St. 436.
MMESWnE*IU«*
fosamezna štev. v Ljubljani is Trsta 4-vin.
,JUTRQ* fashaj* vsak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjntoaj. — Maročnina »naša: v Ljubljani v »piavnitH-vu mesečno K I'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto aeloletno K 18"—, polfetno-K'9'—, čelrtkisw>.'K 4-&J, me*t£no K PSO. Za inozemstvo- eetoltia* VČ 28-—. «	Telefoi* 3tev8ka 333.	:
Kakšen vpliv bi imel dr. Gregorič na gospodujočo večino deželnega zbora in deželnega odbora?
flniKiBri»wh»»n^i nm'ttmunm»■■■ i in i ii in ■■ —	m——■
Za Sokolstvo.
Malo veselih novic nam prinašajo zadnji časi, kajti na meji nas uničujejo tujci v notranjščini pa nas uničujejo z njimi v zvezi domači izdajalci
—	klerikalci. Zato se je razveselilo srce vsakega poštenega Slovenca, ko se je v nedeljo dopoldne raznesla vest, da so slovenski Sokoli v Turinu četrti med tekmovalci dvanajstih evropskih narodov. Vesela je bila ta vest, ker je bila nepričakovana, vesela pa tem bolj, ker nam je bila nekako zadoščenje za vse žalostne novice zadnjih časov.
Za Avstrijo, so tekmovali le štirje narodi: Čehi, Hrvati, Slovenci in Madžari. Torej trije slovanski narodi, ki so dosegli častna mesta: Čehi prvo, Slovenci četrto, Hrvatje sedmo.
Z lastno silo to je geslo Sokola in v tem znamenju Sokolstvo zmaguje. Brez podpor od strani dežele ali države — nasprotno stavile so se mu od obeh strani zapreke — se je razvijal Sokol in se povzpel na tako stopinjo popolnosti.
»Niti dobiček, niti slava!" je zapisalo Sokolstvo sebi na prapor in je krepilo svoje sile le, da vzgoji krepek rod. Pomisliti se mora, da so imeli n. pr. Madžari podpore 10.000 K za svoje telovadce, enako francoski gimnasti in domačini Italijani. Njim gre na roko lastna država, kajti bore se za nje čast.
Avstrija za take stvari nima denarja — tudi ni tam tekmoval nobeden oficijelno ki bo ponos svojega naroda.
Petdeset let bo preteklo čez dve leti, odkar obstoji naše Sokolstvo. Koliko zaprek in ovir je bilo treba premagati od onega leta 1863. ko se je na naših tleh vzdignil prvi »Južni Sokol". Koliko boja in koliko zmag je izbojevalo Sokolstvo na domačih tleh.
Počasi so se okrepila njegova krila, in dasi najmanjši med drugimi, si je upal dvigniti se nad domače gore, pogledati v svet in meriti svoje sile z drugimi enakimi. V tem boju je Sokol častno obstal.
Predlansko leto smo bil; v Lu-xenburgu peti, letos smo v Turinu četrti. Največja zmaga, ki smo jo dosegli v tujini, in letošnja turinska zmaga je tem večjega pomena, ker je bila to ena največjih mednarodnih tekem zadnje dobe. Slovensko Sokolstvo je s to zmago pridobilo sebi in svojemu narodu pred celim svetom ugled. Moramo si misliti, da tu pol-drugmilijonski narodič, ki živi svetu komaj znan med svojimi gorami, tekmuje z velikimi evropejskimi narodi.
Kar smo dosegli, je iz lastne sile. Da, še več; to je zmaga one sile, ki jo hočejo zatreti naši klerikalni. V svitu turinske zmage n a j-Ijepše vidimo, kaj nam je So kolstvo in kaj ču karija.
Sokol je bil posebno čast naših mest in je budil iz zaspanosti ono meščanstvo, ki le prerado pozablja na svoj pomen, ki ga ima v narodni ce-
loti. Na mesta so se posebno vrgli klerikalci in ni dvoma, da bo njih prvo delo. ako zasedejo mesta, da bodo zagrabili mestne denarne zavode in — uničili — kolikor bodo mogli — Sokola, kajti Sokol je nemštvu in kleri-lizmu nevaren. Priznajmo si odkrito, da bi ne bilo na ljubljanskem magistratu nobenega Nemca in nobenega klerikalca, ako bi bilo med nami dovolj sokolskega duha. Istotako ne bodo propadli nikoli klerikalizmu oni kraji, kjer bo vladala sokolska ideja. Ako nečemo, da nas zalije tuja in klerikalna sila, je treba da visoko dvignemo narodni in sokolski prapor.
Vzdramimo se! Pomnožimo sokolske vrste! Turinska zmaga nas kliče na pot do novih zmag. Ako smo zmagali na tujih tleh, kako odločno bi morali zmagati na domačih!
Danes se vrši volitev in volitev se bo vršila pod utisom zmage, katero je nam priborilo ono Sokolstvo, ki ga hočejo klerikalci uničiti.
Narod na deželi ne more pojmovati pomena, ki ga ima zmaga Sokolstva za nas. Narod je zaslepljen, naroden ponos in čast sta mu postala tuja on ne ve, kaj sodi tujina o njem. Tem bolj pa bi se moralo zavedati te zmage naše meščanstvo. Ono je pred vsem poklicano, da razume ta trenutek.
Vemo, da bo naše meščanstvo sprejelo Sokole, ko se vrnejo, slavnostno, kakor so si zaslužili. Spcmi njamo naj, kako je češka Praga lani sprejela svoje Sokole, ko so prinesli lansko leto ščit, kot znamenje zmage, iz Londona. Sodeč po navdušenju, ki je v nedeljo zavladalo v Ljubljani, bo vsprejem velik, kakor si ga je zaslužila naša turinska vrsta. Kakor čujemo pride Šolstvo tudi z dežele.
Toda ne uživajmo samo navdušenja, ampak zavedajmo se, da je turinska zmaga uspeh dela.
Zato pojdimo in delajmo v Sokolskih vrstah ali njim ob strani. V tem je naša zmaga, naš uspeh, naša bodočnost.
Petdesetletnica praškega „Hlahola“.
Zlata Matička Praga in z njo cel češki narod slavi vesel jubilej, in temu slavlju se pridružujemo tudi ostali slovanski narodi: Petdeset let je poteklo od ustanovitve najuglednejšega češkega pevskega društva, praškega Jilahola". Češki narod je narod glasbenikov. Iz njega je izšla cela vrsta slavnih komponistov (Smetana, Dvcrdk, Fibich, Suk), cela vrsta slavnih virtuozov (Kubelik, Kocian, Ondriček), slavni pevci (Buri<in, Heš, Marak) itd. Petje je češki narod gojil že od patntiveka, kar nam izpričujejo krasne češke narodne pesmi. Vrsto pevskih društev pa, kjer se sistematično goji češka in slovanska pesem, je otvoril praški „Hlahol“. Petdeset let je že tega. Svoje delovanje je začel v znamenju češtva; prvi njegov koncert pred 50.
leti je bil obenem prva izključno češka prireditev v Pragi.
Po vzoru „Hlahola“ se je ustanovilo sto in sto drugih pevskih društev, ki se v otroški ljubezni danes ob petdesetletnici zbirajo okoli svojega očeta.
Kakor pri nas, so tudi na Češkem bila pevska društva važen faktor pri probuji naroda.
Te dni pa bo zbran v Pragi po svojih odposlancih ves slovanski pevski svet, da se pokloni jubilant. Slovence zastopa »Slavec", Hrvate »Kolo“ in „Mladost“ iz Zagreba, Poljake »Harfa* in „Lutnia“ iz Varšave ter akadem. pevski zbor iz Lvova itd. Obenem zboruje v Pragi kongres vseh slovanskih pevskih društev, ki bo gotovo ukrenil marsinaj koristnega in poglobi zveze med slovanskimi pevci.
Gratulantom praškega »Hlahola“ se pridružujemo tudi mi in kličems jubilantu: naj živi, procvita, rase!
Iz slovenskih krajev.
