PoŠtnina plačana v gotovini Izhaja v pondcljek in pecek popoldne. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 201—. Račun pri požtno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlovo. &obn Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, S.trossrnayerjeva ulica 1. pritiičje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Leto XIII. Štev. 79. 1 Cclje, petek 2. oktobra 1931. 1 za oamero zgra- darine za 1. 1932. Davčna uprava v Celju objavlja naslodnji poziv za vlaganje davčnih prijav dohodkov od zgradb za odme- ro zgradarine za leto 1932.: Za vsako zgradbo, ki je podvržena hišnemu davku, je vložiti davčno prijavo v času od 1. do 31. oktobra 1931. Prijavo je vložiti posebej za vsak davku zavezan objekt, ki je v posebnem katastrskem listu vpisan, čeprav bi imel dve hiŠni številki. Za več objektov zadostuje cna prijava le tedaj, ako so vsi pod eno hišno štcvilko in v enem katasirskem listu vpisani. Obrazec davčne prijave se dobiva pri pristojnem obCinskem uradu ozi- roma pri davčni upravi v Celju za ceno, ki je na prijavi označona. Pri- javo je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost. DavCno prijavo ima izpolniti in vložiti: 1. Dejanski posestnik. Ako je zgradba last več oseb, vsi solastniki skupaj; 2. za pravne osebe vloži pri- javo njihov predstavnik, za mlado- letne njih starši oziroma vamh, za mase njih zastopnik. Tudi poobJašee- ncc sme vložiti prijavo, ako priloži pooblastilo. Prijavo je izpolniti v vseh razpredelkih, kakor siede v obrazcu. Veakega hišnega najemni- ka (stanovalca) je vpi'sati pod po- sebno zaporedno številko. Posebno je važno, da se točno vpiše v zadevni razpredelek višina najemnine ter šte- vilo in vrsta prostorov, ki jih ima posamczni stanovalec; netočna izpol- nitev teh razpredelkov bi imela za posledico nadaljne poizvedbe, zasli- šcvanja in eventual no kazni. Davčni zavezanci morajo vpisati v zadevni razpredelek enolctno vsoto kosmate (brutto) najemnine po stanju ob času, ko izpolnijo prijavo. Pod kosmato najemnino je raz- umcti vsako odškodnino, ki jo daje najemnik hišnemu lastniku za vpo- rabo zgradbe. Za tako odäkodnino je smatrati: 1. najemnino, plačano v go- tovini, 2. vrednost uslužnosti, ugod- | nosii in obveznosti, ki jih najemnik atori, daje ali dolguje lastniku zgradbe kot odškodnino za uporabo, 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrže- vanjc i. p.)> 4. zneske, ki jih je na- jemnik potrošil ali izdal za hišna in stanovanjska popravila, ako plača | radi tega sorazmerno man j So najem- j nino, 5. namesto hišnega lastnika » plačani davek, zavarovalne premije in si. Vrednost obveznosti pod t. 2. in 3. je oceniti in denarno vrednost vpisati v davčno prijavo. llišni lastniki, ki svojo zgradbo cc- lo ali deloma sami vporabljajo ozi- roma jo drugim v brezplačno upora- bo prepuščajo, imajo prijaviti kot kosmato najemno vrednost ono na- jemnino, ki bi jo mogli doseči, če bi oddali v najem. Na isti način je pri- javljati tudi najemno vrednost od- nosno najemnina od onih zgradb oziroma prostorov, ki bi ob času pri- jave ne bili oddani v najem, temveč bi ostali neuporabljeni. Pri zgradbah, če so odd ane v na- jem skupno z vrtom ali zemljiščem preko 500 m2 obsega, je vpisati pose- bej ono najemnino, ki odpade na zgradbe, in posebej ono, ki odpade na zemljo. Ravno tako je posebej vpisati v prijavi oni del najemnine, ki eventual no odpade na pohištvo, inventar ali druge z najemom zdru- žene pravice. Ako odškodnina za vrt in zemljišče preko 500 m2, za opravo, inventar itd. ni posebej ugotovljena, naj se v rubriki »Opomba« zabeleži, v katerem razmcrju je najemnina za prostore v zgradbi. proti najemnini za vrt oziroma opravo ter kolika je površina vita in zomlje. Pripomni se, da se hodniki, prehodi, vhodi v hišo in poedini deli smatrajo za pomožne prostore in da je separatno njihovo oddajanje v najem ali zakup posebej napovedati. Pri zgradbah in stanovanjib., ki so v najem oddana samo za čas sezije, je vpisati kot letno kosmato najem- nino skupno za eclo sezijo prejeto najemnino. V »Opombi\< je tudi za- beležiti, ali ima davčni zavezanec še kako zgradbo in kjo. Razpredelke, kjer se vpisuje število skladnih de- lov, je treba na koncu sešteti, ravno- tako tudi one razpredelke, kjer je vpisana letna najemnina. Prijavo ima v zato določenem razpredelku podpisati tudi najemnik, a ne prej, dokler ni vpisana najemnina, ki jo plačuje. Prijave je vlagati bodisi pri dave- ni upravi v CeJju ali pa pri občin- skem uradu, v eegar okolišu hiša stoji. Kdor prijave ne vloži v zgoraj določenem času, temu se zviša pred- pisani osnovni davek za 3%, kdor bi pa niti na posebni pismeni poziv ne vložil prijave v teku 8 dni, plača 10% osnovnega davka kot kazen. Kdor napove v davčni prijavi nižjo najem- nino, nego jo je prejol v namenu, da se odtegne davku, ali ako najem zgradbe sploh utaji, nosi kazenske posledice čl. 142. z. n. d. Ako pa na- jemnik s svojim podpisom potrdi ne- resnične prijave, se kaznuje po čl. 138. zakona o neposrednih davkih z zneskom od 50—500 Din. Kdor ne zna pisati, ali ne zna sam prijave izpol- niti, stori to lahko ustmeno na za- pisnik pri davčni upravi v Celju oz. pri pristojnem občinskem uradu. Pa tudi take prijave mora najemnik so- podpisati. Kdor vroči prijavo osebno, dobi iia zahtevo pismeno potrdiio. Zamenjava raztrganih ali poškodovamh bankoveev Ministrstvo za finance je predpi- salo za zamenjavo raztrganih ali po- škodovanih bankoveev poseben pra- vilnik. Po tem pravilniku se za izgublje- ne, uničene ali ukradene bankovee ne sprejemajo prepovedi, da ostane- jo v obtoku in tudi ne zahteve, da se za nje izdajo novi bankovei. Narodna banka zamenjuje v cen- trali in v vseh podružnicah brez vsa- kega odbitka vse umazane bankov- ee pod pogojem, da so celi, za druge, ako so se dokazno umazali v obtoku ali vsled obtoka. Nasprotüo so pa pri zamenjavi bankoveev, ki so name- noma pokvarjeni z natiskom gotovih besed, s pisanjem, risanjem ali na kak drug način, pri zamenjavi öd- ste jejo stroški za fabrikaeijo. Za cele bankovee se smatrajo in zame- njavajo za obtok sposobne tudi ban- kovei po 1000 Din in 100 Din, čeprav jim manjka največ 32 delov bankov- ca, bankovei izpod 100 Din pa, če jim manjka največ 60 delov. Ako se iz delov enega in istega bankovea, ki se slučajno raztrga, sestavi z lcpljenjem cel bankovee in tak predloži banki v izplačilo, so sprejme in izplaCa, kakor bi bil cel, brez vsakega odbitka. Ravno tako se izplačajo brez kakega odbit- ka bankovei, sestavljeni iz dveh ena- kih polovic različnih bankoveev iste vrste. Ostale raztrgane in poškodovane bankovee ali dele bankoveev izpla- čuje Narodna banka po obsegu de- lov, ki se ji predlože. Za dele, ki so manjši nego ena osminka bankovea, in za izgorele ali uničene bankovee, če se iz preosta- lib delov nikakor ne more ugotoviti, da so deli pristnega bankovea, niti Perite vse Vaše sine stvari v blagi peni LUX Kl VARUJE BARVO IN TKANINE ixj 6 se ne more iz teh delov rekonstru- irati cel bankovee ali vsaj en del z lepljenjem predloženih delov na čist papir, se ne izplačuje nikaka od- škodnina. Ravno tako se ne izplačuje nika- ka odškodnina za bankovee, iz kate- rih so izrezani deli ali za bankovee, ki so sestavljeni iz takih delov, če se more upravičeno sumiti, da jih je razrezaJ sam predložitelj ali vsaj so- deloval pri rezanju. Ob priliki, ko se predložc taki bankovei v izplačilo, je predložitelje zaslišati z zapisnikom in zapisnik preclloziti pristojnemu oblastvu, da izvede preiskavo. Sestavljanje delov raznih tipov bankoveev v en bankovee, z name- nom, da bi se dosegla večja vrednost scstavljenega bankovea in tako se- stavljeni bankovee spravil v obtok, je kaznivo po kazenskem zakoniku. V primeru, da se pojavi tak banko- vee v obtoku, se proti lastniku uve- de preiskava. Ako se ne da dokazati slabega namena, se sestavljeni ban- kovei razdele na toliko delov, iz ko- likor delov obstojijo, in se potem za vsak del posebej določi odškodnina. Odškodnina za dele, za katere se more odškodnina izplačevati, znaša: DR. FR. MIŠIC: , „Pesek" na Pohorjw Pohorski »Pesek« ni vrh, kakor so Veliki vrh, Crni vrh, Hudi vrh ali Jagerski vrh, ni kopa, kakor sta