Kent. narednik konjenice kraljeve |>olicije za severozapad. si je bil popolnoma v svesti tega, kaj ga čaka; niti sence dvoma ni moglo biti o tem. Vedel je, da bo prav kmalu umrl. V svojega prijatelja, kirurga Cardigana, je imel neomejeno zaupanje in Cardigan mu je rekel, da se čas, ki ga bo šo preživel, more šteli le v tire, morda pa celo samo v minute. Njegov primer je bil res nenavaden En odstotek verjetnosti je bil, da bo živel še dva nli tri dni, toda nikake verjetnosti ni bilo, da bo živel še več časa. Vsak dih je mogel biti zadnji v njegovem življenju. To je bila prognoza, ki sta si jo v zvezi z drugimi podobnimi primeri mogli ustvariti medicina in kirurgija.
Dva moderno urejena
kunčja hleva, zavarovana proti vlomu tudi na prostem; več samic z mladiči In brez, kakor tudi samcev, belgijske oriake, ugodno prodam. Dolenjska c. 48/e, hišnik.

Triciklje
različne velikosti, naj jjoljfia Izdelava, dobavlja Se po stari orni Gasoge-no-Merkur, Puharjeva 6.
Damsko in moško kolo
najboljše znamke, kot 1 novem stanju, zelo ugodno naprodaj. Gasogeno-Merkur, Puharjeva (i.
| Un\mii g
TEL
KINO UNIOiN
21-21
FIlm o življenju velikega Korzlčana v pregnanstvu
»Napoleon na Sv. Heleni«
V glavnih vlogah : odlični karakternl Igralec Ruggero Ruggerl, Carla Candlanl in Elsa De Glorgl PREDSTAVE: ob delavnikih: 15 30. 17 30 In 19.30: ob nedeljah ln praznikih: 10 30, 16.30, 17.30. 19.30 1
TEL
KINO SLOGA
27-10
Eden Izmed najlepših filmov letošnje sezone. Uo solz ganljive vsebine. Jo pač
□■r- »Mala princesa«
V glav. vlogi mala filmska zvezdica Rosanna Dal, daljo ltoberto Vlila, Nerlo Bernardi. Kot dodatek dokumentartj: CARACUL.I Zaradi velike dolžine filma predstave ob 14, Iti.15 ln ob 18.30. — V nedeljo Se ob 10.30 1
TEl.
KINO MATICA
23-41
Po ^fnrmrll« nova umetnina Istega režiserja ln Iste Igralke! Do ris 1) uran ti in Gustav Dicssol v prelepi ljubezenski romanci
»Sreča se vrača«
(»Cala turlar) PREDSTAVE ob 15, 17 1n 19.15.
Kljub temu Kent ni občutil, da leži na mrtvaški postelji. Njegove misli so bile jasne; ni trpel, in njegova temperatura je bila le od časa do časa višja kot navadna, normalna vročina. Njegov glas je bil popolnoma naraven in miren.
Sprva kar ni mogel verjeti Cardiganovim besed- in se jim jo neverno smejal. Ni mogel verjeti, da je izstrelek, s katerim ga je pijan meša-nee ranil v prsi. prodrl do zavoja aorto in jo poškodoval ter povzročil oteklino na njej. Aorta in oteklina sta mu bila dva nejasna pojma, ki pa sla v sebi skrivala grožnjo jn smrtno nevarnost. V Kentu se je vzbudila želja, da bi izvedel za vse podrobnosti svojega nesrečnega slučaja, ki mu je za vselej uničil možnost, da postane najboljši moz pri konjenici. Toliko časa je silil v prijatelja, dokler mu la ni jasno in podrobno razložil za kaj gre. Zaradi strela je bilo zunanje tkivo aorte, glavne žile odvodnice tako zrahljano,-da seje na ranjenem mestu napravila izboklina, približno na isti način kot so to naredi "ri avtomobilskem hladilniku. če se zaradi sunka odtrga ena stran pokrova.	, ,	.
»Kadar se bo ta vzboklina predrla,« — mu je bil razložil Cardigan. »takrat boš odšel.« Te besede je poudaril z udarcem palca in sredinca.
Po tej razlagi je Kent pač moral verjeti ki-rurgovim besedam. Sedaj je vedel, da je smrt neizbežna in je zaradi tega sklenil nekaj nenavadnega. Ravnal je v po1™ posesti svojih umskih sposobnosti in se dobro zavedal odmeva, ki ga bo njegov korak imel v listem delu sveta, ki ga je poznal in v katerem je živel. Tragičnost položaja ga ni vznemirjala. Tisočkrat je v svojem življenju imel priliko ugotoviti, da ima tragedija tudi komične plati in da se smeh nenadoma prevrze v jok, kakor ludi jok v smeh.