Iz Trsta. Slovenski tržaški delavec je v resnici velik revež. Zlasti v slučaju bolezni ga laški zdravniki pošiljajo od enega do drugega in ne skrbijo popolnoma nič zanj. Tako je prišel pred nedavnim časom neki tržaški slovenski delavec k zdravniku Jesurumu, zagrizenem židu in ga prosil za zdravniško pomoč. Kljub temu, da je bil delavec popolnoma nesposoben za delo, ker se je preveč prevzdignil, je zdravnik izjavil, je zdrav in ga spodil na delo. Mož je bil ozdravljen, ker so mu pobrali spričevala okrajne bolniške blagajne in tako je ostal brez bolniške podpore, brez zdravnika in brez zdravil in vrh tega še za delo nesposoben. Tako se je revež mučil od pisarne do pisarne in se slednjič obrnil na nekega slovenskega odvetnika, ki ga je podučil, da je bolniška blagajna prisiljena in primorana izplačevati mu bolniško podporo. Zato se meni nič čudnega ne zdi, da Lahi tako postopajo z ubogim delavskim ljudstvom, ker imamo še premalo slovenskih zdravnikov in odvetnikov v Trstu.
Iz Mokronoga. Tukajšnji trgovec Ziherl si je moral za časa popravljanja svoje hiše v svrho povečanja trgovine najeti stanovanje v občinski hiši »Stara šola". Navajen v miru ži-eeti, je bil vesel, da je našel v stanovanju mir. To pa nikakor pa ni bilo povelji njegovi sosedi trgovki Sbil. Na večer 12. majnika so na hodniku ob Sbilnim dvorišču Ziherlove dekline nekaj popravljale. Kar naenkrat je pričelo nanje deževati kamenje. Kdo je metal kamenje, ne verno. Vsekakor, kdo izmed domačih, ker tuj človek nemore priti na dvorišče. Upamo, da bo stvar preiskala naša slavna žandar-merija, ki se je dosed3j še vedno izkazala kot nepristranska.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Slovanski jug.
Sijajno zborovanje srb. samo stalne stranke. 12. t. m. se je vršilo v Zagrebu veliko letošnje zborovanje srb. samostalne stranke, ki je kakor pravi „Hrv. Pokret", važna etapa na potu do velikega narodnega ideala Srbov in Hrvatov, to je zjedinjeuja in osvobojenia srbskega in hrvatskega naroda. Do tako značilnega sklepa je prišlo zato, ker je zborovanje srbske samostalne stranke zbudilo nenavadno zanimanje v prvi vrsti po svoji impo-zantnosti, drugič pa po velikanski važnosti sklepov, ki jih je sklenila stranka z ozirom na veliko narodno borbo na Hrvaškem. Veliko zborovanje srb. sam. strankt je pokazalo v praksi, kakšna mora biti danes narodna stranka, ako hoče resno računati na uspeh v današnji dobi demokratičnih idej in praktičnega absolutizma in v ti državi uresničiti narodne cije. Srb. sam, stranka je pokazala s svojim zborovanjem, da to ni stranka enega sloja, ampak celega naroda, ki stremi za tem, da uniči vse zapreke, ki so na poti njegovemu razvoju in napredku. Liski, sremski, banatski, slavonski in drugi kmetje, mali in veliki trgovci, obrtniki, svečeniki, učitelji, zdravniki, advokati in vsa inteligenca, torej zastopniki vseh slojev srbskega naroda na Hrvaškem, vse to je prišlo v vrstah srb. sam. stranke v Zagreb, da manifestira za velike ideje, ki vodijo to stranko na mukotrpnem potu njene dosedanje borbe. Ta stranka je pokazala svojo narodno zavednost, resno demokratično mišljenje in nenavadno disciplino ravno v Zagrebu, kjer so bile srbske hiše in srbska posestva med njimi tudi poslopja glavnega organa omenjene stranke „Šrbobrana“ 1. 1902. demoli- |
rana, v Zagrebu, kjer so odsedeli pristaši srb. sam. stranke od 1908. okoli dve leti ječe, Po letošnjem zborovanju te stranke se vidi, da so jo preganjanja in ječe okrepile za nove borbe, ki bodo dovedle enkrat do zmage narodne zavesti, da se uresničijo narodne zahteve, naglašene v rezolucijah, ki jih je zbor sprejel. Po sijajnih govorih voditeljev stranke, drja Bogdana Medakoviča, Svetozara Pribičeviča in Buda Budi-saljeviča je odobrila skupščina vse dosedanje dejovanje. V rezoluciji, v kateri oznanja stranka režimu bana Tomašiča v družbi s hrv. samost, stranko boj na nož se posebno naglašajo sklepi in bodoča taktika glede razmer srbskega in hrvašega naroda v celi monarhiji. Stranka bo stopila v zvezo z vsemi srbskimi in hrvaškimi strankami v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in po vzoru koalicije na Hrvaškem začela široko akcijo, z namenom rešiti srbsko-hrvaško vprašanje skupno na celi črti v duhu narodnega; edinstva. Sploh je letošnje zborovanje srbske samostalne stranke velikega pomena za bodočo hrv.-srbsko politiko omenimo, da je sklenila v zvezi z vsemi sorodnimi strankami organizirati tudi bej za občo enako in tajno volilno pravico.
Našim cenj. ljubljanskim naročnikom, ki se pritožujejo, da ne prejemajo »Jutra", sporočamo, da smo jim pravočasno poslali položnice poštne hranilnice in jih opozorili, da jim vstavimo dostavljanje lista, ako vsaj do 12. t. m. ne podaljšajo naročnine, Druga stvar je, seveda, s pritož-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistili 4V2°/0 brez odbitka rentnega davka.
WCHEL ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Romnn Iz starih Bcnctck.
Juana, je zarohnel, ti lažež. Ti nimaš ljubimca. Ti živiš tukaj z bivšim beneškim dožem Kandianom in s hčerjo kurtizane Imperije.
Juana sc je jedva premagala, da ni vzkliknila od groze. Ozrla sc je okrog sebe, kakor da bi iskala orožja, da ubije človeka, da ga ubije, ki ga je ljubila. Sandrigo pa je zalotil ta pogled in divjo voljo, ki ga je polnila. Skomizgnil je.
— Poslušaj, je dejal z mrkim glasom, dvoje je na svetu ljudi, ki sta me smrtno razžalila. Med njima in med mano je borba brez usmiljenja. Ti jih poznaš. Ni mi ti jih treba imenovati. A zdaj vedi, da moram imeti malo Bianko, ki sc nahaja pod svojo zaščito. Ničesar žalega ji nočem storiti. Nikakor ne; samo k materi jo popeljem nazaj domov, ker bo to koristilo mojim načrtom. Ali si z mojimi sovražniki zoper mene? ... Ali si z mano proti mojim sovražnikom ? , . . Ce si, pojdiva; duhovnik naju bo poročil, in ti boš moja Žena do smrti. Praviš, da me nisi več vredna. Toda jaz ne maram razumeti, kaj hočeš reči s temi besedami. Jaz vem samo nekaj! da se ljubiva, jaz tebe in ti mene. Ti pojdeš torej z mano v Benetke in poveš tam vse, kar se je tu zgodilo: nato pojdeva naravnost k duhovniku, ki naju poroči. Torej — kaj praviš, Juana? . . .
— Jaz pravim, da Bianka ne pojde iz te hiše, dokler jaz živim.
To rekši je stisnila zobe z neukrotljivo odločnostjo.
— Potemtakem, ie povzel razbojnik, sc postavljaš zoper mene?
— Da!
In ti praviš, da me ljubiš?
— Dal
— Tem slnbše zate! je zarjul Sandrigo. Sama si kriva!
To rekši se je vrgel nad mlado žensko ter jo podrl na tla. Borba med njima dvema seveda ni mogla dolgo trajati. Juana je bila v par trenotkih zvezana in njena usta zamašena s cunjo, Sandrigo je dvignil bodalo. Toda morda je padel v ta temni prizor vendarle žarok usmiljenja, kajti roka, ki se je bila dvignila da bi zabodla Juano, je omahnila.
— Saj res, je zamrmral ropar, nepotrebno je. In potem, še všeč mi je, da jima pove. . Tako bosta vsaj vedela, s Kom imata opravka.
Ko je podrl Juano, je bil zatipal ključ, ki	ga	je	imela deklica v nedriju. Vzel je ta ključ	in odprl vrata,	ki	so	vodila do
Bianke.
Tam je nekoliko obstal.
— Ali se naj ukvarjam s starcem ? je zamrmral sam sebi. Čemu neki? Norec in slepec, ki	je, naj umira sam	od	sebe!
Nato je odločno vstopil; v	luči plamenice,	ki	jo	je držal v
v roki, se je zagledal v prazni sobi.
Šel je dalje in stopil v drugo sobo; bila je tista, kjer je spal stari Kandiano.