Ve- lika in Mala kopa, ni peč, kakor so Bavbarske in Jagerske peči in Jelen- ska peč, je samo • zelena planica, ki jo v lepo zaokroženi elipsi obdaja v najlepših letih svojega razvoja in svoje rasti stoječe gosto smrečje. Njegova temnozelcna barva so kaj prijctno in razloeno odraža od svet- lejše svežih tratic, ki odevajo celo planico, še bolj pa od solnčno svet- lega sinjega neba, ki se v neštevilnih in neizmernih lokih in obokih krCi in vzpenja kakor edinstvena, še od nobenega mojstra ustvarjena kupola nad tem 1382 metrov visoko ležečim božjim hramom. V najvišjih vrSičkih in koSnjah teh v simctričnih Ci-tali, stolpiCkih in koniCastih strešicah proti nebu in nebesom kažočih in stremeCih smrek in jelk, se zibljejo posebno v jesenskem in zimskem ča- su v celih jatah dobro rejcni, debeli krivokljuni, se obešajo na dozoreva- jočo ali že dozorcle storže in češar- ke, ki kakor obrnjene violičaste sve- čo vise s svojih visokih lesteneev, jih obirajo in zobljejo njihova med brs- kinami skrita semena. Spodaj' ha' travniku in pašniku rožne planice se pasejo v senci in ob robu svežega gozda od Binkošti do praznika sv. Mihaela v pozni jeseni voli, krave, junci, junice in teleta in ves čas ubrano in tiho pobožno pozvanjajo in pritrkavajo k veseli pesmi pastir- jevi. Sredi skoz planico se vije v luhno ukrivljenem loku dva metra široka bela cesta, vsa posuta z meh- kim, drobnim peskom, loči planico v dva komaj vidno v nasprotni stra- ni nagnjena dela in tvori tako os in sleme nizke strehc, ki ji nalikuje ta- ko razdeljena planica v celoti. To je pohorski »Pesek«, kakor ga je ustva- rila narava saina; Pohorje in vse one skrite sile, ki so nckdaj delovale in še danes delujejo v njem. Kar je dru- gega še na našem »Pesku«, in tega je mnogo, zelo mnogo, in sicer le- pega, pa tudi potrebnega, je napra- vila sicer slabotna, a pridna in mar- ljiva roka človeška. Iz priproste drvarske kočc, ki je stala na severnem koncu planice, »Pesek« imenovane, in ki je bila pro- ti jugu obrnjena tako, da je moral a baš opoldanskemu solncu gledati v obraz in oči, jo ustvarila Dravinjska podružnica SPD (s sedežom v Konji- cah) okusno in prostorno, po slogu in Heu pokrajinski sliki prilagodeno in odgovarjajb'Co adekvatno planin- sko postojanko z napisom »Winter- jeva koča na Pesku«, ki sedaj, ko praznujo drugo obletnico svoje usta- novitve in otvoritve, v vsakem oziru cnakovredna z drugimi našimi ko- cami na Pohorju, predstavlja pre- krasen, dragocen in heobhodno po- treben Clcn v verižici in vrsti naših domačih pohorskih postaj tako po- leti kakor še prav posebej po zimi. Pravi kras in kinč »Peska«, s krito, na tri strani odprto, zračno in lično verando, kakršne nobena druga ko- ča na Pohorju do danes nima, v po- eziji neusahljivega hladnega studen- ca deset korakov pod sabo, pristni otrok nesebifinc in požrtvovalne lju- bezni navdušenih planincev iz šir- nega Podravinja, od Rogle (1517 m), glavne in centralno ležeče gmote ce- lega Pohorja komaj 30 minut odda- ljcna, ustrezajoča s sobami, spalni- cami, skupnimi ležišči, s postrežbo in oskrbo vsem upravičenim zahte- vam poletnih in zimskih izletnikoy in sportnikov, izpopolnjuje s svoji- mi zelenimi okni in z rdeCim napi- som sliko in je pravi biser v visoko- gorski, tihi in zamišljeni idili, ki se imcnuje »Posek«. Njegovi obiskovalci pafc poznajo njen pomen v naši pohorski turisti- ki; to ni samo eilj in konec najraz- ličnejših poti in izletov iz Dravske in Dravinjske doline; ni samo poöi- vališče srcdi večdnevnega izprehoda od enega konca do drugega konca našega okoli 60 km dolgega Pohor- ja; »Pesek1« je tudi izletišče za raz- lične krajše in daljše izlete in ob- enem primeren kot stalno letovišče, zračno in solnčno, za vse one, ki jim je mir in tišina nad vse. Ni je nam- rec med vsenü našimi pohorskimi kocami, okoli katere bi bilo zlitega toliko mini in pokoja, toliko tišine in toliko molka, kakor ga je okoli koče na »Pesku«. V tem prokaSa »Winterjeva koča« ono na Klopnem vrhu in na Smolniku. Ako bo koča pri »Cerkvici«, stoječa na odprtih vratih med Dravsko in Mislinjsko dolino, ozirajoča se z jasne višavc v daljni svet in boreča se s silnimi pla- ninskimi viharji, kljubujoča in iz- zivajöca trdnjava, klic, krik in pe- sem samozavestnega in podjetnega hribolazca, ki sili vedno vise in vise, potem je koča na »Pesku« priprosta, üha kapelica, ki jo je postavilo v senco duhtečega smrečja in v odmev ptičjega petja, pobožno, boguvdano ljudstvo, ki živi, zadovoljno s tem, kar ima, na domači grudi, ne sili ni- Stran 2. >fcova Doba« 2. X. 1931. Štev. 79. za V200 bank, za 1000 Din 5.— Din za V200 bank, za 100 Din 0.50 » za V100 bank, za 10 Din in za V100 bank, za 5 Din 0.05 » Za določitev odškodnine se poslavi predloženi del pod mero bankovca one vrste, katere del je. Mera je raz- deljena na 200 pravokotnih delov pri bankovcih za 1000 in 100 Din, in na 100 pravokotnih delov pri bankovcih za 10 in 5 Din. Pravokotnik, ki ni vsaj do polovice pokrit, se ne jemlje v račun za odškodnino. Število po- kritih pravokotnikov, pomncženo z odškodnino za en del, daje izmero odškodnine. Od ugotovljene odškodnine za predloženi del vsakega bankovca se odbije ob izplačilu za fabrikacijske stroške za bankovce 1000 Din 2.— di- narja in za vse ostale bankovce 0.50 Din. Odškodnina po odbitku fabrikacij- skih stroškov se takoj. izplača, lahko se pa tudi odloži do ?asa, da se more natanko izvršiti vse poslovanje, po- trebno za določitev odškodnine. A. RUTAR puškar CEL] E priporoča orožie in munijo za lov, sport in obrano. Sadni ogled v Laškem Letošnja obilna sadna letina omo- goča tukajšnjim sadjarjem, da zopet razstavijo svoje lepe in okusne sad- ne plodove. Z veliko vnemo in lju- beznijo do bogatih prirodnih darov vršc predpriprave za otvoritev sad- nega ogleda, ki bo v nedeljo 4. okto- bra ob pol desetih dopoldne. Velike množine najfinejših namiz- nih kakor tudi sočnih moštnih sort sadja so pripravljene, da si jih ogle- dajo razni domači in drugi trgovski ter privatni interesenti. Razen sadja bodo imeli posetniki priliko videti tudi domače vrtnarske in čebelarske proizvode. Pričakuje se mnogobrojen obisk tudi iz drugih krajev, zlasti ker se je nadejati, da se bodo med ogledom izvršile številne sadne kupčije. Raz- stavni odbor bo šel vsakomur po vseh. svojih močeh na roke. Ogled se bo zaključil z licitacijo razstavljenega sadja, ki se bo vršila v pondeljek 5. oktobra ob 16. Kakor kaže, bo to ena najlepših gospodarsko-kulturnih prireditev v Laškem. Zato naj noben ljubitelj sadja, ki mu je poset omogočen, ne zamudi prilike in se naj na lastne oči prepriča, kako fine in izborne sorte sadja goje naši sadjarji. DOMACE VESri d Volitve v senat. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o volitvi senatorjev, ki se vrše za šestletno dobo. Pri vo- litvi senatorjev predstavlja vsaka banovina po eno volilno enoto, v ka- teri se voli na vsakih 300.000 prebi- valcev po en senator. Senatorje voli- jo vsi narodni poslanci, banski svet- niki in župani. Kandidati za mesta senatorjev morajo biti stari najmanj 40 let. NihČe ne more biti istočasno senator in narodni poslanec. Volitve senatorjev so javne. Volišča so samo na sedežih banskih uprav. Prvi senat kraljevine Jugoslavije bo imel naj- več 94 senatorjev; 47 senatorjev bo izvoljenih, ostale pa bo imenoval kralj. V dravski banovini bodo izvo- ljeni 4, v savski 8, v vrbaski 3, v pri- morski 3, v drinski 6, v zetski 3, v dunavski 8, v moravski 5, v vardar- ski 6, v Beogradu pa 1 senator. d Povišanje cen sladkorja. »Služ- bene Novine« so 28. septembra obja- vile zakon o doloCitvi sladkornih cen in cen sladkorne pese. V smislu tega zakona se poviša državna tro- šarina na sladkor, izdelan iz slad- korne pese ali trsa, v kockah, krista- lu ali prahu od 500 na GG5 Din za 100 kg, za ostali sladkor, surov ali rafiniran izvzemši onega, ki ni upo- raben za človeško hrano, pa od 200 naj 025 Din za 100 kg. Obcnem se zni- ža uvozna carina za sladkor v glavah od 40 (maksimalno) na 35 odnosno 30 (minimalno) na 25 zlatih dinar- jev, za sladkor v kockah, ali sipi pa kamor in živi življenje samo v sebi, v svojem srcu in v svoji duši. Za onega, ki hoče iti vase in