JR
Oblaček bi rad prevažal po nebu deklici, a ena izmed njiju tako strašno kriči, da gre
Šivalni stroj
v dobrem Btanju, primeren za na deželo, za domačo uporabo, ugodno prodam. Kamniška št. 13, pritličje, levo.
Novo črno volneno obleko
ln star plašč po ugodni ceni prodam. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 36(19.
1H Stiažtic B
i Ittcio:
Mlado, verno dekle
'l.šče kakršno koli službo. Vajena v trgovini, gostilni, trafiki in v gospodinjstvu. Najraje gre k otrokom. Ponudbe v upravi »siovenea« pod »Poštena 3664«.
sopihajočemu oblačku skozi ušesa. Zato se je rajši spustil proti zemlji.
Spalnico
z žlmnlcaml (fcder\, prodam. Ogledati dnevno od 9. do 15. Kongresni trg št. 4>III.
Suho sadje
prodaja ZVEZA,
GOSPODARSKA Blelwelsova 29.
Iščem mojstra
poštenega ključavničarskega ali avtomehanikar-skoga, ki bi vzel v lik nadarjenega 16-letnega fanta z dežele. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 3647.
Kupujte pri naših inserentih
Brezove metle, držaje
za lopate, motlke In orne-la dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29 in Maistrova 10.	(1
Plačamo zelo dobro
stare bicikelj-gume, bicik-lje, motorna, kolesa ter gumo za motorna kolesa. Merkur, Puharjeva 6.
Seno
dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29.
Grah, inkarnatko
jesensko repo, endivijo, motovileč, špinnčo in mačehe nudi Sever & Iiomp.
Kupim vilo
eno- ozlr. dvostanovanj-sko. Prodajalec si lahko pridrži eno stanovanje delj časa, cvent. dosmrtno. Cenj. ponudbe pod »Harmonija 3661« na upr. »Slovenca«.
Prodam ali zamenjam
večjo hišo z gosp. poslopjem v izmeri ca. 1900 m', pripravno za vsako obrt ali industrijo, blizu glavnega kolodvora. Ponudbe pod »Zamenjam za vilo ! 3662« lia upr. »Slovenca«.
Priplaval je oblaček do gozdnega roba, s solzami v očeh se je poslovil od deklic pa ju zvrnil med mah in praprot.
Naročajte »Slovenca«!
CHSn EBIPII3U5KE5FI P0DKRflbafl
»Priznaj!« ga nagovarja Jožef, toda iz njegovih ustnic ni bilo mogoče izvleči priznanja. On je vztrajal pri priznanju, da so roparji prenočevali pri njein, da se kesa svojih krivd, da lioče začeti novo življenje in si je zato hotel izprositi nekaznivost.
Jožef ni hotel izgubljati časa, in je takoj izrekel sodbo.
»Tvoj zločin zasluži smrtno kazen. Zvodnik roparjev, zapleten v zaroto proti moji osebi in mojemu premoženju.«
»Milost!« krikne Etiopec, ki se je že videl blizu smrti od rabljeve roke. Egipčanske postave so bile zelo stroge in smrtna kazen je bila hitro in često izrečeno. Prepričan je bil, da bo dal Jožef izvršiti obsodbo.
Ta pa nnduljuje:
»Danes je zame dan velikega veselja in hočem, da so ga vsi deležni.«
»Milost tudi zame, milost Arsnufijev sin!« vzklika Etiopec.
»Naj bo milost! Darujem ti življenje in te obsodim v smurugdne rudnike za vse življenje,« pruvi Jožef.
Krik groze uide Etiopcu iz ust. Jožef mu je naklonil milost, todu kazen, nn katero gu je obsodil, jc bila le malo boljša od smrti.
Smaragdni rudniki so bili v sredi puščave, dulcč od Nilove doline, na zelo vročili krajih, kjer jc kar žgalo: dela v jami so bila zelo naporna in bič nadzornikov je vedno opletul pleča kaznjencev, za katere je bilo tako življenje neprestano umiranje.
»Milost!« kriči.
»Odpeljite gal Pride naj jutri in pripeljite z njim Ramuzentija, zločinskega tovariša,« pravi Jožef.
Vojaki so odpeljali Etiopca v ječo v hiši podkralja.