Razbojnik se je rahlo približal starčevi postelji ter par minut s porogljivim smehljajem gledal nanj.
— To ni vredno sunka z bodalom! je zamrmral nazadnje.
Šum, ki ga je povzročil je nedvomno vzdramil starca, kajti
njegove oči so se odprle. In te prazne, brezpoglcdne oči so se s čudnim izrazom uprle v prišleca.
Sandrigo, dasi je bil kot razbojnik hraber spričo pravcate nevarnosti, je ta hip vztrepetal od praznoverne groze.
Zazdelo se mu je, da gleda grožnja iz teh praznih oči.
•Počasi se je odmaknil in brez šuma zatvoril vrata. Nato je s porogljivim nasmehom stresel rame.
— Aha! je zarenčal. Zdaj	sc bojim. A	česa?	Nemara	tega
starega norca? Kaj neki! Hajdimo na	delo!
Odločno se je obrnil v nasprotno smer, nego je iskal dotlej,	ter je obstal pred drugimi	vrati.
Oprezno je odprl, pomolel	glavo	v špranje	in	se	nasmehnil.
—• Tukaj je! jo zamrmral.
Res je bila tam. Bianka je spala mirno spanje srečnega otroka. Lahen smehljaj je plaval na temnordeči jagodi njenih ustnic. Njena krasna bela roka je visela iz postelje. Umerjeno
gibanje njenega diha ji je rahlo dvigalo deviške prsi. Razbojnik je nehote zamolklo vzkliknil:
— Vsi svvetniki, kako je lepa!
Nagla luč se je užgala v njegovih očeh; morda mu je šinila po možganih kaka nizka misel. Toda pomiril se je; prišlo m„ je na um, da velja tu napraviti dobro kupčijo, ne pa izročiti se strasti, ki se je porajala v njegovih Čutih, surova in silovita, kakršna je bila njegova natura.
Bianke njegov vzklik ni bil prebudil.
Sandrigo je postavil svojo svečo na mizo, poizkusil dati svojemu obrazu izraz dobrohotne miline ter se s koncem prsta dotaknil gole dekličine rame.
Ob dotiku te svilnate, tople in dišeče polti pa ga je navdala nenadna pijanost.
Sklonil se je, ves zmeden in prepadel.
Njegove surove ustnice so se dotaknile Biankinih ust.
Deklica se je zbudila in preplašeno odprla oči ter se z grozo umaknila nazaj: obenem se je zavila v odejo ter zakričala v strašnem obupu:
— Juana! Juana! . . .
Odgovorilo ji jo zamolklo ječanje,
Sandrigu se je bila vrnila njegova hladnokrvnost.
— Bebec! se je ošlcl. Pokvarim si še najlepšo priliko do sreče, ki se mi je kdaj	nudila.
Bianka se zdaj ni	upala več ganiti;	glas ji	je zamiral \
grlu od tesnobe; tresla seje ter instinktivno zapirala oči. Samo njena groza je bila še močnejša od njenega strahu; z mašinal-nim gibanjem glave si je brisala ustnice ob odejo.
— Pomirite sc, gospodična, je dejal Sandrigo, nič žalega vam nočem. Prosim vas, poslušajte me brez strahu in dobro preudarjajte moje besede,	zato, ker ne smeva	izgubiti	mnogo	časa.
Prisegam vam, da se vam ne bo zgodilo niti najmanjše zlo.	Sicer
pa je brez pomena, če kličete Juano, ker je ni tukaj. Saj me poslušate, kaj ne da?
Bianka je pokimala.
— Dobro, je povzel Sandrigo. Vidite, hotel sem vam povedati, da prihajam po naročilu vaše matere.
— Moje matere! je vzkliknila Bianka.
(Dalje.)
Leto 11.
■■■■■■■■LE      .......pi 'L MB
:	Izven Ljubljane hi Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravni *tvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo nredniStvu, naročnina upravništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	Številka	303.	:
V Ljubljani, torek dne 16. maja 1911.
MEH'," ' T\r I II  	..	■	II I ' ^»»WI«inii_inni|iWTl!WmM
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
bami onih, ki so naročnino plačali in vendar ne dobivajo lista redno. Tu pada vsa krivda na raznašalce in vsak naročnik, ki lista redno ne dobiva, nam stori uslugo, ako nam to pove, Ker samo na ta način zvemo za ne-rednost in jo poskušamo popraviti. — Naročnina se plačuje samo potom poštnih položnic, raznašalci niso opravičeni sprejemati naročnin.
Spet smo bili konflscirani. To pot zato, ker smo priporočili napredno gostilno pri Spodnjem Cirmanu (Fran Cirman) v Št. Vidu in povedali, da je Spodnji Cirman edina napredna gostilna v Št. Vidu. O kakem pozivu na bojkot ni bilo niti govora, Take notice prinaša „Slovenec“ dan na dan — pa državni pravdnik se za to seveda ne zmeni. Že vidimo, da ne kaže drugače nego da začnemo priobčevati imunizirane članke — razume se, da ne bomo izbirali najbolj mirnih. Gospodje pri vladi in v škofovi palači bodo še skakali!...
Kdor je zoper draginjo živil in stanovanj, mora biti zoper dr. Gregoriča!
Ali je res? Iz zanesljivega vira čujemo, da je bil .Sloveoec” povodom zadnje konfiskacije — menda v četrtek — že naprej obveščen iz vladne palače, da bo konfisciran, in sicer zato, da bi se ne moglo reči, da državni pravdnik konfiscira samo »Jutro”, ampak, da je nasproti vsem »objektiven”. — Ali je to res?
Zmagali smo združene nasprotnike pri občinskih volitvah. V boj, da častno zmagamo tudi danes!
Proti Ivanu Kregarju se je začela kazenska preiskava zaradi hudodelstva zlorabe uradne oblasti. Dosedaj je bila proti njemu samo predpreiskava. Kregar je vkljub temu še danes — akoravno še nepotrjeni — podpredsednik trgovsko-obrtne zbornice in občinski svetovalec. No, upamo, da ne bo več dolgo.
Klerikalni terorizem je ubil poslanca Mandlja, klerikalni terorizem kandidira kimavca Gregoriča.
.Jutro” na občinski seji v Mostah. Kakor čujemo, je nekega dne pri občinski seji v Mostah predlagal klerikalni župan Oražem, naj bi se odposlalo v »Slovenca” neko »Poslano” na adreso našega lista. Toda odborniki so Oražmu račun prekrižali in glasovali proti predlogu. Oražem je hotel na vsak način pripraviti odbornike do tega, da bi dovolili ekspenzar za »Poslano” iz občinske blagajne. Kaj ne gospod Oražem ?
Gregorič je kandidat Stranke Ljudskih Sleparjev!
Drž. pravdnik v službi klerikalcev. Iz krogov naših čitateljev smo prejeli: Da je postal Luschan državni pravdnik v Ljubljani, to se ima zahvaliti slovenskim ? in to je že znano celi avstrijski javnosti. Da se Luschan svojim zaveznikom izkazuje primerno hvaležnega, to zdaj občutijo skoro dan na dan vsi napredni slovenski
listi. Zlasti »Jutro” je^zdaj skoro vsa*, ko jutro pobeljeno. Če bi imel Luschan količkaj vesti v sebi, bi ga tako preganjanje naprednega časopisja moglo vžgati v dno srca, sredi njegove državnopravdniške duše. Kajti ljudje, ki slučajno dobe pred konfiskacijo »Jutro” v roke in vidijo nekaj ur pozneje, kaj je bilo zaplenjeno, majajo začudeno z glavami in se povprašujejo, če res še živimo v svobodni Avstriji. Vsaj smo v Ljubljani ob gotovih časih že vajeni persekucij od strani modrerdečih svinčnikarjev, ampak take nedolžne stvari kot se zdaj zaplenjujejo, tega pa Avstrija še ni doživela. Gospoda, če mislite, da boste s takimi persekucijami vzgoje-vali v ljudstvu čut do pravicoljubja ter spoštovanje do tistih, ki so postavljeni kot vršitelji državljanskih zakonov, tedaj ste na napačni poti. Še bolj na napačni poti pa ste, če mislite s takimi sekaturami zatreti svobodo naprednega časopisja. Še en dober mesec gospodje počakajte in vaši grehi se bodo nad vami maščevali. Maščevati se mora ta škandal, da klerikalci pri nas vganjajo kar se jim zljubi in da jih pri tem delu podpirajo kruhoborbci, katere klerikalci spravljajo le za to do polnih korit, da se za protiusluge uganjajo škandali, ki danes niti na Turškem niso več mogoči. Gospodje napredni časnikarji le nevstrašeno naprej, javnost stoji na vaši strani.
Vse klerikalne obljube za današnjo volitev so prazne, potrpežljiv je papir, na katerem samega sebe hvali že neštetokrat propadli kan-[didat Gregorič.
Marijine device kot priprošnjlce za volitve. Iz Št. Vida nam dodatno k včerajšnjemu poročilu pišejo: Našega župnika, ki je zanesel tudi v tako društvo kot je požarna bramba, svojo hinavsko politiko, je močno skrbelo, kakov bode izid volitev za draveljsko požarno brambo. Agitiral je med svojimi tercijalkami in Marijinimi devi-eami, naj gredo na občni zbor k Slepemu Janezu ter naj tam pridno molijo rožni venec ter prosijo Marijo, da bi ona klerikalcem pripomogla do srečne izvolitve. Kar je bilo mlajših devic (?) so si res za to noč — luna, krasna majeva noč — doma vzele dopust — ampak k »Slepemu Janezu” pa le niso šle. Bog ve, pri katerih čukarskih Janezih in zakaj so prosile tisto noč Marijo, če so namreč v taki lepi noči sploh kaj nanjo mislile. Le starejše tercijalke, ki nimajo nobenih želja več po lepi majevi noči, so župnika ubogale ter se vtihotapile v kuhinjo omenjene gostilne. Ko se je volitev pričela, so vzele rožni venec v roke ter molile! »Češčena si Marija milosti polna — — Ti Anca, slišiš, dva naših so liberalci že vun vrgli. —
—	Blagoslovljena si med ženami — Ješež, slišite, naši že »pretustirajo” . . . In po temu načinu so molile svoj rožni venec še dalje, Ko pa se raznese glas tudi do teh Marijinih mo-lilk v kuhinjo, da so liberalci zmagali, so pobožne ženice jezno pobasale vsaka svoj rožni venec v žep, se dvignile in se zmazale vun. Zunaj so naredile svoj »občni zbor” in takole zborovale: Požarna bramba zdaj ne bo imela blagoslova. — Ga tudi ne sme imeti. Zakaj zdaj, ko so ti zlodjevi liberalci zmagali, mor a vse hudič vzeti! In s tem »katoliškim” blago-
slovom so pobožne ženice zaključile svoj »občni zbor.
Kdor hrepeni po svobodi, bo danes volil profesorja Reisnerja.
Novi Vodmat je prijazna naselbina, ki se je v par letih dvignila v krasno delavsko postojanko in bo morebiti v kratkem najlepši del ljubljanskih predmestij. Novi Vodmat šteje približno 160 hiš, v katerih prebiva večinoma delavski proletarijat. Volilnih upravičencev v občinski svet moščan-ski je v tretjem razredu čez 300 in tvorijo čez polovično večino cele ostale občine. Ko je bila 1. 1906. volitev v občinski zastop, takrat se ni popolnoma nič oziralo na Novi Vodmat. Takrat je bilo izvoljenih 12 odbornikov klerikalcev, ki gospodarijo v občini še danes, to je že tretje leto čez postavno dobo. Večina moščan-skega prebivalstva je naprednega mišljenja in kot taka odločno proti gospodarstvu klerikalnega terorizma. V celem ima Novi Vodmat dva odbornika, oba klerikalca. Kako se to vjema? Volilci so po veliki večini napredni, v občinskem odboru pa sedita dva kle-rikalea in zastopata te napredne občane. Šmartno in Hrastje, komaj 70 hiš, imata 5 odbornikov. Tukaj bo treba resne remedure. Na dan volitve bodo volilci iz Novega Vodmata vzeli v roke veliko metlo in pomedli klerikalce iz občinskega odbora. Najsibode naprednjak ali socialist, skupno v boj proti klerikalcem. In naša zmaga bo še bolj sijajna, kakor je bila napredna zmaga v Ljubljani. Seveda je za to treba dela, dela in zopet dela.
Klerikalen kandidat je reprezentant terorizma absolutizma in vsestranske zaostalosti.
Kakršen šef, takšno funkcioniranje. V soboto popoldan se je nudil pred šenklavško cerkvijo mučen prizor: Nad pol ure je ležaljmrtvi poštni uslužbenec Skala na tlaku ob cerkvi, predno je došla policijska komisija z zdravnikom in uradnim organom na lice mesta. Vse je godrnjalo nad tako malomarnostjo, policaji pa so tekali sem in tja in iskali — policijskega zdravnika. Čemu imajo neki na rotovžu tega Lauterja za svetnika, ki poje vsako leto 4800 K — mestni blagajni, ko ne razume ničesar in — tudi ne dela nič!
Proč s klerikalno strahovlado, proč zizkori-ščevalbi našega ljudstva, proč z izdajicami našega naroda!
Stranka,svobodnega združenja*.
Časi se spreminjajo in vremena tudi. Enkrat je dež, enkrat solnce, zdaj je hladno, zdaj toplo. Ljudje se prelevu-jejo in stranke rastejo v naši deželi, kakor gobe po dežju. Med najnovejše, najmlajše in najmanjše stranke moramo prištevati stranko »svobodnega združenja”; tako se namreč imenuje, oziroma hoče veljati kot taka neka stranka s »petimi” volilci, »dvema” volilkama, enim generalom in brez zastopnika v občinskem svetu ljubljanskem. V nekem glasilu te stranke je neki pisec tako označil to svojo stranko. Obenem pa je hotel g. Novaka pred javnostjo omaloževati ter ga tako zasmehovati, a se mu je ta poskus popolnoma ponesrečil. Povemo namreč piscu onih vrstic, da nam je na-
tanko znano, zakaj je g. Novak izstopil iz stranke »svobodnega združenja”, in tudi vemo, da je ta vzrok še pred izjavama v »Jutru” in »Slov. Narodu” naznanil odborovi seji. Torej pamet, in ne zavijajte dejstev v temen plašč meglene jasnosti! Skrbite raje za raz-vitek svojega »svobodnega združenja” ter pustite mirne ljudi v miru!
Gregorič je šele na stara leta postal klerikalec. Proč s političnimi neznaČajneži!
Financmlnister Lampe je v nedeljo ponujal svoje milijone po Šmarji. Možje so se kar čudili, od kod je vzel Lampe toliko denarja in pa toliko radodarnost. Nazadnje so šele pogrun-tali, da Lampe obljubuje tisti denar, ki ga — nima, namreč onih 10 milijonov deželnega pufa, ki še v zraku plavajo. Lampetova radodarnost se je možem zelo sumljiva zdela, kajti toliko je že pameten tudi najneumnejši od njih, da ve, da je vsak puf, tudi deželni, treba enkrat plačati. Kdo ga bo plačal? Mar širokoustni Lampe? Kaj še! Ta se bo takrat skril bogve kam! Plačevati pa bodo morali — kmetje. Tako je bilo vedno. Tako bo tudi zdaj. Med drugim je Lampe tudi oznanjal naprednjakom bojkot: kdor je z »nami”, bo kaj dobil, kdor pa ni, pa nič. Tako govorjenje, ki se je celo klerikalcem studilo, je treba najstrožje obsoditi. Deželne doklade morajo plačevati naprednjaki ravnotako kakor klerikalci, deželni desetmilijonski puf bodo morali naprednjaki plačevati ravnotako kakor liberalci — zato imajo ravnotako kakor klerikalci tudi pravico do deželnega denarja. Sicer pa vseh dni še ni konec in nikjer ni zapisano, da bo klerikalna slava trajala v deželnem zboru na vse večne čase. Ampak takrat bodo klerikalci morda še bridko obžalovali svojo sedanjo politiko.
Poštene razmere na Bledu so kaj čudne. G. Ludovik Geržina, trgovski potnik iz Trsta, je dobil v hotel »Triglav” brzojav in je moral plačati za dostavljenje 70 vinarjev. Sploh se mora na Bledu plačati za dostavljanje brzojavov posebna pristojbina, ako ne stanuje naslovljenec slučajno v sami vasi Bled, kar,je zelo neprijetno za letoviščarje, ki stanujejo v obližju železniške postaje. Poštna uprava bi se pač morala postaviti na edino pravilno stališče, da je smatrati vse okolu jezera kot en sam kraj in ne bi smela zahtevati plačila za dostavljenje brzojavov v hotele in vile, ki se nahajajo v obližju železniške postaje.
„Flotenverein“, to športno društvo nemških aristokratov, ki jim ne-aristokrati služijo samo kot privesek, ima sedaj tudi v Ljubljani svojo podružnico in člani so po večini — Slovenci. Slovenci smo reven narod, ali davke moramo vendar plačevati državi, ki nam pa zato nič ne da in moramo s svojimi prispevki vzdrževati šole v krajih, kjer bi se one morale vzdrževati iz javnih sredstev. Za to mislimo
—	in vsak pameten človek nam pritrdi v tem — da bi vsak Slovenec, ki je dal kaj za »Flottenverein” bolje storil ako bi dal ta denar Ciril-Meto-dovi družbi, ali pa tudi »Slov. straži”, ako mu je Ciril-Metodova družba pre-liberalna, »Flottenverein” naj pa vzdržujejo] Nemci, ako ga hočejo že na vsak način imeti, ker oni dobijo od države vse kar hočejo, njim ni treba zbirati — za ljudske šole, ker jih imajo še preveč. To je naše mnenje o »Flot-tenvereinu” in upamo, da bodo tega mnenja vsi pametni Slovenci.
Klerikalen poraz v Dravljah. Iz
šentvidske okolice se nam poroča: Vse spletkarije, vse delo naših »katoliških” od župnika do zadnjega šnop-sarja, vse je bilo zaman. Požarna bramba v Dravljah vsaj za to pot še ni prešla v klerikalne roke, kakor so katoliški spletkarji z gotovostjo računali. Dvakrat se je vršil občni zbor pri »Slepem Janezu”, obakrat so klerikalci razgnali zborovanje, niso hoteli biti vsi navzoči in tisti, ki so prišli na zborovanje niso hoteli voliti, ker so uvideli, da jih je z onimi vred, ki so štrajkali doma, še vedno premalo za uspešen naskok. Zborovanje odložiti, dokler vtihotapijo zadostno število svojih volilcev v društvo, to so hoteli doseči; pa k sreči se jim ta manever ni posrečil. Zaveden narodnjak načelnik g. Kregar je sklical za pretečeno soboto večer zopet v na-rodno-zavedni gostitni pri »Slepem Janezu” tretji in zadnji občni zbor, ki je imel pri vsakem številu navzočih biti sklepčen. Tega zborovanja se je udeležilo 43 članov, izmed katerih dva klerikalca radi nedoletnosti nista bila opravičena voliti. Ko so klerikalci uvideli, da so tudi to pot v manjšini, so zopet zahtevali preložitev zborovanja, česar jim pa načelnik g. Kregar m dovolil. Razdal je ne glede na klerikalne ugovore toliko volilnih listkov, kolikor je bilo opravičenih volilcev navzočih. Klerikalci so se volitve vzdržali. Načelstvo in odborništvo je bilo izvoljeno z 22 glasovi. Tako kot so bili klerikalci pri teh volitvah poraženi, morajo biti tudi pri bodočih občinskih in državnozborskih volitvah.
Najnovejšo mladeniško Marijino družbo imajo v Šmarji na Dolenjskem, Ustanavljat jo je prišel sam Janez Kalan, ki ga je v Jeruzalemu Arabec premikastil, ko je njegovemu oslu pridige delal. Janez Kalan je namreč od škofa nalašč za to »gor postavljen”, da dela Marijine družbe — dekliške in fantovske. In tako ga je pot pripeljala tudi v Šmarje. Klerikalcem ni težavno delati društva. Danes ustanove »Čuka” in si nalove kakih 20 fantov. Cez en teden pride Marijina družba in za člane vpišejo kar onih 20 fantov. Pet, šest društev, pa povsod eni in isti člani ... V Šmarji je torej Janez Kalan delal v nedeljo fantovsko Marijino družbo in je nalovil 24 članov. Pozno se je spomnil na Šmarje, kajti povsod že imajo Marijine družbe, samo v Šmarji je ni bilo. Šmarje so še v tem oziru zadnje na svetu. Janez Kalan je fantom, pa tudi dekletom (kajti vsak devičar je pripeljal seboj v cerkev svojo devico) kaj »žmahtno” govoril. Marijinim devicam je obljubil, da jih bo »za eno žilco potipal”, kar so mu pa fantje zelo zamerili. V znamenju »žijce” se je torej Marijina družba v Šmarji začela in v tem znamenju se bo nadaljevala in korakala od uspeha k uspehu.
K sprejemu turinske vrste pridejo tudi starejši bratje Sokoli, tako-zvana stara garda. Saj pa so oni po-nosnina veliki uspeh Sokolstva, za katero so se borili, veseli jih, da ni bil ta boj, ki traja že skoro 50 let, zaman. Začeli so se kazati uspehi in zato pričakujemo, da bodemo videli v tem času večkrat kot dosedaj nastopiti starejše brate tudi v kroju. Ob tej priliki torej, pri sprejemu turinske vrste, stara garda na noge. Na zdar!
Krojaški pomočniški zbor je imel včeraj burno zborovanje zaradi kolektivne pogodbe, ki je bila v nedeljo, 14. t. m. na izrednem „ občnem zboru mojstrov odklonjena. Če se ne doseže sporazumljenje in ureditev tedenskih plač, preti stavka pomočnikov,
Oedipus v cirkusu Buschu.
(Dalje.)
Menda ni oblačje, ki zakriva solnce, več tako temno, kajti temo je pregnala medla svetloba, kakor v mesečni noči . . .
Sedaj pridrvi mladenič, pritajeno tožeč, in se zgrudi pred stopniščem patače . . . Sedaj dva! . . . Zopet dva! ... Pa trije! . . . Z nižine prihajajo, palača je na višini ... A sedaj — cela truma jih je, obupno proseče iztegajo roke, njih obrazi so bledi in trpeči in trpka usta kličejo: »Oedipus, pomagaj! Pomagaj, kralj!” Kakor blazni se zaženejo na prostor pred stopniščem, zmučeni se zgrudijo na tla in tožijo, tožijo, da nam pretresa kosti in nam trga srce: »Oedipus — kralj — pomagaj! . .
Nakrat se odpro vrata palače ... Vse obmolkne — Oedipus se prikaže, obstoji vrh stopnišča. V nemi bolesti dvigne vsa ta množica proseče roke. Sedaj spregovori kralj: »Otroci, kaj poklekate? . . ."
Mirno in nežno. Nič ni kraljevskega na tem kralju. Stoji pač mirno kakor kip tam vrh stopnic, in vzravnano, in ta mirnost k večjemu diha dostojanstvo. A sicer —- roke mu vise malomarno ob telesu, njegov obraz je ženski, njegov pogled mehak, a še mehkejši njegov glas. Niti pri naslednjih besedah, ki kar silijo k dostojan-
stveni pozituri, češ, jaz sem kralj, se ne zgane. Govori pač o človeku Oedipu in ne o kralju:
»Jaz sam stojim pred vami — Oedipus ...” In resnično, njegova usoda je grozna, dovolj grozna, da nas ne more zanimati, je li ta človek kralj ali berač. Tako mirna je njegova igra skozi vso tragedijo. In celo proti koncu, ko se kar kopičijo tragični momenti, kako hraniš kretnjami
—	a kako so zato one, ki jih napravi velike in pretresljive, dasi so tako preproste in enolične, kakor le mogoče.
Ta vpliv Reinhardtove režije je videti na vseh, na solistih, kakor na zboru. Ta disciplina, ki jo spoznamo posebno v zboru je občudovanja vredna. Par sto ljudi v tako kratkem času podrediti tako svoji volji in doseči pri tem take uspehe v umetniškem izražanju, to zamore samo avtoriteta, kakor je Maks Reinhardt. Seveda je imel tu na Dunaju materijal, ki je razumel vsako njegovo željo, ki je zaslutil vsako njegovo misel. Saj so zastopali zbor sami visokošolci. To naraščanje obupne tožbe začetkom tragedije, ti obupni klici, ki sc združijo pred palačo v en sam pretresljiv obupni krik, vse to me je navdalo z grozo. In takoj nato ona mučna tišina, ko se prikaže Oedipus. In kako pretresljivo so tožili po Oedipovem nagovoru že utrujeni in medli glasovi radi grozne resnice: »Mej nami je kuga . . .“
Mojstrsko izraženo je bilo občutje v trenotkih po begu kraljice in kralja
v palačo, po tem, ko sta izvedela, da sta živela v zakonu kot mati in sin in rodila celo otroke:
Medlo, turobno jutro ... V gradu zamolkel ropot in nemir . . . Množica, ki je zasledovala pred palačo dogodke na stopnišču, je razumela vse . . . Zaslutila je nesrečo v palači . . . Nekaj se jih torej zažene za kraljevsko dvojico proti vhodu, kakor da hoče preprečiti ono grozno, ki se ima zgoditi. A strah jim ne da vstopiti, in vrnejo se zopet. Zopet se jih nekaj zažene gori, še več ko preje, a tudi ti se vrnejo . . . Slednjič zdrvi vsa množica gori po stopnišču, a tam jo spreleti groza in strah, zbeži torej zopet nazaj doli na prostor pred stopniščem . . . Strah zapira vsem grlo, in v tej muki začno begati nemi, a sicer kakor blazni pred palačo vse križem, semintja . . . Nakrat grozen krik v gradu; ... In vsa množica se strahu prevzeta zaobrne in zbeži s pritajenim, hripavim krikom tja v temo.
In sedaj oni prizori po samomoru kraljice in groznem činu kralja!
Nenadno se odpro vrata . . . Služkinja pridrvi obupno ven in zavpije: »Kraljica je mrtva! . .” Še ena, z besedami: »Sama se je!" . . . »Z lastno roko!”	jih	zakriči več	in prihiti iz palače	. . .	»Ne	reci,	kako”
pravi zadnja .	. .
In vse to	pretrgano,	v blodnem
beganju po stopnišču, doli proti nižini, in zopet nazaj proti palači . . . Slednjič se zmučene zgrudijo ob stebrih palače, na stopnišču ali pa stoje
trepetaje po dve, po tri skupaj . . .
Ena še pripoveduje, kako si je kralj z zlatim nakitom kraljičinim iz-bodel oči . . .
Grozen in pretresljiv je zadnji prizor. Kralj Oedipus se privleče iz palače in obstoji opiraje se na steber ob vhodu . . . Njegovi lasje so raz-mršeni, oči mu krvavijo, njegovo nago telo zakriva deloma bela toga . . . Zmučen od bolečin sloni ob stebru. Sedaj zastoče, trikrat ... In ti trije zategnjeni, bolestni, blazni kriki, ki so sc mu izvili iz prs in so bili v tej tišini budečega se jutra tem groznejšl, vsak silnejši in obtipnejši od prej-šnega, ti mi ostanejo v spominu vse moje življenje . . . Vsa že pretrpela in vsa bodoča bolest je bila izražena v njih . . .
Nato par korakov proti stopnišču. Tožeč se bliža prvi stopnici ... Sedaj je tam: Moj Bog! — Padel bo 1 — lil res, kakor pijan sc opoteče in dospe na planoto. Nekaj časa premišljuje, iti nato oni tragičnokomični skoki z ene noge na drugo: »Ah! Svatba! Svatba! . . .”
A sedaj najprisrčnejši a tudi najbolj tragični prizor.
Os|epcli in od duševnih in telesnih bolečin že skoraj blazni kralj objema dva nežna otročiča, dve deklici, katerima je brat in oče obenem, in joče:
»Kje sla otroka moja! Sem k očetu! Oči ne zro vas več. Izjokal sem si jih — tu s tema lastnima rokama.”
Solnce vzide ... A samo drugim. Njemu — ne več . .. Njegovo solnce je zašlo in ne vzide nikdar več . . .
S težavo se splazi vrh stopnišča, kjer je še pred nekaj urami stal kot kralj, ne sluteč, kako mu grozi usoda.
Zadnje svoje moči zbere in sedaj stoji tam vzravnan in miren, kakor včeraj ... A danes ne valovi več kraljevi plašč z njegovih ramen; nago telo zakriva slabo le se revna bela toga ... Na čelu mu ne blesti več kraljevi diadem; zakrivajo ga zmršeni lasje, in mu senčijo obraz. Iz oči ne sije več kraljevska milina; iztekle so mu, in kri, ki je vrela iz njih je zarisala na licih široko rudo pot ... A on sc ne vidi v vsej tej bedi, ne čuti bridke ironije, ki govori iz tega vzravnanega a opačenega telesa . . .
Zato pa tudi v njegovih besedah in v njegovem glasu ni nič ironije, ne sarkastna; samo bridka resnica: »Tebanci! to je Oedipus, prej velik mej narodom in mnogokrat zavidan. Zato počakaj človek zadnji dan v tihem, čisto v tihem.”
Od vedo ga v palačo . . • Ljudstvo se je v grozi razšlo in p01^« v medlem jutru ... VbC >
pra/im . . e	zategnjeno
in turobno, kakor včeraj, in tam nekje v daltavi zaječi glasovi. »Oedipus... Oedipus . . • Milan Skrblnftek.
Ifl
■
ti
^ svetu \e zasluga Gregoriteve
ker so ti organizirani. Mojstrom je to migljaj, ki jim marsikaj pove!
Gremij trgovcev v Ljubljani. Dne 28. t. m. ob devetih dopoldne se vrši redni letni občni zbor »Gremija trgovcev v Ljubljani" v veliki dvorani Mestnega doma.
Na interesantno stavbo, katera se namerava zgraditi v Selenburgovi ulici št. 6, opozarjamo cenjene trgovce in obrtnike. Več v tozadevnem današnjem inseratu.
Soclalno-demokratični kandidat z& državnozborske volitve za mesto Ljubljana je pisatelj Etbin Kristan. Dfuge stranke v Ljubljani še niso po-stiivile svojih kandidatov.
Socialisti v Spodnji Šiški protestirajo. Na sobotnem državnozborskem volilnem shodu v Sp. Šiški so socialistični zborovalci ob zaključku zborovanja tudi protestirali, da se pristojne oblasti pri imenovanju svetovalcev za sedanje medvladje v občini niso prav nič ozirale na delavstvo, ki tvori skoro pretežno večino občanov v tej občini. Vlada je dala klerikalnemu gerentu 2 in pol svetovalcev za pomoč, a niti enega socialista. Protest je bil soglasno sprejet. Mi smo že opetovano naglašali, da so se v tej županski krizi ravno šišenski socialisti preveč poniževali in hlapčevali pred deželnim odborom in deželno vlado. Dasi ravno kot prijatelji delavske mase se tudi mi pridružujemo zgoraj omenjenemu protestu, vendar moramo na drugi strani tako hlapčevanje in par-doniranje kot smo ga v tej krizi med soc. krogi opazovali, odločno obsojati. Sicer pa: vsaka šola nekaj stane in mi trdno upamo, da so se prizadeti gospodje iz te šole za bodoče tudi nekaj naučili,
Sokol I. se udeleži pogreba umrlega brata Ignacija Čamernika, kamnoseka in posestnika, Komenskega ulica št. 26, ki se vrši v torek dne 16. maja ob 5. uri popoldan. Odbor vabi brate člane, da se udeleže v velikem številu pogreba v kroju. Zbirališče ob pol 5. uri popoldan v društvenem lokalu. Na zdar!
Bachmajerjev kinematograf par dni ne bo imel predstav, ker se preše li na drugo stran nasproti gugalnici.
Občni zbor C. M. podružnice za Senožeče in okolico se vrši z običajnim vzporedom v soboto dne 20. majnika zvečer ob 8. uri v gostilni gospoda Antona Zadneka v Senožečah.
Akad. dr. slov. agr. »Kras" na Dunaju naznanja svoj I. redni občni zbor, ki se vrši dne 16. maja ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom:
1.	čitanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. poročilo preglednikov, 4. razdelitev trakov, 5. volitev novega odbora, 6 slučajnosti. Lokal: Gostilna Hellebart XVIII., Cottagegasse 6. Slovanski gosti dobro došli!
Slovenske filharmonije oddelek koncetrira danes v hotelu »Tivoli". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost.
Cirkus Schmidt ima danes prvo predstavo.
Izgubljen je bil od Šiške do Frančiškanske cerkve zlat uhan z opalom. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi Sp. Šiška Knezova ulica 221.
Vremenske izpremembe. Znamenja smer jugovzh.-jugozap. kažejo na večje elementarne izgrede v oddaljenih krajih. Pri nas bomo njih vpliv bržkone že danes občutili potom vremenske izpremembe.
Ponesrečen kolesar. Včeraj popoldne je neki kolesar vozil po Karlovški cesti in kakor imajo nekateri posebno navadno, zavozil je po tiru električne cestne železnice. Ko je hotel kreniti s tira, se mu je kolo prelomilo, sam pa tako odletel na tla, da je nekaj časa v nezavesti j obležal.
Samomor v Trzinu.
(Posledice domačih prepirov.)
Pri Grčarjevih v Trzinu že dalje časa ni bilo domačega miru, vkljub temu, da je gospodarstvo v dobrem stanju. Saj je stari Grčar imel menda celih 9000 K. Pa prepir, ko se enkrat začne, se nerad konča, in navadno se konča nesrečno.
Stari Grčar se z mladima dvema ni posebno dobro razumel in si je zaradi prepirov že enkrat z britvijo prerezal vrat. Pa takrat so ga rešili.
V	nedeljo pa je zopet prišlo nekaj navskriž in se je stari Grčar popoldne ustrelil v lice. Rana mu je šla skozi usta in so ga potem za silo obvezali in so mu devali nanj mrzle obkladke. Grčar pa menda nikakor ni maral ostati pri življenju. Ponoči je vstal in je šel pod streho, kjer se je obesil. Ko ga je našla gospodinja, je mislila, da je še živ in je letela v vežo, kjer je našla srp in ga je odrezala. Toda Grčar je bil že mrtev. Prepeljali so ga v Mengeš v mrlvašnico.
Razne vesti.
* Mati umorila dvojčka. Policija v Brooklynu je aretirala 24 let staro Gaetano Amato, ki stanuje z možem v hiši št. 183 Stillmann St., in 36 let starega Vicinco Girardo, njenega bratranca. Oba sta osumljena, da sta zavdala dvojčkoma, ki jih je porodila Gaetana Amato. Mož Gaetane je bil šel pred petimi meseci po ženo v Italijo, katere že ni bil videl skoraj deset let. Takoj po povratku v Ameriko mu je žena porodila dvojčka. Oče je bil ves srečen in še mislil ni, da sta dvojčka prišla le malo prehitro na svet. Ljudje so začeli govoriti marsikaj o njegovi ženi in Girardu, ki je bil tudi prišel z zakonsko dvojico v Ameriko. Nastal je v rodbini prepir.
V	četrtek je umrl en otrok, v petek pa drugi pod jako sumljivimi okol nostmi. Zdravniška preiskava je dog-
1 nala,v da sta bila otroka zastrupljena.
—	Žena jih je s pomočjo Girarda umorila.
* Češki avlatlk Kašpar je letel pretekli petek 100 km v 80 minutah. Dvignil se je v Pardubicah ob 6. uri zjutraj ob polu 8. uri je letel že vi soko čez Prago in se je spustil \ Chulach na tla. Polet je vzbudil splošno pozornost in je lep uspeh na polju aviatike. Celo škof Doubrava iz Kraljevega Gradca, ki je sicer malo vnet za moderne stvari je obiskal ing. Ka-šparja v Pardubicah in je Kašpar pred njim napravil s svojim aparatom par krogov v zraku. Vkljub temu, da je Kašpar letel zgodaj zjutraj, — ker so vetrovi zjutraj najmirnejši — je opazovalo polet na tisoče ljudij v vseh krajih, nad katerimi je letel. Letel je v višavi 500 m.
* V Berlinu so razpisali 400.000 frankov za nagrade, ki se razdele avi-atikom 1. 1911.
* Majeva cvetna slavnost na Dunaju je prinesla 137.000 K čistega dobička. Toliko so stržile dunajske ari-stokratke za cvetlice, ki so jih prodajale po ulicah. Denar je namenjen dunajskim ubožcem.
* Avtomobilska dirka, ki se je vršila v dneh 13. do 16. maja čez Alpe med Dunajem in Trstom, je bila druga največja v Avstriji. Največja je bila leta 1905.
* Po 30 letih. Te dni se je dogodil na Dunaju zanimiv slučaj. Neka Terezija Schmied, sedaj 52 let stara —- je pred 30 umorila svojega otroka. Nihče ni vedel o zločinu. Te dni pa jo je poklicala vojaška oblast, ker je popraševala po nekem Ivanu Schmiedu. Terezija Schmied se je pri tem tako zagovorila, da je vzbudila s svojo negotovostjo sum; uradnik jo je na to natančneje izprašal in Terezija Schmied je sama izdala svoj zločin. Izročili so jo takoj sodišču zaradi detomora.
* Zanimiva razprava je bila pred sodiščem v Beljaku. Ko se je perzijski šah februarja meseca vozil v Meran skozi Beljak se je zgodila na beljaškem kolodvoru mala nesreča. Voz, v katerem je sedel šah s svojim haremom, s petimi damami in evnuhi, je prišel pri prepregi na napačen tir in je vanj zadela neka lokomotiva s tako silo, da je prtljaga padla s polic na šahove dame in evnuhe ter jih nekoliko potolkla. Strojevodja Kenda je bil tožen, da ni pazil na premikača in na znamenje in je dobil 4 dni zapora zaradi
—	perzijskega šaha in njegovega harema.
Slovenska Sokolska Zveza.
Bratje Sokoli!
Na mednarodni tekmi v Turinu je izvojevala slov. telovadna vrsta nepričakovan uspeh Slovenskem Sokolstvu. Da se na primeren način za to zahvalimo, poživljamo vsa sokolska društva iz Ljubljane in okolice, da so pripravljena za sprejem bratov telovadcev, ki se vračajo iz Turina.
Zbirališče vsega Sokolstva bo pred Narodnim domom. Tam se uredi in odkoraka z godbo na čelu na kolodvor.
Dan in ura prihoda še ni znana. Slovenska Sokolska Zveza bo to vsem društvom takoj naznanila čim izve.
Bratje, pridite polnoštevilo in pokažite s tem, da se zavedate velikanskega uspeha Sokolstva, velikanskega uspeha Slovencev.
Na zdar!
Predsedstvo S. S. Z.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Socijalistlčnl shod v Trstu.
Trst, 15. maja. Danes zvečer ob 7. uri se je vršil v Trstu velik socija-ističen shod, na katerem sta govorila socijalista Cerniud in Puecher. Udrihala sta pred vsem po laških liberal-
cih in seveda tudi po Slovencih. Po shodu se je 4000 do 5000 glav bro-ječa množica napotila proti Glavnemu trgu in ulici Nuova, katero je pa policija zaprla. Pred uredništvom „Pic-collo" se je množica ustavila in nato odšla v .Društveni dom". Glavni trg je bil zastražen od 200 do 300 stražnikov.
Prašekova kandidatura.
Praga, 15. maja. Kakor znano, je izvrševalni odbor češke agrarne stranke bivšemu poslancu Prašeku prepovedal zopetno kandidaturo za državni zbor. Ker pa so njegovi vo-lilci odločno zahtevali, da zopet kandidira, se je Prašek klonil zahtevi vo-lilcev in kandidaturo sprejel. Na volilnem shodu v Všetatih je izjavil, da so očitanja, da je kedaj jemal pod-podpore iz dispozicijskega fonda, popolnoma neosnovana in povdarjal, da obstoje med njim in stranko popolnoma osebni spori. Volilci so njegov govor vzeli z velikanskim odobravanjem na znanje.
Sultanovo potovanje.
Solun, 15. maja. Sultan odpotuje v najkrajšem času v Macedonijo in poseti najprej Solun. Radi tega se v Solunu vrše velike priprave za sprejem sultana in je že več polkov rezervistov poklicanih pod orožje.
Položaj v Maroku.
Pariz, 15. maja. Marokanci poživljajo narod na sveto vojno proti Špancem, predvsem pa proti Francozom. Francoske čete prodirajo vedno bolj naprej. Kakor se zatrjuje, se tudi Anglija popolnoma strinja s francosko akcijo proti vstašem.
Koroški bivši deželni predsednik umrl.
Celovec, 15. maja. Danes je umrl v Celovcu bivši koroški deželni predsednik Goess.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki Iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Komptoristinjo, ki je popolnoma vešča nemškega in slovenskega jezika, strojepisja in nemške stenngrafije, išče tukajšnja veletrgovina. Gospodične, katere znajo tudi laško imajo prednost. Naslov: Veletrgovina Ljubljana poštni predal 85.	282	3-1
Izbirka različnih znamk vseh držav se ceno proda. Kje pove .Podružnica Jutra v Sp. Šiški.*	134	2-1
Proda se nova hiša z dobro vpeljano gostilno in mesarijo. Tik hiše je mesnica, klavnica, hlev in pod hišo prostorna klet Za hišo sadni vrt in vrt za zelenjavo. Hiša je oddaljena par sto korakov od bodočega kolodvora belokranjske železnice. Cena se izve na licu mesta. Anton Jakša, gostilničar in mesar, Gradac, Bela Krajina.	133	3—1
Lepa „ViIn“ s 6000 klat zemljišča v bližini Ljubljane se proda po zmerni ceni jako pripravna za sanatorij. Več se poizve pri upravi »Jutra*.	132/4—1
KORESPONDENCA.
Krojač se želi v svrho ženitve seznaniti s samostojno šiviljo. Veselje ima tudi do trgovine, ali primerne obrti. Ponudbe do 20. t m. pod .Obrt* na Prvo anončno pisarno.
281 1-1
Deželna zveza za tujski prometna Kranjskem v Ljubljani
naznanja, da se vrši R
v sredo 31. maja 1.1. ob 12. uri opoldne v deželnem dvorcu soba = štev. 78 v Ljubljani ==
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o društvenih financah in
sedanjem denarnem stanju.
2. Poročilo o dosedanjem delovanju.
3. Predlog glede Tourist-Offica.
Predsedstvo.
Išče se
ii »a ra
naj si bode v Ljubljani ali blizu Ljubljane. Ponudbe sprejema »Podružnica Jutra" v Sp. Šiški.
Konj!
lepe postave zelo močne rasti in figu-ranten brez napake 16lh visok 7 let star, za težko vožnjo in tek, priporočljiv za hotelski omnibus se proda za 920 K pri M. Kern, Poljanska cesta št. 17.
Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
V konkurzu „Glavne posojilnice“ v Ljubljani se v smislu odločbe c. kr. višjega dež. sodišča v Gradcu z dne 13. maja 1911, opr. št. Rjll 68jIIjl prekliče na dan 16. maja 1911 določeni likvidacijski narok s tem, da se isti preloži na 10. junija 1911 ob 9. uri dop. pri podpisani sodniji soba št. 123, z dostavkom, razglašenim s tusodnim sklepom z dne 13. febr. 1911, opr. št. S 3|II|4.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani,
oddelek III, dne 15. maja 1911.
Cerjeni trgovci in ~ obrtniki. =====
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Selenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon štev. 299.	Poštni	predal	štev.	54.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
T7*	t©Toa3-ra,r:rxa,:h.:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Piellier, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuclis, Marije Terezije cesta. Sajč Dunajska eesta.
Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra eesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica,
Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta
- Cirkus M. Schmidt -
V torek 16. maja otvoritvena predstava
v lastni cirkuški proti vremenu zavarovani zgradbi v Lattermannovem drevoredu.
Lastna godba.	14	prve vrste sporeda.	Lastna razsvetljava,
Šolski in konji v svobodi. Parterna in zračna gimnastika. Kombinirane in senzacijske točke in privlačnosti.
CENE: Loža (5 oseb) 14 K, sedež v loži 3 K, zaklopnl sedež I. vrste K 2 40, zaklopni sedež_ II. vrste K 2*—. I. prostor K 160, II. K 120, III. 80 v, stojišče 40 v. Predprodaja vstopnic v Šešarkovi trafiki, Šelenburgova ul.
Vsak dan ob 8. uri zvečer predstava. Ob nedeljah in praznikih dve predstavi.
Laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
3x|2 HP.
dobro ohranjen je naprodaj po nizki ceni pri
R. Worm, Ljubljana, Mestni trg.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
▼ Malih oglasih ..Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd*.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
'skr.-i	■ .-.-i-r■.i.-.a
? f f 'f f ? 4 f f 4 f f I f
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAN 15 IT«« ENI«
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
Posestvo
v Rožu na Koroškem
obstoječe iz hiše in dveh oralov sveta se takoj pod jako ugodnimi pogoji proda. Na hiši je gostilna brez konkurence in že vpeljana mesarija. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon, kegljišče, ledenica in klavnica. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora. Naslov se izve pri upravništvu „Jutra".
Tolstovrško slatino
Pijte samo
ki se naroča v Tolstemvrhu p. (iuštanj (KoroS
latino I
lij (KoroS) IH
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
 „Adrija“ =
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi
inženir If.
Ljubljana, Šubičeva ulica 5.
Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd.
9fMM
Meinl
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7\
-4*7
't
, -m
Dr. pl. Foedransperg
ordinira v Ljubljani, Stari trg št. 30.
g:
F
E
Glasbena Matica je prvi- = Viktorja Parme: = krat izvajala njej poklo-
   balada dr. Fr. Prešernova.
njeno novo skladbo
Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah za ceno K 4 —.
Založila	H
:: Ig pl. Kleimnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani :: 1
, J utro‘ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
tt r^aisledLi^ilbi. t©To©3sajm.eili.:
OHfimi nliea deli’ Istra, S&niild, ulica del Rivo, Bubnič, uiica Setto Fontane
Beclier ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana. Pipan, ulica Fabra Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojašniČni trg, ilrast. Poštni trg, lilo žc, ulica Miramar, Iflajfolo, ulica Bel ved ere
Geržina, Rojan, lEaunaclier, Canpo Maralo, glrnna, SS. Martin,
Ifrcigoj, ulica Massiiniliana, ISoiirelj, ulica S. M&rco,
(Hraniaticopnio, ul. Barriera Spod er. ulica Barriera, Lavrenčič, Vojasnični trg. Bennsi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Baje, ulica Geppa,
LllZftttO, ulica Acfjuedott' Se^illill, ulica Tndustria Železnik, Sv. Ivan,
Lh«;, ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalen« llresčak ulica Belvedorc
n
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
NajcbSirnejle jamstvo. Ilustrovanl ceniki brezplafno.
M. 4 morili k
I Jl BI JANA, Dunajska c. 9. Sf ecial. tigcvin« s kolesi in posam. deli. h(i«Ki>j(ii<pje kolcN.
Isd-eloT7*a,rxie Igrrač
Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil.,
____ Pfeil&a ,sse 34.	..........
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijuka garnitura
Huzarska	,,
Planin, lovcev	,,
DragonHka	,.
Ulanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalcl specljalni cenik.
obstoječa iz čuke, prsnega oklepa, Nabije, patronnke
tanke, puške v najlinejSi izdeljavi
K	4-~
!f	5-—
»>	5-—
1)	5*—
n	5*—
n	fr—
Razpošlljatev po povzetju.
Edina velika izbera najnovejših ==
svilenih, lister in dežnih plaščev za dame - kakor kril in najmodernejših bluz. -
Panama klobuki od 6 K naprej
Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najnovejših chanteclais vzorcev.
„Ang!esko skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, ^testni trg 5.
■ ■
■
Pri podiranju vojaškega oskr-bovališea, Dunajska in Frana
Josipa cesta
se proda stavbinski materijal:
Zidna opeka, strešna opeka, cementna strešna opeka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske,  _—: okna, vrata i. t. d. nz:..	—-
Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke -	-	-	-	z	vodno	silo	-	-	-	-
A. Križnič & C
clo Irclod-^or-o. 2Pod.nQ.elec
Sprejema v izvršitev: vsev stavbeno m,z®fk0 stroko
 ^.............................  i—	spadajoče izdelke za hibe, vile, šole,
bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale; popolne o[/renic ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. ————————— Proračuni in načrti brezplačno. ——————
Parketna tvornica 0Pre,nlicna z "ajnovejšiini Stroji nudi par-^hmam kctne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino!
Zahtevajte vzorce in cene.
Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO!  =	=====	JAMSTVO!
Vrni dela so solidno in strokovnjaško izvedena 1 1.1—— Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen. —————
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Del. glavnica K 5,000.000	Stritarjeva	alica	Št.	‘2.	Rez.	fond	nad K «10.000
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici
priporoča	žrebanje	gl.	dobitek
promese na 3% zem. kred. srečko I. po 6 K	15.	maja	K	90 000.—
promese na 4°/0 ogr. hip. srečke po 5 K	"	15.	maja	K	40‘000.
promese na ogr. premijske srečke cele po 16 K, polovica 9 K 15. maja	K 200.000.—
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti 41/« obrestovanju.
Klavirje,
pianine in harmonije
le prvi|, svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—.
Ravnokar največja zaloga malo časa izposojenih pianinov po jako nizki ceni-
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13.
učitelj .Glasbene Matice\