živeti sam s seboj in s svojimi mislimi in se zato odtegniti vsakemu zunanjemu vrvenju, hrušču in trušCu, je »Pesek« s svojo kočo in idilo. Ona s peskom posuta cesta, ki pe- lje od koče skoz njega in dalje kri- žem na vse strani in tudi v Skromar, rojstno vas pohorskega pesnika Vod- srenika, je znamenito, le malokate- remu domaCemu planincu znano razvodje na našem Pohorju. Priha- jajoč z istega neba in oblaka pada dež na »Pesek« in njegovo cesto; na njegove se njene vode delijo; ene iz- mcd njih drvijo v Radoljno in hite po kratki, a strmi in nevarni poti skozi Puščavo v Dravo; druge pa, po- ganjajoč žage in mline, V Dravinjo; šele pod Ptujem pri Sv. Vidu se otro- ci iz iste zibelke zopet sreCajo, na koncu svojega življenja, ko so že iz- gubljeni v valovih široko reke, ko- maj slišno si še šepetajoč zadnji po- zdrav otroških dni, uric, minut in sekund, ki so jih preživeli v skupni zeleni planinski zibelki na »Pesku«. od prejšnjih 55 (maksimalno) na 50 odnosno 40 (minimalno) na 35 zlatih dinarjev. Ko stopi ta zakon v velja- vö, se sme prodajna cena sladkorja povišati samo za 1 dinar pri kilogra- mu. Na popisane količine sladkorjä, ki je tega dne v zalogi pri trgovcih, se mora plačati razlika v desetih dneh in sicer le v višini 100 Din za 100 kg. Zakon je že stopil v veljavo. d Mednarodni šabovski turnir na Bledu je bil zaključen v pondeljek 28. septembra zvečer z naslednjim končnim stanjem: prvi je dr. Aljehin z 20 in pol točke in je dobil nagrado 30.000 Din, drugi je Bogoljubov s 15 toCkami in z nagradö 20.000 Din, tretji je Niemcovič s 14 točkami in 15.000 Din nagrade, Cetrto, peto, Se- sto in sedmo mesto so dosegli Flohr, Kashdan, Stoltz in dr. Vidmar s 13 točkami in pol ter si dele ßetrto, peto in Sesto nagrado v skupni višini 30.000 Din. Brez nagrade so ostali Tartakower s 13 točkami, Kostič in Spielmann z 12 točkami in pol, Ma- roczy z 12 toCkami, Colle z 10 točka- mi in pol, Astaloš z ,9 točkami in pol in Pirc z 8 točkami in pol. d Odpoved pri ljubljanskem dnev- niku »Jugoslovanu«. Lastništvo ljubljanskega dnevnika »Jugoslova- na« je obvestilo vse osobje uredni- štva. da po preteku treh mesecev, to je dne 31. decembra t. 1. preneha nji- hovo službeno razmerje. Dnevnik »Jugoslovan« bo prenehal izhajati najbrž že prod Novim letom. d 25-letni odrski jubilej proslavlja g. Edo Grom, Clan Narodnega glcda- lišča v Mariboru. Proslava jubileja se bo vršila v torek 6. t. m. v mari- borskem gledališču z uprizoritvijo drame »Mayerling*«, v kateri bo igral g. Grom glavno ulogo prestolona- slednika Rudolfa. d Obrtniško zborovanje v Konji- cah. V nedeljo 11. t. m. ob 10. dopol- dne se bo na inicijativo Zveze obrt- nih društev v Celju vrSilo v Narod- ncm domu v Konjicah obrtniško zbo- rovanje. Ob tej priliki bo ustanovlje- no v Konjicah obrtno društvo. d Uradne ure pri sodiščih so od 1. oktobra do 1. aprila ob delavnikih od 8. do pol 13. in od pol 16. do 18., ob sobotah pa od 8. do 14. d Požari v Savinjski dolini. V so- boto 26. septembra popoldne je v Podvinu pri Polzeli pogorelo gospo- darsko poslopje posestnika Ludvika Cizeja z vsem gospodarskim orodjem ter zalogo sena in slame. Škoda zna- ša nad 100.000 Din, zavarovalnina pa le okrog 40.000 Din. Poslopje je za- žgal 19-letni domafii slaboumni hla- pec Franc Zajc, ki je mislil, da bo s požigom pripomogel gospodarju do lepšega, pred ognjem varnega kozol- ca. — V noči od torka na sredo 30. septembra je neznani savinjski po- žigalec zanetil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje posestnika Ivana Čuka v Založaii pri Polzeli. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Rešili so le živino in nekaj malenkosti iz hiše. škoda znaša nad 100.000 Din, zavarovalnina pa le 51.200 Din. d Koča na Lisci bo od nedelje 4. j t. in. zasilno oskrbovana. | d Ljudska samopcmoč v Maribo- ru naznanja vsemu cenj. občinstvu dravske banovine, da je ustanovila s 1. oktobrom 1931. peto skupino z oddelki A/IV, B/IV, C/1V, D/IV. V te oddelke se sprejmejo do preklica vse zdrave osebe od 51. do 90. leta in si- cer za Din 1000.—, 2000.—, 4000.—, 10.000.— oz. iz vseh oddelkov za 17.000 Din podpore. Ker se sprejme za vsak oddelek le omejeno število starejših članov, je takojšnji pristop jako priporočljiv. 67 d Pri odebelelosü vzbuja redna zdravilna uj>oraba naravne »Franc Jožefove« grenčice jako delovanje črcvesa in dela telo vitko. Mnogi pro- fesorji zapisujejo »Franc Jožefovo« voti.o tudi pri zamaščcnju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zju- traj, opoldne in zvcčer tretjino Case. »Franc Jožefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spe- cerijskih tigovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 3. oktobra: Nobenih bist- venih motenj sedanjega lepega vre- mcna. Naraščanje visokih plastastih oblakov od zapada, nckoliko topleje. Ne kupujjte nie doSclev* si ne ogledate veliSco izbiro novodiosBcga blaga za j e 0 e n ün zimo po nizkih cenah pri tvrdki FRANS KOLBEZEN C e 1 j e, Prešernova ulica 3. Celje in okolica c Modernizacija cest. Dela na ba- novinski cesti od Kapucinskega mo- stu na Bregu, na kateri bo izvedeno površno asfaltiranje do ovinka pred gostilno g. Kranjca v Polulah, lepo napredujejo. Öe letos bodo tudi mo- dcrnizirali banovinško cesto od že- lezniškega podvoza pri hotelu »Po- žti« do mestnega pokopališča v Čre- tu in Ipavčevo ulico od državne ce- ste mimo vile g. dr. Serneca in jav- ne bolnice. Ti dve cesti bosta beto- nirani. Tako bo dobilo Celje tri lepe, moderne dovozne ceste. Delo je pre- vzcla tvrdka »Obnova« iz Ljubljane. c Tri volišča v Celju. S sklepom državnega volilnega odbora dobi me- sto Celje poleg doslej predvidenih dveh še tretje volišče. Eno volišče bo na mestnem načelstvu, drugo v me- ščanski šoli, kje bo tretje volišče, pa še ni določeno. V okoliški občini bo kakor prej dvoje volišč, eno v občin- ski hiši na Bregu, drugo v občinski hiši v Gaberju. c Volilnih reklamacij je bilo v me- stu Celju 38, število volilnih upravi- Cencev, ki jih je bilo 1963, pa se s temi izbrisi, vpisi in popravki vo- lilnih imenikov ne bo posebno izpre- menilö. c Okoliški občinski svet bo imel v soboto 3. t. m. ob 20. redno javno se- jo v obCinski hiši na Bregu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Mestna deška narodna sola v Ce- lju ima letošnje šolsko leto 1931/32 v devetih slovenskih in 1 nemškem razredu skupno 283 Solskih otrok. Med temi je 270 dečkov in 13 deklic. Ncmški oddelek ima danes 31 obis- kujočih otrok in sicer 18 deCkov in 13 deklic. Od vseh je 238 Slovencev, 7 Hrvatov, 2 Srba, 1 Poljak in 4 Nem- ci v slovenskih razredih, ostalih 31 pa je Nemcev v manjšinskem oddel- ku. Po veri so večinoma katoliki in sicer 248, pravoslavni so 3, evangelj- skih je 9 in 1 izraelit. c Mestna dekliška narodna sola v ¦Celju ima letošnje šolsko leto v 10 razredih 300 učenk. Od teh je po na- rodnosti 284 Slovenk, 6 Hrvatic, 9 Srbkinj in 1 Nemka. Po veroizpove- danju je 287 rim. katoliške, 7 pravo- slavne, 4 evangeljske in 2 izraelitske verc. c Obrtna nadaljevalna sola v Ce>- lju. Novo šolsko leto se prične v ne- deljo 4. t. m. Tega dne naj se obere ves šoloobvezni obrtni nai'asCaj (va- jenci in vajenke iz mesta Celja in okolice) ob 8. zjutraj v risalnici v II. nadstropju mestne osnovne sole. Po nagovoru in razdelitvi učencev in učcnk v posamezne razrede se bodo vršill za novince takoj pismeni spre- jemni izpiti in drugo običajno šolsko delo do 11. dopoldne. Ob enajstih se bodo razdelili lanskim vajencem in vajenkam njihovi pismeni in risar- ski izdelki, ki so bili po razstavi v Obrtnem domu prenešeni v mestno osnovno solo. c Na šcli Glasbene Matice v Celju se poučuje razen solopetja, gosli in klavirja tudi vijola, Celo kontrabas in tudi vsa orkestralna pihala, koli- kor je zanje v Celju učnih moči (za klari.net, flavto, rog, trobento in po- zavno) na razpolago. Priporočamo zlasti odrasli dijaški, obrtniški in tr- govski mladini, naj se loti tudi dru- gih orkestralnih instrumentov, ki so onnkovredni odnosno važni kakor vsak drug zgoraj omenjen instru- ment. Prilike za šolanje je na Matici dovolj. šolsko ravnateljstvo je glede event, nasvetov vsakomur ob vsa- kem času drage volje na razpolago. c Brezplačno zdravljenje v bolnicL Drzavni uradniki in uslužbenci se opozarjajo, da imajo le na podlagi uradnega potrdila od svojega šefa pravico do brezplačnega zdravljenja v celjski bolnici. To potrdilo naj vsak bolnik prinese s seboj. Sklicevanje na žclezniško legitimacijo ali druge originalne dokumente je brezpred- mctno, ker potrebuje bolnica ome- njeno potrdilo kot prilogo k spisu. c Notarska vest. Te dni se preseli znani javni delavec notar g. dr. Ivan Stojan iz Ljutomera, za Cigar napre- dek si je v letih 1923.—1931. pridobil velikih zaslug, v Celje, kamor je ime- novan za substituta po pokojnem notarju g. Avgustu Drukarju. c Iz poštne službe. Poštni uradnik g. Branislav Todorovič je premcščen iz poštnega urada Ljubljana I k pošti v Colju. c Iz železniške službe. V Celje sta bila premeščena pomožna nadzorni- ka prog Andrija Jordan iz St. Ilja in Anton Janez iz Ormoža. c Češkoslovaški dobrovoljci so po- tovali v potek 2. t. m. ob 15.57 z brzo- vlakom skozi Celje na kongres Male antante dobrovoljcev v Boogradu. Na peronu so jih prisrčno pozdravi- li zastopniki obi aste v, uradov in drušlev, celjski dobrovoljci in veliko število drugega obCinstva. c Skupščina MrkonjCčevega stega skavtov v Celju. V nedeljo 27. sep- tembra se je vršila v Narodnem do- mii v Celju 10. redna skupščina skav- tov v Celju. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: kot predsednik starešina prof. Lojze Paulič, gg. župan dr. AI. Goričan, dr. Voršič, veletrgovec Rud. Stcrmecki, Kostanjšek, ga. E. Kala- nova, ga. L. Perissich, ga. star. Trin- kova. Tehnično vodstvo: Stegovodja: Plcteršek Feri — Unkas, namestnik stegovodje BožiČ Drago — Kao, taj- nik Franjo Köhler — Swallow, bla- gajnik Mirko Meštrov, trgovec Fra- njo Bajdo — Bay, arhivar Mar j an Grohar. Celjski steg Šteje 101 člana. Za novo poslovno leto so bili spreje- ti važni predlogi glede organizacije in glede podpiranja celjskih revežev. c Francoski krožek v Celju nazna- nja, da se bodo vršili po sklepu obC- nega zbora v tekočem šolskem letu poleg že objavljenega učnega tečaja za mladino še naslcdnji trije tečaji francoskega jezika za odrasle: 1. Za- četni učni tečaj, ki se bo vršil pred- vidoma vsak torek in petek od 6. do 7. zv. 2. Nadaljevalni učni tečaj, ki se bo vršil vsak torek in petek od Vb8. do K9. zv. 3. Literarno konver- zacijski tečaj, ki se bo vršil vsak pondeljek in fetrtek od K7. do K8. zvečer. Ti trije teCaji se bodo vršili v drž. deški meščanski šoli. Provizo- rično nastavljene ure pa se lahko dogovorno z udeleženci izpremene. | Začetni in nadaljevalni tečaj se zač- neta prihodnji torek, t. j. 6. t m., li- štev. 79. »Nova Ooba« 2. X. 1931. Stran 3. lerarno konverzacijski pa prihodnji pondeljek 5. t. in. Precl tenii začetni- mi urami se bo vršilo tudi vpisova- njo. Učni tečaj za mladino so vrši vsak pondeljek in četrtek od K-3. do K-4. pop. v mestni dekliški osnovni šoii. Prijave se še sprejemajo. Ob- cueni vabi odbor društva, da se vsi, ki so zanimajo, e"iiu najbolj okoristi- jo^ bogate knjižnico, ki bo zaenkrat odprta. vsako sredo od 5. do 7. ua že- ljo pa tudi. drugc dneve. c Spremeaibe v mestnem avtobus- nem promciu. Za zimsko pol let je ve- Ijajo prieon.ši s prvim oktobrom sle- deči» i/.premembe: 1. Proga Celje— Hogaška Slatina se skrajša do fit •Jurija ob juž. železnici s povratkom od tarn ob 13.34 proti Celju. 2. Proga del je—Hočiea se skmjša do Mozirja in opusli jutranja in vcčerna vožnja. ;'>. Proga Celje—Logarska dolina se skrajša do Lvič; ta avtobus bo vozil ludi v trg- ReCico (poleti je vozil mi- mo trga). 4. Na progi Celje—Podsre- da se zniža voznina na 38.— Din za ccloi progo, za ostale postaje soraz- merno. f>. Za. čas od 1. oktobra do 1. junija.se zniža nekoliko tudi vozni- na na progi Celje—Luče oziroma Ce- lje—Mozirje. (>. Na vseb progah se vpeljejo tour-relour karte, veljavno dva dni z 10 do 20% popustom, to pa sanio s končnib in najvažnejših po- slaj. Na vseb drug'ib progah ostane vs.e neizpremenjeno. o Plnčevanje inestncga kuluka clajgawo- Na intervencijo poniofniš- koga zbora, pri Gremiju trgovcev v Colju je dovolilo mes'tno naeelstvo rlauqni tega zbora odplačovanje lui- Uika v šestih mescčnib zaporednih obrokih. Ker pa.inora Pomočiiiški /.bor prodložili seznam članov, ki že- le izkoristiti to ugodnost, najdalje do pomloljka 5. oktobra, se naj intere- st iiti- takoj javijo v pisarni zbora (IMfivska. zbornica) mod uradnimi uivimi. Prijave se sprejemajo vsak delavnik od 18. do 19. Zadnji dan prijavo jo 4. oktober. e Sokolsko drušlvo v Celju se ude- leži prvega nastopa Sokolskega dru- ?tva v Veliki Pirešiei, ki se vrši v i\e(tG)io^ t.jn^ol} 3^, p.optpldn.c, > C4aiv„ st.vorh .'fif naraščajern. Vabljeni so vsi. Vozovi ])odo brezplaeno na raz- pclago za fja'in. nazaj. Žblrališče na dvorišču inestne osnovne Sole ob 1.. o.lhod o!) 1.15 popoldne. c SoLclskie plesne vaje se vršijo tn- iii l(>tos počenši z 11. oktobrom. S tem Icioin stopa sokolska plcsna sola v 11. loto, k#r priča, da je ta sola nspešna. Pauk plosa prevzame tudi letos stari ziianee g. Gerne iz Ljub- Ijano,. M.leto. za letoni prjjva|a ^Ce- n<*yi plosalci uaj se zarpdi.i vpisa pri- glasijo dno 11. oktobra "oho üi-o'pred pricetkoin t. j. ob 19. y^okolski jelo- vadnici. c Plesne vaje trgovskiV uam«ščen» c^r se prično v sobola 10. okiolu-i v "Jfi'i tivorarii Celjskega *L>_i¦ i;'v ,-.. v Tujski pyomet. V" scplembru* jo pöscffio Celje 1.124 tnjcev in sircj" .SOii^lugosloveni, 177 Aw&i-ifc&fr'tö Xemcev, 24 Italijanov, 19: Madžarov, 8 AmcriCano'v, 5 Husov, 3 (^'.ehoHkv vaki, 3 Kitajci, po 2 Angleža, Poljn- kiV.In Arabea tcr po 1 Franco/., P.or- lu^alec in Grk. Po po.klicu je bilo 471 trgovskih potn.ik.QV,. 1(58 delav- coy, 142 fiWlustrljC'ev, 89 dijakoy, 83 «bi^jiijiöy, ^8 in adnik.oV; 38 zdravni- kov'Th 23 odvetnikov;*^losejb !Ka; jor l»'1» bi-oz poklica. '' v? ¦' " ( Pot?ružnica Jugosi. šumar^kega udruženja v LJubijani bo.iniela'y ne- doljo 4. t. ni. ob K-11. dojwldne v Coljskein donm v Gelju -svfcj redni obf:ni zbor. --¦! ¦•' '-•';¦••:. '! , Podporno društvo ža reVne joirö- ke v Gaberju priredi v noüolj.#-4.Mm. öl) 5. popoldne trgatev grozili^rjwvsßh prostorih gostilne Pcrmozer. v Ga- bnrju. Na prireditev so va%|fJ6fil "Všl, ki se zanimajo ža to väznofWiMMrii^ t:n no društvo. ¦ .' '•* ' -'^ ( Javaa raestna knjižnica v iJelj» y\y. sejitembi u izpa?.qdila. -lOöT^^tr^r, J. am/^18 1/njig,. _ , ., ...iv ; .... ... ..-,.:iiy c gi^r'ua f.vicniöiiilska uesreSa. \ r^i'^o' "ifÜ.'' :-i^j';Tfr>*pJal;(tHit' je1 l40"- ^KWS^c.rfHf^tmifni nvtomobil ;.. Ti_\'ž;t iz Luč-v Sdlčavo. Na avto- mobilu je bilo več potnikov, nied nji- nti lastnik avtomobila g. Tevž in 28- leina, Acle kratek čas poročena žena žagarja Neža Ošepova iz Solčave. Pri znani Igli je Komar nenadoma izgu- bil oblast nad krmilom, avto je za- del v cestno ograjo in se prevrnil v Savin jo. Avtomobil je padel na Nežo Ošepovo, ki je ležala v vodi, in jo slisnil cez prsi. Ošepova, ki je bila v blagoslovljenem stanju, je bila takoj mi'tva. Ostali so dobili lažje poškod- be, težko poškodovan je le Lovro Ko- inar, ki ima eno roko zlomljeno ter tezke poškodbe na drugi roki in gla- vi. Komarja so prepeljali v celjsko bolnico. ( Saniomor s plinom. V sredo 30 septembra zjuti-aj so našli v biši go- spodičiie Baševe v AškenVvi uliri 4 v dvoriščnem stanovanju na zofi se- dečog-a nirtvega 32-letnega bivšega postreščka Joahima. Klovarja, roje- ncgii v Slivnein, občina Sv. Krištos nad LaSkim. Klovar se je ponoči za- sirupil s svctilnini plinom. Vzrok samomoia je iskati v dejstvu, da je bil bolan. da je imel odpovedano sta- novanjc in da jo izgubil 40.000 Din, ki jib je bil posodil nekeinu eeljske- mu obrtuiku. V toiek zvečer je hotel pi'i «nestnem pogrebnem zavodu na- ločiti in plafati zase jiogieb I. raz- reda; naroCili so nm, naj se zglasi naslodnji dan. Klovar je baje pode- doval pred 2 letoma večjo vsoto po nekem sorodniku iz Anierike. Od ta- krat je privatizira'l. Pri njeni so na- ^li še par tisoč dinai'jov, pri Hranil- iipiii in posojilnem društ.vu pa je i.mel naloženili 10.90(5 Din. Truplo so prepeljali v inrtvaSnieo na mestnem pokopališču, kjer se je vršil v pelek 2. t>. in. popoldne j^ogreb. c »O držnvljnnih, norodiiosu itd.