Jožef se je ta dan paidal po velikem obedu k Faraonu, da mu pove, kako je našel brate in očeta. Vesela novica je bila že prišla vladarju na ušesa, ki se je veselil z zvestim ministrom.
»Nnj pride tvoj oče v Egipt. Rad bi ga videl,« pravi Jožefu.
Ta sklone glavo v znak soglasja.
»Tudi jaz ga tako želim videti,« odgovori.
»Naj se on in tvoji bratje naselijo med nami. IČgipt je velik. Oni so pastirji in nc bodo nikoli nastopili proti nam,« naduljuje faraon.
»Gotovo ne!«
»Reci bratom v mojem Imenu: .Naložite svoje stvari in pojdite v deželo Kunaun in od tum pripeljite svojega očeta in njegovo družino in pridite k nuin. Dni vam bom dobrote Egipta in vas hranil s kruhom zemlje.'«
Jožef se hvaležno prikloni pred vladarjem.
Ta pa, ki mu je želel dobro, nadaljuje:
»Ukuži tudi, naj vzntnejo egipčanske vo-
zove, dn pripeljejo svoje otroke in svoje žene in jim rcci: .Vzemite svojega očeta in se žarite in no jemljite vsega s seboj, ker vse bogastvo Egipta bo vuše.'«
Vladar se ljubeznivo poslovi od Jožefa.
»Saj boš tudi k meni pripeljal svojega očeta, ali ne? Zcliin videti očeta Zufnntjjunea, rešitelju Egipta,« so bile njegove zadnje besede.
Jožef je tn večer predstavil brute ženi in jim pokazal svoja sinovu. Benjumin je napra-vil najboljši vtis na hčer svečenika On, da je bilu vljudna tudi z drugimi.
Drugi dan so sc bratje odpr/ivili po očeta. Jožef se je zelo nerad ruzstul z njimi, posebno z Benjaminom, ki 1»i gu bil najrajši pridrž.al v svoji hiši, todu želja, da vidi očetu, je bilu prevelika in kar mulo nasilen je bil do bratov, da čim prej odpotujejo in se kar najhitreje vrnejo z ljubljenim roditeljem.
Poncsti so mu morali veselo novico in tudi Benjamin je mornl z njimi, ker sicer bi jim starček ne verjel in bi objokoval smrt mladeniča, kakor je objokoval Jožefovo.
S seboj jim je dal vozove in mnogo živeža, knkor je bil ukazal Faraon in mu narekovala bratovskn ljubezen. Vsukemti je podaril dve egipčanski obleki, da nadomesti njihove strgune in obrubljene od potovanju; Benjaminu pa, ker je .bil njegov pruvi brat in nedolžen, je dal pet oblek in tristo srebrnikov. Dal mu je tudi za Jakoba pet egipčanskih svečanih oblek, knkor je pristojnio očetu podkralja, in tristo srebrnikov, deset oslov, obloženih z darovi, in deset oslov, obloženih z žitom in kruhom za nn pot.
Drugo jutro je ljubeznivo objel brate, jih poljubil na lice in jim nuročil:
»Pri ljubezni do Boga naših očetov, Boga Abramovega, lzakovega in Jakobovega; glejte, du se ne boste prepirali po poti, in pripeljite mi čimprej mojega ljubega očeta.«
Bratje so ginjeni odpotovali. Benjamin je jokal.
Na potu so naleteli na sprevod. Dva moža, obsojena v rudnike, so gnali nekateri vojaki izven obzidju, kjer sta se razstala njihova nesrečna tovariša.
Eden obsojencev je videl vozove in prepoznal može, ki so sedeli v njih.
»Kdo so ti možje?« vpraša častnika.
»Bratje podkralja,« odgovori ta. _
Mali kaznjenec se je od besnosti smejal.
»In juz, nesrečnik, sem jih zatožil nameravanega ropa in umora.«
Ako bi ga ne bile verige zadrževale, bi se bil Rumuzenti najrajši oklofutal.
Na nekem križ.potju so neki možje pozdravili malega roparja. On jih je videl, se zjokal in pokuzul svojega tovuriša:
»Glejte izdajulcu!« je zakričal.
Šjabako se? ozre in vidi te može:
»Polovite jih! So veliki zločinci,« zakriči.
Za odgovor so vojaki samo nategnili njegove verige.
Žalosten sprevod je nadaljeval svojo pot, ki se bo končala v oddaljenem in strašnem rudniku, medtem ko so Baket in njegovi tovariši zbežali in kovali v svojem srcu mogočne zamisli maščevanja.
KONEC.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jo2i Kramaril
Izdajatelju I nI Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenfcii