Izhaja vsak dan razen ••nedelje in praznika ob 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. RIBORSRID Neodvisen delavski list za m£sto in okolico. «♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in 'upravni-štvo: Schmiderorjeva u-lica št. 5. Telelgn 3|VI. Letnik 2. Maribor, sreda 15. januarja 1919. Štev. 11. Stranke v Srbiji. 'Če govririmo o strankah v Srbiji, se moramo najprej pečati s *Srpsko rr.dikalno stranko«. Ona ni le najmočnejša stiska stranka, ampak je prav do vojske imela v skupščini večino•- ter je dejansko vodila zunanjo in notranjo politiko kraljevine. Srbska radikalna stranka ina svoje korenine v revolucionarnem socializmu, ki'je v sedemdesetih letih preteklega veka pr, drl tudi v Srbijo. Svetozar Matkovič je v svojem »Radiiiku«, ki ga je izdaja! leta 1871,—72., z ostro kritiko napadal tedanjo liberalno vlado, ki je vodila državo po smrti kneza Mihaj a za časa mlado-letnosti kneževiča Milana. Vlada je »Radnika« prepovedala ter S, Markoviča pregnala. Ko je skupščina bila premeščena v Kragujevac, se je S. Markovič vriiil ter je s tovariši začel tamkaj izdajati »Javnost«, in ko jo je vlada zatrla, nov list >Gl,as javnosti«. V zvezi z odločnimi tovaiiši (Adam Bogosavljevič' ki je umrl v ječi, Milija Milovanovič* Dimitrija Katic, in Ranko Tajsič), je ustvaril prvo radikalno opozicijo. S. Markovič se je šolal pri socialni demokraciji, toda pretežnost kmetiškegi prebivalstva, ki je. tvorilo v Srbiji 90%, ga je privedlo do tega, da je radikalna stiank i zapostavila program industrijskega proletariata in se lotila agrarnega vpiašanja. Iz vrste člankov o opčini. srezu, sodišču, se je s časom izkristaliziral konkretni program radikdcev, ki so se prvoino nazivali „socia ce“. Ko je Svetozar Markovi?, izmučen po mrzličnem delu in uničen po ječah, leta 1874. umrl, so njegovi tovariši nadaljevali njegovo prizadevanje. V Kragujevcu so izdajali „Oslobodjenje“, nato' „Novo Oslo-bodjenje". Markovičeva „Srbija na istoku" jim je bila program zunane politike. Ta program se irat o glasi: Z revolucijo uničiti vse države, v katerih je srbski narod zasužnjen (Turčijo, Avstrijo, pa tudi Srbijo in Črnogoro), popolno osvobojenje Srbov in njih ujedinjenje. Leta 1876. so si radikalci priborili prvo zmago — v volitvah so si osvojili kragujevško občino ter po zmagi izvesili rdečo zastavo. Toda vlada je občinsko upravo razgnala in nekatere radikalce zaprla, medtem ko so dru i zbežai v inozemstvo. Kljub te:.iu se liberalna vlada ni mogla dolgo ustavljati napadom in sistematičnemu delu radikalcev. Sibsko-turška vojska 1876—77, začeta ob polnoletnosti kneza Milana in pod liberalno vlado, je vlado popolnoma zlomila, kajti Srbija je po ogromnih žrtvah in pod težkimi obveznostmi dobila na berlinskem mirovnem kongresu le tri okrožja. V narodno skupščino so razen imenovanih radikalcev prišli udi Nikola Pašič, Petar Velimirovič in drugi, ki so z nei/.prosno kritiko vlado slednjič prisi-1 lili, da odstopi. V opoziciji so bili tudi poslanci starih kon-t servativeev, ki so si sedaj nadeli ime »napred-j njaki«. Če je ta naziv bil paradoksen, je bilo še j večji paradoks dejstvo, da zmagovita radikalna stranka ni hotela prevzeti Vlade, boječ se naslova »vlasnici« in da je sklenila še nadalje'ostati stranka kritike in kontrole. Hkiati so se po smrti Sveiozara Markoviča pričele težje ali lažje krize v vodstvu stranke, dokler ni’ bil slednjič izvoljen za načelnika Nikola Pašič. Ta doba ra^ dikalnc stranke (do leta 1883.) je bila nekako njena mladostna, romantična doba. Leta 1880. so naprednjaki, ki so bili doslej skupaj z radikalci v- opoziciji, prevzeli vlado in so pri tem pritegnili k sebi tudi nekatere radikalce iz opozicije. Toda radikalcev to ni zbegalo ;— ostali so zvesti svojemu programu in njih število se je neprenehoma večalo. Tega Ijta so formalno izdelali svoj program — bila je to prva srbska stranka s preciznim strankarskim programom. Glede zunanje politike so zahtevali osloboditev zasužnjenih soplemenjakov in zaradi tega organiziranje ljudske vojske. Radikalni notranji piogram je bil: Svobodne, splošne in neposredne valitve, prostost tiska, prostost združevanja in govora, davki samo neposredni in progresivni, ljudski šolski pouk obvezen in brezplačen, avtonomija občin in srezov, sodstvo neodvisno. Naprednjaška vlada je izvršila nekaj dobrih ukrepov : očistila je sodišče, izdala zakon o učiteljih itd., pri čemer so jo podpirali ludi radikalci. Toda izvršitev težkih pogodbenih obvez zlasti graditev železnic in prostost avstrijski trgovini, je dala radikalcem premočno orožje, tako da so naprednjaki kot vladajoča stranka kmalu postal nemogoči Radikalci so dvignili skoro ves narod proti naprednjakom in so medtem izpeljali občudovanja vredno organizacijo stranke. Borba z iziazito revolucionarnim značajem se je začela. Poveljniki narodne vojske so bili hkrati prvaki radikalne stranke dotičnega kraja. Moč si je prisvojil Nikola Hristič, ki je jel z veliko vnemo zbirali staro orožje in organizirati narodni odpor proti obstoječi vladi. Toda ludi ta veliki naskok se je radikalcem ponesrečil. Mnogi voditelji stranke so bili takoj ustreljeni. Glavni odbor v Bdgradu so zaprli in postavili pred preki sod. Pašič je hotel z železnico iz Vegedi-na priti v Srbijo in se postaviti na čelo upornikov, toda preden je prispel, je bil 'upor zadušen in Pašič je moral ostati do leta 1889 v inozemstvu. Drugi voditelji radikalne stranke so se po letu dni pogajali z naprednjaki o sporazumu, toda večina dogovorov ni hotela sprejeti, vsled česar je nastal v življenju stranke premor. Kra i Milan se je medtem hotel napraviti popularnega z vojsko proti Bolgarom, a ker iz strahu pred radikalci ni upal sklicati dovolj vojaštva, ki je bilo vrhu tega še slabo oskrbljeno, je vsled tega trpela ekspedicija sama kakor tudi kralj fh naprednjaška' vlada. V zadregi je kralj komaj pridobil radikalce za to, da osnujejo skupno z liberalci vlado (ieta 1887) toda tudi ta zveza se je kmalu pretrgala in radikalci so ■zopet izstopili iz vlade. Tako je kralj Milan bil prisiljen, da prizna radikalcem večje koncesije, zlasti odkar se je bil dal ločiti od kraljice, in je dal ustavo leta 1887. A ker je dobro poznal radikalna stremljenja in ni pozabil preteklosti te stranke, ni nikakor hotel poveriti vodstva države radikalcem samim. Kralj Milan se je leta 1889, odpovedal prestolu na korist svojega sina Aleksandra, pred čegar regentstvom se je posrečila naprednjaškd-radikalna fuzija, vsled česar radikalce še danes nazivajo deloma „fu-zionaše". To je .bil mlajšim članom stranke, ki so se vrhu tega čutili v stranki zapostavljene, povod, da'so osnovali „sainostalno radikalno stranko n Pri delu za narodno združenje so radikalci zlasti pazili na Macedonijo. Tam so podpirali vladike, duhovnike, konzule, učitelje in agitacijske potnike. Votirali so sredstva za okrepitev srbske vojske. Balkanska zveza, ki pomeni odločilen korak v razvoju narodne osvoboditve in združenja, je delo Nikola Pašiča, dolgoletnega šefa radikalne stranke. Prav tako je težka in žilava borba, gospodarska in politična, ki jo je vodila Srbija proti Avstriji, zlasti zasluga radikalne stranke. . Nikola Pašič, ki ga označuje diplomatika pretkanost in neutrudljiva energija, se je po zmagoviti vojski vrnil v Srbijo in na poti kakor tudi na .srbskih tleh so ga sprejeli kraljevski. Bil je odločen za ministrskega predsednika, a je po krizi prevzel to mesto njegov stari sodelavec, morda najbistrejša srbska politična glava, Protič, medtem ko pojde Pašič kot šef delegacije SHS na mirovno konferenco. Radikalna stranka je med vojsko zgubila večino. Združena opozicija ima najboljše nade za volitve, toda eno je gotovo: Radikalna stranka ja dobila s svojim delom in slavno tradicijo širokih tal v ljudstvu in bo po srečnem sklepu vojske tudi iz prihodnjih volitev, izšla vsaj kot relativno večinska stranka. Političeh pregled. Boji na koroškem. Ljubljanski, korespondenčni urad poroča dne 13. t. m. ob 10. uri dop. iz uradnega vira: Včeraj ob pol 4. uri popoldne so napadli Nemci naše čete okoli Veli- Maribor, dne 15. januarja 1919. Mariborski delavec. štev. 11. kovca v smeri Sv. Štefan severno proti Varpi vest. Bili so odbiti. Danes po noči so Nemci napadli naše predstraže pri železniškem in cestnem mostu pri Kamniku. Straža pri železniškem mostu se je umaknila pred nemško premočjo na desni breg Drave. Ob pol 6. zjutraj je bil zopet nemški napad na naše postojanke pri gostilni Rak zapadno od Velikovca. Bili so zopet odbiti. Ob 9. zjutraj se je začel boj v smeri Krenovice—Vinograd zapadno od Velikovca, ki še traja. Naše izgube znašajo dosedaj en mrtev in pet ranjenih. Galicijo, Železno kapljo in Šaj-doVo sedlo so zasedle naše čete. •— Fri Podrož-Čici cel dan praske s patruljami ter topniški in strojniški ogenj. Pri Velikovcu so trajali boji skoro neprestano do 4. ure popoldne. Vsi napadi so bili odbiti. Naše izgube t znašajo dva mrtva in sedem ranjenih. Pri drugih skupinah je položaj neizpremenjen. Žrtve za domovino. Pri glavnem napadu na predor v Podrožčici dne 10. januarja je .padlo 6 mož in ranjenih okrog 30 mož. Korošci prosijo za prčmirje, in se je zato Koroški Landesausschuss obrnil na Nar. vlado z vprašanjem, če je pripravljena, pričeti pogajanja. Odgovor je bil ta, da so pogajanja mogoča, ako Nemci takoj ustavijo sovražnosti in se umaknejo. So se Nemci že spametovali. Nova vlada v Ljubljani. Predsedništvo je pseVzel dr. J. Bolje. Resort za socialno skrb prevzame J. Prepeluh, resort za narodno gospo darstvo Ant. Kristan. Dr. Ravnikar ostane za pravosodstvo. Resort za poljedelstvo še ni določen. Delegati mirovne konferenče. LIoyd George in Bonar Law odpotovala'sta 12. t. m. Skupno z predsedniki ministerstva Kanade, Avstralije, Južne Afrike, Nove Funlandije in Maharadži Ibi,kaninskim v Pariz k preliminarnim dogovorom. Mirovne predpriprave. Pod predsed. stvom Wilsona se bo danes vršila skuptra seja vseh amerikanskih delegatov za mir. Amerikanski načrt za zvezo narodov je že gotov. Seja zvezne prehranjevalne komisije se vrši te dni. Poljaki anektirali Poznanjsko. Včeraj so Poljaki proklamirali, da Poznanj spada k Poljski. Urad nadpredsednika in vlad.iega predsednika se je poveril drž. pravdniku pl. Tram-Czynskemu. Mariborske novice. Žigosanje bankovcev. V smislu izdanih vladnih naredb odreja okrajno glavarstvo v Mariboru dodatno k razglasu z dne 12. prosinca 1919, štev. 250 preds. 1919, da se vrši žigosanje (štempljanje) in štetje avstro-ogrskih bankovcev (papirnatega denarja) za stranke, ki stanujejo v mestu Maribor ter v občinah Studenci, Radvina, Tezno, Pobrež, Št. Peter, Lajteršbetg in Krčbvina v že objavljenem času in objavljenem redu pri sledečih v to svrho imenovanih komisijah in sicer: 1. komisija v mestni deški 'Soli 3 na Jožefovi cesti — načelnik učitelj Mirko.Pučelik. II. komisija v dekliški mestni šoli pri cerkvi sv. Magdalene — načelni' davčni upravitelj Ferdo Kocuvan. III. komisija v šoli čč. šolskih sester v Samostanski ulici — načelnik odvetnik dr. Josip Rapoc. IV. komisija v krče- vinski šoli — načelnik profesor Ivan Favaj. Stranke se še enkrat opozar|ajo, da se držijo strogo predpisanega reda ter da pust jo ves svoj papirnati denar žigosati bodisi pri tu navedenih komisijah bodisi pri že objavljenih denarnih zavodih (izvzemši avstro-ogrske banke podružnico V Mariboru,) ker bankovci, ki ne bodo do ponedeljka dne 20. prosinca «1919 ob 2 uri popoldne štempljani izgubijo svojo vrednost. Razglas, v nekaterih krajih se vpoklicanci letnikoV 1895 do 1899 niso odzvali pozivu. Do-tičniki se bodo, s silo pritirali v vojaško službo ter bodo kot ubežniki naj*trožje kaznovani po vojnih postavah. Strogo bodo kaznovani tudi oni, ki dajejo tem ubežnikom potuho s tem, da cije. Ljudstvo nkj zna kake korupcije in tatvine j so se vršile v tem od Nemccv tako uboževanenii Mariboru Zato v javnost z celo Mariborsko gnji-! lobo Tatvine. Naša vojaška-polieija je našla 2 barela bencina in petroleja pri kočijažu in | šoferju znanega dr. Mravljaka. To blago sta kupila od vojaških šoferjev. Omenjeni tatovi so 1 pod ključem. Branjevka na trgu Varke Julijana, kupila je od ne ega šoferja 25 1 petroleja. Naša policija vse tatvine pridno zasleduje. Tatvine so zelo obsežne. Našlo se je do sedaj tudi že mnogo vojaških oblek ter orožja. Preiskave se nadajujejo. Dostavljanje našega lista na dom se jih imajo v službi, jih hranijo, skrivajo ali jim tjode začelo z I. svečanom, vsem cenj. čitateljem prigovarjajo, naj ne odrinejo v vojaško službo. Ljubljana, dne \i. prosinca 1919. Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. Svaritev- V zadnjem času se jr' od mariborskega polka odstranilo (dezertiralo) več vojakov. Ti se sedaj zasledujejo, ter bodo kot navadni ubežniki strogo kaznovani. Sicer pa naj vsak vojak premisli, da služi 'sedaj le svoji lastni jugoslovanski domovini, ter je vsak ubežnik izdajalec svojega naroda. To -se mora nehati. Zaprite meje! Od raznih strani se nas opozarja, da je meja pri Špilju še- vedno pre- v Mariboru, a’i bilo potrebno, da bi naši sočivje, čebula, ogersko moko (boljšo in krušno), vlaki vozili le do Špilja, ker bi bilo potem ne- kislo repo, kislo zelje, suhe gobe, papriko, pa-mogoče skrivati živila v vozovih, kakor se to^radižne konzerve, strd, fižola ter prazne zaboje godi sedaj. Poštnemu ravnateljstvu. Telefon našega od marmelade in sliv, ter prazne sode, Vsi trgovci, ki so sedaj imeli prodajo uredništva je že več ko teden dni pokvarjen, a sveč, se poživljajo v slučaju, da so sveče že dasi hodimo vsak dan moledovat na centralo, razprodane, da tozadevne listke takoj v mestni naj se zveza popravi, ne pomaga vse skupaj oskrbovalnici oddajo nič. Prosimo, da' se napravi že enkrat red. } Razdaja soli. Vsem trgovcem in pekom Več narodnega čuta! (Dopis). Ni čuda, mesta Maribor se sol nakaže od mestnega oskr-da mariborski Nemci še zmiraj mislijo, da', bode bovališča. Tozadevne nakaznici se proti izkazu spadal Maribor pod Nemško Avstrijo. Če greš obrtnega lista od danes popoldan naprej izdajo takole po mariborskih ulicah, opaziš, da velijo v pisarni na Rotovžkem trgu št. 6. Tam se tudi jugoslovanskih častnikov občuje z švabskimi de- ob enem' izve, je se sol prevzame, kleti, ter se govori v blaženi nemščini. Mislimo, Sol se od danes naprej za osebo % kg dobi da je v Mariboru zadosti slovenske inteligence,! proti izkaznici in družinskem listu v tigovini da ni potrebno iskati druščfne pri »Švabih«. Čas Hatier, Tegetthoffova ce>ta. * X _ I.. . _ _ 1_____ i. .... . /J ■ a , r* L v.n t n n ■, n tri je ze, da se enkrat za vedno izbrišejo znaki nemškega suženjstva. Vsem zavednim jugoslovanskim gg. častnikom pa slava in Čast! Več opazovalcev. Cafč „Theresienhof“. Sinoči je godba, ki tu igra, zaigrala tildi našo pesem »U boj, u boj!«: Kako se časi sjireminjajo! Seveda je bila ta pesem vedno lepa, in bi je bil lahko tudi Nemec vesel, če ima kaj veselja do življenja, z dverni do tiemi delavnimi ki ga najdeš v tej pesmi. vlfllCcIV moči se takoj sprejme pri Avstro-ogrska banka ne žigosa bankov- Vidu Murko, Maribor, iMelna, cesta 24 3—1 cev. Iz Dunnja je dobila ukaz, naj se vladnemu Krompir kot krma za živad se od danes naprej prodaja kg po 42 v. v mestni oskrbovalnici. Prodajalci za naš list se iščejo. Invalidi ali iz šole dorasli fanti najlejo pri tem lahkem delu lep dnevni zaslužek. Oglasiti se je v trgovini V. Weixl ukazu SHS ne pokori. V Studencih pri Mariboru je opažati, da Oddam za živila in denar! t t,.*.«....*.... K-- -------- j- -r----y — Lep gervi8 za kavo in vino, črno suKneno jopo, sivo in se slov lepaki vedno odtrgajo. Vprašamo, kedaj j bef0 0bieko, bluze, predpasnike, »taroobuvalo, perilo, rjuhe, že vendar pride občina v slov. roke, da se tem • nogavice, gate za moške, Jagrove srajce, tople rute, spodnja nemčurskim hulskačem postrižejo per6ti. krila, postelje omare, tuhente stole kopalno bano, škaf, iiemuirsKim nuj. Kape H j v„* ’ umivalnik, piskre, železno posodo, zelezen štedilnik in ste- Mariborski trg. Vsak dan opažamo vec klenice_ Schmidli Koroška cesta 18, I. nadstr. 2-2 živeža na našem trgu. Posebno pa je velikanske ------------------------------------------------------ množine koruzne moke iz Hrvaškega že po primerno nizki ceni. Ob.rtna oblast kje si ? Na trgu se kupi meso že za primerno nizko ceno ter v vsaki množini. Če pa pridemo v gostilno stane pečenka še vedno 7—10 K, vino novo 8—10 K, staro 14—16 K. Zadnji čas je torej, da obrtna oblast poseže vmes. Tako ne gre več naprej. > Nesramne govorice se vedno bolje širijo. Pako pripoveduje nekdo ki je prišel i* Gradca, da je Mariborska okolica vsa utrjena, polni okopov in vojaštva. Kako ti v blaženem rajhu ljudi farb.ijo. Razglas. Pri poveljstvu Dravske vojašnice v Mariboru se bode na javni dražbi prodalo 5000 kg starega papirja in 1000 klg starega železovja Ponudbe kupcev naj se pošljejo do 20. januarju 1919 na omenjeno poveljstvo. SHS poveljništvo Dravske vojašnice v Mariboru. 4-2 ftl?AH#9 išče Janez L or bi slikar v Vetriniski u Uspehi naše policije. Naš list bode od danes naprej prinašal dnevno uspehe naše poli-t Štev. y V Mariboru. er, slikar v Vetrinjski ulici 2-2 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.