« Glode dopisa, ki jo izsel po^l gornjim naslovoin v zadnji ^tevilki »Nove Dobe« v rubriki »Glasovi iz občin- stva«, sporosimTio na razna vpraša- nja, da se dopis ni tikal nobenega Celjana. C'.udimo se, da so se nekateri lj\idje v Celju fut-ili z omenjenin» do- pisom prizade.te. c Učiteljski upokojeiici iz Celja in o.'iclice bodo inioJi svaj obi raj m' to- vaiiški sestanek v sobolo 3. t. ni. po- poldne pri tovarišu g. Toinažu Gra- bu v Gaberju, Dečkova. cesta. ( Ztlrpvniška služba pri ambulato- riju ekspoziiure OUZD v Celju. Go^ spod dr. Mano Dereani, zdravnik- uradnik je nastopil svoj redni po- ritui dopust in do 28. oktobra ne bo ordiniral. Za čas dopusta ga nada- mostuje g. dr. Josip Flajs, zdravnik javue bolnice v Celju. Z ozirom na to sprcniembo bodo ui-adovi zdravniki v arnbulatoriju OUZD v Celju ordi- nirali za Clane in njih svojce od pon- deljka 5. t. m. dalje po naslednjem rodu: g. i\v. Josip Čerin od pol 9. do pol 11., g. dr. Drago HoCevar od poi 11. do pol 13. in g. dr. Josip F\nj< od 14. do 1Ü. v. Umrli v Celju. V sopteinbru je up.ulo v Celju 22 oseb in sicer 1 v incstii, 20 v javni, 1 pa v vojaški bol- niri. c Smrtna kosa. V celjski bolnici je umrla v torek 29. septembra zjutraj kot zi'tev materinstva v starosti 32 let ga. Pavla Drnovškova, soproga odvetnika g. dr. Dominika Drnovška v Laškem. Pokojnica je bila izredno plemenita in blaga žena in mati. Na- dalje so umrli v celjski bolnici: v sredo 30. t. in. 73-leini delavec Franc KoStomaj iz Razgora pri škofji vasi, 74-letna kuharica Roza Koželjeva iz Podgi-ada pri Št. Juriju ob juž. žel. in 39-1 etna žena posestnika Neža Ko- priva iz Št. Vida pii Planini, v četr- tek 1. t. m. pa 18-letna delavka Va- lerija Koštomajeva iz Razgora pri škofji vasi. Bodi jim ohranjen blag sponiin, preostalim naše iskreno so- ža.lje! c Rezervni oficirji iz Celja ter bliž- "je in daljne okolice se opozarjajo, 00.— dinarjev. Ta proračun vsebuje med drugim tudi električno instalacijo in vodovodno instalacijo s 0 klozeti, 2 močilnikoma, (i prhami in 3 vrstni- mi umivalniki. Ce bi mestna občina popolnoma uredila Pertinačevo zemljišče in adaptirala tudi omenjeni objekt za gardcrobe in umivalnice, bi vse sku- paj stalo 75.000.— Din, dočim bi sa- ma ograditev »Glazijea stala 70.000 dinarjev. "... .,..,.. Kalco problematičnega pomena bi bila ograditev »Glazije«, nam najbolj dokazuje zadnja poplava v mestu Celju v dneh 11. in 12. septembra t. 1., ki jc pa nikakor ni prištevati k onim vclikim poplavam, kakršnih smo v Celju vajeni. V primeri s katastro- falnimi poplavami v zadnjih letih lahko trdimo, da je bila ta poplava majhna, dasiravno je napravila me- stu Celju in njegovi okolici mnogo škode. Celo ta mala poplava pa je zadoščala, da je Savinja izruvala ob takozvanem Pallosovem drevoredu 5 borovih stebričkov, ki imajo okrog 5 cm premera, so približno 1 m vi- soki in so bili o"krog 00 cm globoko vkopani. Ti stebricki, ki so bili spo- jcni na razdalje okrog 6 m z navadno žico, se torej zadnji poplavi niso mo- gli upirati. Že to dejstvo dokazuje, da bi ograjo okoli »Glazije-«, kakrSno si je zamislila mestna občina skupno s sokolskim društvom, to je polno ograjo iz desk z betonskim podstav- kom, prva srednje večja poplava gladko odnesla! Tudi odprtine v ograji, ki naj bi se pri grozečih po- plavah zä dosego odtoka vode odpi- rale, l)i tukaj nič ne zalegle! Me&tna ob&ina bi torej denar zai ograjo okoli »Glazije« vrgla dejansko v vodo. Mislim, da so sedanji časi splošne in tudi od centralne vlade občinam dekretirane štednje preres- ni za take eksperiniente! Meščan. Beseda k poostritvi pasjega kontumaca V petek 25. septembra je izšel v »Nova Dobi« v rubriki »Glasovi iz obCinstva« dopis, v katerem je bila izražena želja, da bi se v Celju in okolici odpravil pasji kontumac, kj traja že od aprila t. 1. Pet dni po ob- javi tega dopisa pa je izšel gornji razglas sreskega načelstva v Celju, s katerim se uVaja za vse občine celj- skega sodnega okraja poostren pasji kontumac. V zadnjih dveh, treh me- secih nismo čuli o nobenem novem Stran 4. »Nova Doba« 2. X. 1931. Stev. 79. slučaju pasje stekline v okolišu, pa tudi drugi listi niso vedeli o tern ni- česar poročati. Baje pa so nedavno ugotovili v celjskem sodnem ok raj u 15 slučajev pasje stekline. Dočim so n. pr. v Ljubljani in Ma- riboru odpravili pasji kontumac, pa je sedaj na zimo v celjskem sodnem okraju uveden — poostren pasji kon- tumac! Uboge živali, ki so poleti vsled pasjega kontumaca itak dovolj trpele, bo treba odslej opremljati z nagobčniki in verižicami. Nagobčni- Jce niorajo imeti tudi vsi psi čuvarji, ako so priklenjeni na takih mestih, kjer bi mogli do njih tuji psi ali mačke. Ker morejo do takih psov seveda tudi ljudje, postaja ta določ- ba zelo neprijetna za lastnike psov čuvarjev, ker ti psi z nagobčniki ne bodo več mogli zadostno čuvati last- nine svojih gospodarjev. S tern bo delo tatov, vlomilcev, požigalcev in drugih zločincev znatno olajšano. Ce je količkaj podlage, bi bilo treba uvedbo poostrenega pasjega kontu- maca čim prej preklicati. V torn slučaju bi bil tak preklic tudi v in- teresu prebivalstva. Prljatelj žlvali. j *> se dobijo v trafiki v Vodnikovi ulic;. Domač kruh je dražji od pekovskega Ako pečemo kruh doma, mis stane več, kakor pa če ga kupujemo pri peku. Evo računa stroškov in vred- nosti domačega kruha: 2 kg moke ä Din 4.50 . . Din 9. 1 kg vodo......» —.— 2 dkg kvasa.....» —.50 5 dkg soli...... » —.20 delo za mešanje, amorti- zacija za posodo in do- stava v pekarno ... » —.— za pečenje pri peku . . » 2.— Skupaj Din 11.70. Uspeh sirove mase . . kg 3.07 15% vpečenja.....» —-46 pečenega kruha je . . . kg 2.01. Prodajna cena znaša Din 4.— za kilogram, torej da Din 4.— X 2.G1 kg Din 10.44. StroŠki znašajo Din 11.70, zgube je torej Din 1.20. V raČun nisem vnesel del a doma, dostave k peku in amortizacije za ko- šaro in za skledo, v kateri se je testo mešalo; kljub temu je kruh za Din 1.2(» dražji nego bi stal pri peku. A. h. Nesreče in nezgode G(5-letna prevžitkarica Marija Stan- tejeva iz.St. Jurija ob juž. žel. si je v torek 29. septembra pri padcu z lest- ve zlomila levo nadlehtnico pod ra- ni o. 15-letnega dninarja Rudolfa Pod- pečana iz Stranic so v nedeljo 27 septembra zjutraj pri povratku od kožuhanja napadli neki fantje ter rau prerczali nos in izbili dva zoba. 23-letni delavec Franc Kotnik iz Skomarja pri Vitanju je v četrtek 1. t. m. zašel s prstancem leve roke v ostrino cirkularke, ki mu je požaga- la prst. 36-letni lilapec Martin Kovačič iz Ruš pri Petrovčah je v torek 29. sep- tembra zašel s sredincem leve roke v jabolčno prešo, ki mu je razmesa- rila prst. Vsi ponesrečenei se zdravijo v eelj- ski bolnici. Kino Mestni kino Celje. Petek 2., sobota 3. in nedelja 4. oktobra: »Moja žena? Tvoja žena?« (»Vlomilec«.) Sijajna zakonska komedija. 100% zvočna filmska opereta. V glavnih ulogah Lilian Harvey in Willy Fritsch. Glas- ba: Friderik Holländer. Mestni kino je opustil vsako reklamo z letaki, ker ima vsakdo priliko pveCitati le- pake kina in si ogledati izložbe v me- stu. V dvorani so številke sedežev označene na koncu vsake vrste. ZADNJE NOtfOSf I češkega in angleškega hlaga za oblekc in plašče od priproste do najfinejSe kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, ker to je Stedljivo. — Priporoča se Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Antonu", Celje, Gosposka ul. 2 Sport t Kolesarska dirka Kluba sloven- skih kolesarjev v Celju za klubovo prvonstvo 1931/32, ki se je vršila v nedeljo 27. septembra dopoldne na progi Celje—Konjice—Celje (50 km), je bila zaključena z naslednjimi naj- boljšimi rezultati: I. Albin Zupanc 1 : 35.10-'/.-.; II. Franc Kajtner 1 : 35.107s; 111. Leopold Inkret 1 : 3(1 Izven konkurence je vozil Slavko Ko- roäec v Casu 1 : 35.10*/». Prvi trije dirkači so prejeli lepa in praktična daril a. t ISSK Maribor : SK Atletik, Celje. V nedeljo 4. t. in. ob 15. se ho vrSila na sport nem igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med obema kluboma. Ker je moštvo »Ma- ribora« eno najboljših slovenskih moštev, ho tekma gotovo zelo znni- miva in napeta. Dopisi Konjice Lepa kmečka prireditev v Kanji* cah. Tukajšnje Sokolsko druStvo je priredilo v nedeljo 20. t. m. popoldne na graščinskem travniku pod poko- pališčein tekmo koseev. Kosci in olnnstvo Sokolskega društva so s harmonikarjem g. Metelkom na Ce- lu odkorakali ob 15. na travnik, kjer se je v kratkem zbralo veliko število občinstva, za katero je pomenüa tek- ma koseev novost, kajti prireditev je bila prva te vrste v riašeni srezu. Tekmi je prisostvoval tudi sreski na- čelnik g. Trstonjak. Starešina dru- štva br. dr. Mejak je pozdravil kos- ce in došlo občinstvo, nakar je sres- ki kmetijski referent br. Nemec v prisrčnem nagovoru omenil vred- nost, pomen in važnost kmečkega dela ter povdarjal nalogo sokolskih organizacij v tem pogledu. Nato se je pričela tekma. Z velikiin zanima- njem so gledalci sledili krepkim za- mahom 11 mladih kmečkih i'antov, ki so plemenito med sel)oj tckmo- vali. Po končani tekmi so se koscl s prireditvenim odborom slikali, na- kar se je razvil vesel sprevod med vriskanjem in petjem skozi trg na- zaj pred Narodni dorn, kjer so se raz- dolile nagrade. Prvo nagrado je pre- jel Anton Javornik, posestnikov sin iz Konjiäke vasi. Kot najboljši kosec je prejel v gotovini 100 Din in kom- pletno koso. Vsi ostali tckmovalci so dobili večje ali manjše nagrade in to samo predmete praktißne yrednosti in uporabne pri kmetijstvu. Nagra- de so podarile domače tvrdke, več nagrad je dal g. Kožclj, podeljene kose pa tvrdka Videmšek iz Mari- bora. Vsem tem daroval cem se So- kolsko društvo najlepse zahvaljuje, koscem pa kliče: Na svidenje prihod- nje leto, ko se bodo postavile tiuli domače žanjice. gor naroda. Kakor marsikje di-ugod, se mora tudi naše mlado di-uštvo bo- riti s številnimi nasprotniki, ki smo jini trn v peti, ker nočenio trobiti v njihov i'og. Toda nii se nismo ustra- šili in ne klonemo .pfred nikomer, krepko smo prijeli za delo in dne 4. oktobra bonio pokazali sadove svo- jega dela na prvem javnem telovad- nem nastopu. Zatorej, bratje in se- stre od sosednjih bratskih društev C.eljske župe ter prijatelji Sokolstva, posetite nas v ogi'omnem številu, prihitete v Veliko Pirešico, posveti- mo ta' dan sokolski propagandi v našeni kraju! Za udeležence, ki pri- dejo z vlaki od Celja ali Velenja, je izstopna ])ostaja Žalec ali PetrovCe, odkoder je po lepi cesti še dobre pol uro do Velike Pirešice. V nadi, da so v obilnem številu snidemo, Vain kli- četno že v naprej bi-atski: Zdravo! Sevnica. (S m rtna nesreüa na železniški progi.) V pondeljek 28. t. in. ob 7*1. ponoCi so je pri uvoz- nem signalu pri postaji Breg pripe- tila težka železniška nesreča, katere žrtev je postal pomožni čuvaj Jože Dobovšek z Brega. Dobovšek je šel kot. noCni čuvaj po železnifiki progi v smeri iz Sovnice pi'oti Bregu. Tik prcul ovinkom je pripeljal nasproti Orijcnt-ekspres, ki je ])odrl Dobovška na tla, mu zdrobil glavo-, kolo stroja nui. je odtrgalo desno nogo, truplo pa vrglo dva koraka vstran. Vzrok nesreče je nepojasnjen. Pokojnik jo bil zanesljiv in jako marljiv. Zapu- šča žono in enega otroka. NOVA KONFEKC'JA posebno za fiolarje! pri tvrdki FRANQ KQLBEZEN Ce 1 j p. P.-ešernova u!ica 3. Velika Pirešica. (P r v i j a v n i s.tokolski n as top.) Sokolsko društvo Velika Pirešica pi-iredi v ne- deljo 4. oktobi-a ob 3. popoldne svoj prvi javni telovadni nastop, na dvo- rišču gostilne »Fervega« s sodelova- iijciii bratskih okoliških društev. Po nastojtu bo javiia tombola z mnogi- mi lopinii dobitki. Igra priznana že- loznicarska godba i/. Colja. Ko je z ustanovitvijo Sokola kraljevine Ju- goslavije nastopila za Sokolstvo no- va doba, je tudi naša srea prevzel silen val navdušenja, ki jo dobilo izraza v ustanr>vitvi druÄtva dne 7. l'obruarja t. I. Sokolska misel, ki je že tlolgo tlola v naših duSali, je- no- ustrašeno phinila. na dan, zavedli smo se, da nisrno hlapci, temveč sa- mostojno miskn'i Ijndje, da imaino pravico do svobodnega razvoja svo- jih sil in zmožnosti, ki jili homo ra- üi žrtvovali za sokolsko idejo in l>la- Gospodarstvo g Sadna razstava v Ptuju. Na mnoga vpraSanja radi vožnje po že- leznici daje pojasnilo razstavni od- bor za I. banovinsko sadno razstavo in sadni sejem v Ptuju, da je gene- ralna direkeija drž. železnic z odlo- korn od 16. septembra 1931. x br. 75144/31 dovolila polovif no vožnjo po jugo'slovenskih železnicah in sicer za vse vlake razen S. O. E. na ta naßin, da si kupi dotiCnik, ki namerava ob- iskati razstavo in sadni sejem v Ptuju, pri odhodni stanici cel vozni listek do Ptuja, katerega pa pri izstopu v Ptuju ne odda, temvesi ga obdrži za brezplajni povratek nazaj. .Seveda si mora na razstavi od razstavnega odbora dobiti potrdilo, da je razstavo posetil, kajti le s tem potrdilom velja prvotni vozni listek za brezplačni povratek. Polo'vißna j vožnja je dovoljena v Casu od 9. do 17. oktobra 1931. Enako je tudi zni- žana tarifa del II, odsek B XIII za blago, ki se pošlje na razstavo. Dalje nam poročajo, da bo ves čas razstave obratovala v Ptuju najnovejša m po modernih principih urejena tovarna za, sadno in grozdno sokove Jos. Or- niga. Ta tovarna, ki je menda cnake Vrste še ni v naši državi, bo na vpo- gled vsem obiskovalcem razstave brezplačno, na razstavi sami pa bo- do razstavijoni sadni sokovi te to- vaj-ne in bodo v okrepčevalnici za po- skušnjo na razpolago — seveda pro- ti plaßilu. Ptuj, ki jo vinski in sadni centrum, je postal obenem tudi cen- trum za sadne in grozdne sokove. Na dan otvoritve razstave dne 11. okto- bra bo v Ptuju ob 15. sadjarski shod v Narodnem domu. Na tem občnem zboru se bodo obravnavala zelo važ- na vprašanja sadjarstva, ki bodo ve- likega pomena za bodoCnost. Na raz- stavi bo mogosie videti izbor vseh srezov dravske banovine in pakova- no sadje po zahtevah svetovno trgo- vine. g Velik sadni sejem v Ljubljani. Sadjarsko in vrtnarsko društvo pri- redi s sodelovanjem velesejinske uprave 25., 2ß. in 27. oktobi-a v pro- storih velesejina v Ljublijani velik sadni sejem. Prodajalo se bo samo trpožno, pozno jesensko in zimsko, skibno izbrano naniizno sadje, zlasti jabolka in hruške. Sadje bo napro- (iaj v ameriških normalnih zabojih, strogo izbrano in skrbno vloženo. V onein zaboju bo povpi-ečno 20 kg one sorte enake kakovosti. Opozarjamo na ta ugodni nakup prvovrstnega namiznega sadja naše gospodinjo in vse ljubitelje sadja sploh. g Hmeljarsko društvo za Slovenijo v žalcu je naprosilo merodajne čini- toljo v Beogi'adu, naj izposlujejo tu- di za Jugoslavijo letni kontingent 10.000 starih stotov hmelja za izvoz v Francijo po znižani carini 200 fran- kov za 100 kg, kakor je to dosogla C. S. R. za leto 1931. in 1932. Kakor zn.ino, je Fi'ancija dvignila carino za. hiii(>lj od 125 na 400 frankov za 100 kg, kar bo naše hmeljarstvo zelo otf žkočilo. g Hmeljarsko društvo za Sloveni- jo s sedežem v Žalcu se ho udeležilo ])otujoče kmetijske razstave z neka- torimi vzorci in slikami ter je raz- stavne ])redmete žc odposlalo srosko- ijiu kniotijskemu referentu g-. inž. Dolinarju v Celju. XIII. porcčilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec, 1. oktobra. \r zafotku sezone se je letošnji pri- tiolek cenil na KJ.000 starih stotov, kar se je pa sedaj dokazalo za pre- nizko. Letino 1931 so ceni na 18.000 do 18.500 starih stotov, od katerih je' prodanih skoro 90%. Kupftija bolj mim je. Prima blago jiv skoi'o prodano. V tukajšnji javrii Oznamovalnici za hmolj se je do danes signiralo -? 11 x* tožkih bal po 150 kg. Druätveni odbor. Urednik velikega angleäkega lista je prejol naslednje pismo: »Gospod! Ako nc hosie končno nehali objav- Ijati slabih dovtipov o varčnih Ško- tih, ne bomo jaz in vsi moji prijatelji nikoli več čitali Vašega časopisa, ka- dar bonio obiskali fitalnico brezplač- no knjižnice! Škot!« Velika izbira rokavic pletenih in usnjatih od navadnih do najfinejših Cene nizke L PUTAN. (EUE ŠTJEFAJN STRAŠEK CELJE, KovaSka ul. 1 priporoča svojo veliko zalogo lastnega in tovarniSkcga izdelka. T o č n a popruvila čevljev, snežnih čevljev in cjaloS. Prodaja tudi na obroke. Pošilja po poSti. Skonto 5%. STANOVANJE z 2 ali 3 sobami in kuhinjo ter s pri- tiklinami, v mestu, se išče za takoj. Naslov v upravi lista. Radio apa^at 4 ceven, za direkten priključek na omrežje, kompleten z zvočnikom se ugodno proda. Pojasnila v pisarni, Celje, lpavčeva 3. llAZNANILO Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril dne 1. t. rn. svojo urarsko delavnico Celje, Deckow tr^ 2 (nasproti Narodnega dom?)) ter «preje- mam vsa v to stroko spadajoča dela, katera bom izvrševal kar najvestneje, točno in solidno. Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoStovanjoni ,limoi Anton Dimec urar Štev. 79. »Nova Doba« 2. X. 1931. Stran 5. KMETSKA POSOJILNICA V CELJU regiatrovana zadruga z neomejeno laveio Pisarna v Prešernovi ulici S Hranilne vloge obrestuje do 6—8% člsflti, brez renlnega davKa. Pri naložbl Dln 50*- 8e dobi nabirainik na dom Sokolstvo Iz župne uprave Prirejanje »vinskih trgatev«. Nastopil je čas trgatve. V naših krajih, zlasti v dravski banovini, so se udomačile zabave, nazvane vin- ske trgatve ali trgatve grozdja. Te zabave nimajo absolutno nikakega kulturncga značaja, temveč služijo izključno v namene, izvabiti od po- setnikov prireditve čim več denarja s prekomernim popivanjem. Bivši Jugoslovcnski Sokolski Savez je iz- dal za sokolske edinice prepoved prirejanja vinskih trgatev. V mne- nju, da odrcdbe bivšega JSS niso več v veljavi, je mogoče, da bodo tu in tam nekatera društva skušala pri- rediti vinsko trgatev. Težnja po is- kanju finančnih sredstev za društve- no blagajno je seveda glavni vzrok, da se dostikrat misli le na gmotno stran prireditve, ne pomisli pa na moral no škodo. isskuSnjc učijo, da se je pripetilo največ zla ravno na takSnih prire- ditvah. Ponekod jih spojijo s kakšno šaljivo enodejanko brez vsebine, kar pa pod nikakim pogojem ne opravi- čuje, da bi smele sokolske edinice prirejati zabave, ki navajajo Clanstvo na uživanje alkohola in zapravlji- vost, na zabave, ki radi namena sa- mega po večini klavrno končajo. Prosvetni odbor Sokolske župe Ce- lje je sklenil, da prepove vsem v župi včlanjenim edinicam prirejanje ve- selic, nazvanih »vinska trgatev«. Društveni prosvetni odbori se vabi- jo, da delujejo v svojih področjih na to, da se prireditve, v katerih se išče zabava in razvedrilo le pri uživanju alkohola, izkljuCijo iz programa društvenih prireditev. Kot take so med drugimi v prvi vrsti mišljene » vinske trgatve, ki so daleč izven j okvira sokolskega programa, ne ozi- raje se na današnje težke prilike, ko je tako trda za zaslužek. Prepričani smo da bodo uprave bratskih edinic pozdravile ta ponov- ni sklep, nas radevolje podpirale, prirejanje hrupnih vinskih trgatev in sličnih veselic popolnoma izločile in jih prepustile komurkoli. Opisi sokolskih domov. V G. številki »Sokolske prosvete«, ki izhaja mesečno kot priloga »So- kolskemu glasniku«, prosi savezni prosvetni odbor, da mu pošljejo brat- ska društva, ki imajo sokolske do- move, sliko (fotografijo) doma. Za- željeni so zlasti še načrti, skice in diapozitivi. Obenem s sliko naj bi bratski društveni prosvetni odbori podali tudi kratek zgodovinski opis, kedaj je bil dom zgrajen, koliko so znašali slroški gradnje in notranje opreme, kako so se pridobila finanč- na sredstva in ali je dom obremenjen s hipotečnim posojilom ali je brez bremen. V opisu je navesti tudi ose- be, ki so si stekle posebne zasluge za dograditev doma in ali je bila o do- mu izdana morda posebna brošura. V poštev pride jo tudi društva, ki doin šele gradijo in na enak način bo postopati v bodoče vsem dru- štvom, ki ga bodo stavila. Ves mate- rijal bo savezni prosvetni odbor po- rabil za savezni sokolski muzej, ki se je pred kratkim ustanovil. Kadar bo dovolj gradiva, bo izdana o sokol- skih domovih v Savczu posebna knji- ga s slikami. Gornje podatke in predmete naj pošljejo bratska društva župi do 20. decembra t. 1. Slike in iotografije za SPO. V okviru SPO jc osnovan poseben odsok za narodno iscobrazbo. Ta od- sek je prevzel v svoj dclovni program izdajo ciklusa predavanj s projekci- jami slik in uporabo filmov, ki bi so naj stavili župnim prosvetnim odborom na razpolago, da jih more- jo izkoristiti. V dosego tega cilja vabi SPO brat- ske edinice, da zbirajo fotografije o javnih nastopih, o skupinah članstva in ostalih pripadnikih, o posameznih telovadnih točkah, pa tudi fotografi- je in slike, ki se nanašajo na dotični kraj in prikazujejo sokolsko življe- nje in delo, prirodne lepote, zgodo- vinske objekte, narodne običaje in nošnje, važne nacijonalno kulturne dogodke in sploh vse, kar more ko- ristiti sokolsko vzgojnim svrham. ! Ako razpolagajo društva z dobrimi J negativi plošč, naj jih istotako poš- ljejo SPO, ki bo izdelal diapozitive in nato plošče vrnil. Z vsako sliko se naj pošlje kratek opis. Naslove privatnikov, ki imajo zbirke foto- grafskih posnetkov, ki bi se lahko porabili v omenjene svrhe, blagovo- lite sporočiti SPO radi morebitnega odkupa. O organizaciji predavanj po župah bo sledil poseben razpis. Sokolska cenzura. Brate društvene prosvetarje pro- simo, da pazljivo prečitajo razpis SPO št. 12., objavljen v »Sokolski prosveti« St 6. Zlasti jih prosimo, da pošiljajo vse lepake, programe, pozi- ve in slično v dveh izvodih SPO. Za letoSnje prireditve je ttreba poslati naknadno, ako se to še ni zgodilo. Pošljite direktno na SPO. Zdravo! Župna uprava. x Tekma v odbojki med Maribo- rom in Celjem. V nedeljo 27. septern- bra se je na dvorišču osnovne sole v Gelju odigrala tekma v odbojki med sokolskim naraščajem društev Ma- ribor III in Celje. Celjani so Mari- borčane odpravili: prviC s 15 : 12. drugič: s 16 : 14, torej 31 : 2G ali 2 : 0. MariborCani in Celjani so tehnično že precej na visoki stopnji in zelo disciplinirani. Naraščaj Maribor III je na drugem mestu v mariborskem okrožju: Celjani so torej imeli pre- cej težko nalogo, ki so jo pa zado- voljivo rešili. Celjsko moštvo razve- seljivo napreduje. Sodnik brat Cerni- goj jo igro popolnoma obvladal, bil objektiven in vsestransko zadovoljiv. Igri je sledilo veliko število občin- stva z zanimanjem. — Zdravo! SOBA opremliena, lepa, v sredi mesta, s posebnim vhodom, za 1 ali 2 gospoda, sc odda. Celje, Cankarjeva cesta 7, pritličje, levo. Z oglašanjem v časopisih ni mogoče dokazati strokovnega zna- nja, ampak prepričati se morate, kako solidno in neverjetno po ceni se izvr- šujejo urarska popravila pri G. PRIBILU, urarju, Celje-Lava St. 1 Ucenca iz okolice Ceija sprejme trgovina Örata Šumer, Celje. Vsakovrsten sir, salamo, sardine in razne druge konzerve, malinovec, oranžado, mincralnc vodc vedno svežG v zalogi nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem svojo zalogo pohištva ppaselila i* Sp, Hudinje st# 52 w lastno hiso v Zavodni ob Ccsta na g«*ad (pri brvi čez Voglajno 5 minut od kolodvora) in se priporočam za nadaljno naklonjenost. z odličnim spoštovanjem Marija Baumgartner James Oliver Cnrwood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič 52 Keith je odpel gumb pasu za revolver in poiskal kritja za svojim tovornim konjem. Tujčeva vztraj- nost mu je vbila misel, da je Mary Josephine takoj obvestila McDowella, kje bo najbolj gotovo našel Johna Keitha za vislice. Keith je Cez konjev vrat opazoval jezdeca, ki je prihajal čedalje bliže, in pri tern ga je nenadoma obšla zavest, da zasledovalec ne more biti policist. Jezdil je strahovito slabo. Dir ga je zibal in metal sem in tja. Noga, ki mu je zdrknila iz stremena, mu je ma- hala po zraku. Roke so krilile kakor bi plavale in klobuk mu je poskakoval zadaj po hrbtu, kjer je bil z jermenčkom pritrjen. »Ho, ho — ho!« je zaklical Keith konju, ki je dirjal proti njemu. Srce mu je nehalo utripati; zastrmel je v veliko rdeco brado in ogromno kocasto glavo, jezdec pa je umiril žival, zdrknil iz sedla in se opotekel naprej, kakor bi imel morsko bolezen. »Kaj — ti si, Andy Duggan?« »Johnny — Johnny — Keith!« XXIV. Dolgo sta si stala naproti in nobeden se ni ganil. Keith je bil prepadel in nem od začudenja, Andyju Dugganu pa so pod košatimi obrvmi skoraj skoCile oči iz jamic. In poleg tega je še zavohal slanino! »Andy — Andy Duggan!« je komaj spravil iz sebe. »Ali me res poznaš? Ti — poznaš — Johna Keitha. Ti — me poznaš?1« Duggan je odgvoril z nerazumljivim bevskom in skočil na Keitha, kakor bi ga hotel poteptati v zem- Ijo. In objel ga je in pritisnil nase in Keith ga je objel in pritisnil nase in potem sta stala tako deset minut in si stresala roke, da sta si jih skoraj izvila, in vsa rdeča sta bila v obraz. In Duggan je nepre- stano godel in sopihal. »Mimo mene si sei ob McCoffinovem jeziku, pa te nisem spoznal — nisem te spoznal! — Nisem te spoznal! Mislil sem, da si tisti prokleti Conniston. Da, to sem imislil. Mislil sem, da si Conniston!« Stopil je korak nazaj, da bi si ga laglje ogledal. »Johnny Keith!« »O, Andy, blagoslovljen bodi, fant stai^i!« In spet sta si stresala roke in se tolkla po ra- menih, dokler ju ni bolelo. In Keithov obraz se je zasvetil, prvič po njegovem begu, in spet je bilo v njem nekaj, kar je bilo podobno veselju do življenja. Nenadoma pa je stari Duggan otrpnil in povohal po zraku. »Slanino voham!« »Med mojo prtljago je, Andy. Toda, za božjo voljo, ne brigaj se za slanino, dokler mi ne poveš, kako si prišel sem.« »Tu sem te čakal,« je odvrnil Duggan z blagim režajem. »Vedel sem, da prides tu doli, skozi to do- lino, ko pojdeš proti Malemu Forku. Šest tednov te že čakam!« Keith je zakopal prste v Dugganovo ramo. »Od- kod veä, da pri dem tu?« je vprašal. »Kdo ti je po- vedal?« »Vse še zveš, ko bo to prokleto perilo oprano, Johnny. Lepa zmešnjava je bila. Kitajec mrtev, Johnny Keith, alias Derwent Conniston, živ. Z lepo Connistonovo sestro živi skupaj. Johnny izgine, fuč, in ni ga več. Nihče ne ve, kam. Jaz slutim. Mislim si: dekle mora vedeti, čo sploh kdo ve. K njej grem in ji povem, kako dobra sva si bila ti in jaz, in na- migne mi, da si šel gori proti izviru reke. Še tisto noč sem brez srea zapustil »Betty M.« Seveda sem ji rekel — Connistonovi sestri namreC — da je ne- umna gos, Co misli, da si šel som gor. Pripravil sem jo do tega, da je jela verjeti, da je bil ta listek samo tvoja zvijača.« »Moj Bog!« je vzdihnil Keith obupano. »Sleherna beseda sporočila je bila resnična.« »Vedel sem to, Johnny, dobro sem vedel, toda nisem se ji upal povedati, da je res. Ce bi bil videl, kako je pokazala zobe za svojimi lepimi, češnjevimi ustnicami, kakor bi ti hotela čimprej pregrizti vrat, mala tigra, in kako je stiskala pesti. Želja po ubi- janju ji je prasketala iz oči. Clovek, tako sem jo na- lagal! Rekel sem ji, da sem na tvojem sledu, in da ji prinesem sam tvojo glavo, kakor je bilo to v starih časih navada, če ne pokaže policiji sledu. In v to jabolko je ugriznila. ,Da, gospod,' mi je rekla, ,če sto- rite to, ne povem policiji niti besede.' In zdaj sem tu, Johnny, in če bi hotel držati besedo, bi te moral na mestu ustreliti kakor psa, ha, ha!« Keith se je obrnil stran. Duggan ga je prijel za rame in ga obrnil naokoli. Široko je odpii oči in vprašal: »Kaj ti je, Johnny?« »Morda ne razumeš tega, Andy,« je komaj spra- vil iz sebe. »Boli me, ker misli tako...« Za trenutek je Duggan premolknil, potem pa je izbruhnil grdo kletvico. »Boli? Kaj, vraga, se ti je treba zaradi tega mučiti, Johnny? Saj si lepo delal z njo in ji pustil skoraj ves Connistonov denar. Ne bi ji bilo treba nastopati proti tebi. V tem, kar dela ona, ni prav nobenega razuma in sočutja. Naj gre k vragu! Srčkana je in sladka — in to je vse. Toda če ti je hotela s svojimi kremplji iztrgati srce iz živega telesa — ali ti je treba zaradi tega trpeti, norec? Nalagal si jo; no, in kaj je to posebnega? Še večje laži so na svetu kakor ta, ki si jo ti njej povedal, dosti večje laži! Zaradi tega ti ni treba trpeti. Sest tednov sem že tu in te Cakam in sem v tem času1 premislil dosti reči in vsi najini načrti so naprav- ljeni in lepo iztuhtani. Najlepša kladara te čaka gori pri Malern Forku. Cisto do konca sem jo sezidal. In tam bova dobila zlato in srečno živela. Tako je, bo- diva vesela, fanth< Zarežal se je v Keithov sivi, mračni obraz. »Bodiva vesela!« Keith se je posili nasmehnil. Duggan ni nič vedel. Ni uganil, kaj je bila zanj mala tigra, ki bi mu bila najrajši pregrizla vrat. Stari junak v svoji debeli medvedji buči z otroško zvestim značajem tega ni razumel. Ni mogel razumeti. In Keith se je zaklel, da mu nikdar ne odkrije resnice. Zase bo ohranil to skrivnost; v njegovi izgoreli duši bo po- kopana, in »lepo bo,« kakor bo šlo. Stran 6. »Nova Doha« 2. X. 1931. Štov. 79. Malinovec pripravljen iz arornatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Sfara Bekarna „Pri Orlu" IWr. Ph. ivo ToRČiL Celje, Glavni trg — Aleksandrova ul. Sianovanje trisobno s prttiklinami in vrtom išče mirna družina. Ponudbe pod »Trgovec« na upravo lista. 2-2 Bulcova drva prvovrstna, cepljena, suha, v večjih in manjših količinah proda tvrdka I. SREBOTNJAK, Sv. Peter v Savinjski dolini. ITatika s®ba s kabinetom, meblovana, za 3 do 4 osebe, s posebnim vhodom, se takoj odda. Ker se naliaja v najlepšem centru mesta, je soba zelo primerna tudi za pisarno in se event, odda tu- di nemeblovana. — Vprašati pod značko »Velika soba« v upravi lista. Sanitetni kapetan I. klase DR. MANDIL upravnik vojaške bolnice v Celju. Otvoril sem privatno ordinacijo v svojem stanovanju Kralja Petra ce- sta št. 13. Sprejemam pacijente na pregled in zdravljenje spolnih bolez- ni in njihovih komplikacij po naj- novejši metodi. Ordiniram vsak dan od 1. do 3. popoldne in od 6. do 8. zv. Ppodam 2 železni preši za sadje in 1 sadni mlin. Vse v najboljšem stanju. — Vpraša se na »LIVADI«, Gaberje— Celje, Mariborska cesta 38. Na hrano in stanovanje se sprejnieta dve osebi. Prvovrstna domača hrana in stan. Zavodna 9 pri Celju. P4*akš«kafitLnja v odvetniški pisarni išče službo v Celju ali izven Celja. Naslov v upra- vi lista. N a g p a d o plačam onemu, ki mi preskrbi v me- stu Celju pritlično stanovanje z 1 so- bo in kuhinjo. Naslov v upravi lista. GospodičiPiO išče osamcla gospa kot sostanovalko v čeclno opremljeno stanovanje s kur- javo in razsvetljavo. Najemnina 200 dinarjev. Naslov v upravi lista. Koce in slamnjace ŽIMOinAFRIK kupite ugodno pri tvrdki ANTON ŠINKOVEC, CELJE vogal Dečkovega trga in Prešernove ulice. 2 gospffda sprejmem na stanovanje in dobro domačo .hrano. Poseben vhod, kopal- nica. Cena ä Din 750.—. — Naslov v upravi lista. Stanovanje v Vrbju pri Žalcu v I. nadstropju z 2 balkonoma, novo slikano, 3 sobo s pritiklinami, elektriCna razsvetljava, odda takoj MARIJA WESIAK, hiSna po'sostnica, Celjo, Ljubljanska c. 21. Jaboika fina, zimska po 2 Din kilogram pro- daja STANTE, Polule4 pri Celju. Visokopritlicna hiša tik mesta, z vecjirn vrtom, takoj za vseliti, na prodaj. Naslov v upravi list?. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje In pro« dajat devize In valute. Sprejema hranilne vloge na knjizioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodeo o- brestovanje. Podružnicia Mariborl Šošfanj Spscijalna mshanicna dclpmca za popravilo sirojev Rudolf Kalle, Celje Gosposka ulicai St. 24 se priporoča. 500 dinarjev fedensko placamo zRovornim osebam s številnimi poznan stvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. \mwm \m\\ (»PRÖFITA1* je najnovejše pralno sredstvo, ki ne vsebuje |.rav nobenih perilu Skodlji- vih snovi. nPROFITA" je za pranje vsch tkanin, od navadnih do najfinejših. Perilo je v teku 2—2 '/2 ure svctlo, sncžno belo, razkuženo, s prvotnim novim sijajem. PEROCE, GOSPGD1NJE, ne odlašajtc in takoj preizkusite 1 zavoj in prepričale se boste, da ste to pralno sredstvo do danes pogrešale. Prihranek 11a času, denarju in kar je glavno, na ohranjevanju perila. „PROF1TA11 1 zavoj za 40 1 vode. Dobi se v vsaki trgovini. Prodhufecijai ,,Profi«a'- BRATA KLINAR Celje, Javdo skladiSče Bukovo oglje prvovrslno vila.no, kakor tudi drob- nejše, nudi v vsaki količini tvrdka I. SREBOTNJAK, Sv. Peter v Savinjski dolini. Oglašujte! FraojolDolžan Ceije Za kresijo ___________________I stew. 4 kieparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgorej navedene stroke spadajoüa dela in popravila. — Cene zmcrnc. ——HW Pttstr-ežb-- Aočna In "io^idna! lfinfeo HuhoPBC. oh!, feonces-mestiii tesarski majster na Law! mm« rolill izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbc, ostrešja za [ill UnSJlS hiše, vile, tovame in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenicc in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. clovvllUr737Uß T^4O^«%««4liA«h