Leto IV., štev. 61* V Celivu iorek due 30* mala 1922. PoStnlaa plaianasgototini. ^l^r ^V flv^K ^F°ce^ /#^€^^s^ ¦»«¦ Stane ietno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm visinc stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane 50 p. Izhaja vsalt toreii, čelrlek in seboto. Ureji^mvl^mMUaj^Hla ul. St. 1, I. nadstr. Telefon st. 53. UpraM^fit^llM^sii|K^^jllv^ull. St. 1 pritličjc. Telefon št.65. t=a V^ctt^4sL_^^fa^g« iSlkovnega urada štev. 10.066. =3 Pismo „borou za ideale", g. flntonu Houačanu. | Pisal sem Vam 29. aprila javno pi- | siiio in Vas vprašal več stvari. | Po treh tednih ste se mi zglasiii j (Naša vas«, 38. maja). Pozno jc to. Po- ; sla Vain ]e sapa. Vi že vestc, zakai. i Ko ste si opomogli od ffrozot, Vas jc j streslo; razjezili stc se, zagrab^ l-\ <-"- < ja gfoboko v iznmceiii žolč in . Mlad gospod — ne tako stive, ivuKur ( sem za Vas jaz — mlad gospod, ki je ei- i iai niojc pismo in Vaše besede, mi jc re- ! kel: »Pa Novaean sploh ni odgovoriU i Ne, niste odgovorili na moja vpra- šania. Ker mi niste odgovorili, Vam pi- s'cm is to pismo še enkrat. Ne izpušeam J nič, le dodajam to in ono: j uospod, Vi pišetc (»Nasa Vas«, \3. apr.), da hocets. iztrebiti, iz naših Sic vse korenine laži in podlostU in dvig- ! njti »naSe misljenje zopet v'«.••,!.•,> n ! Kristusu.« Gospod, Vi izpovedujeto :ci;uiM:- kansko misel. j Oospod, Vi svecano Dridiaate: »Mi Slovcnci smo narou« ter oznanjate geslo: »Naša vera, nas ie'/ik in naša j slovenska državnosr.«. j Ali sc, gospod Novaean. niste bisli, ko ste to pisali, da bi posijalo sohicc ¦ ter svetu pokazalo Vašo sliko? ! 1. Meseca oktobra 1919 sva se vi- ! dela v Beogradu in v Zermmu. Bilo i je to takrat, ko ste mi natovorili nek a ! čudna pisina za zagrebške tvrdkč. ki j jiin jaz nisem poznal niti hriena. S strahom sem opazil v Zairrebu, kam I ste me poslali s pismi... Vprašal sem i se namreč: Kaj in čemu piše pisatei.i J iz Beograda zagrebškim tvrdkam? j Pisma sem seveda predal, a za Vas j sem se bal. Povejte, o oevn ste pisaii? } Takrat ste govorili odloeno in iz | svoje volje: »Kajkavski ne bom nikoH j vee pisal«. Zavrgli ste torei eelo slo- • venščino, tako kakor je svoj eas pu- j stil Gaj svojo zagorsko kaikavščino — J kajpada, takrat ste boteli oostati go- j spod ob Donavi in Savi. v beograj- skem ministrstvu za vnanja dela --., a zdaj, ko bi radi bill gospod ob Savi- nji, zdaj govorite s povzdignjenim glasom: »Slovenci smo poseben na- I rod, samo soroden Hrvatom. Naš ]e- zik in naša slovenska državnost, to je našo geslo.« Kdaj ste lagali, takrat :.iii sedaj aii obakrat? 2. Vi ste šli v sluzbo kralievskega :;-.inistrsLva za viiaiija t'cla. ne, Vi ste to službo islküü ter bill nekai Casa u- raunik našcga konzulata v Trstn m nas'ega kraij&vskega poslaiiištva v I Pragi. Zdaj ste grlat giasnik repu- ; blike. Poveite iKini: A'.i je »zeleni car'< prei zavrgel Vas, ali Vi niega? KCaj I sie idejo prodajali za dennr. takrat a)! sedaj ali obakrat? Pojasniio v.n ire.jw .w,. ... .„ . ^.lt. ; Jahko: Ali iiiiatc Vi pravico in maC, | trebiti laž? Pojdite t.ia in so izpovene | naji>rej svoiih grehov, snokorite sc. | potem priuigaite! Nekoč s^e zapisaii iic.^'-n,: •¦¦..\l-i-w... je zmirom lepša od preirigaue ruOun- ! slc-c ;ia!oge z življenjem«. Kai ste si \z- I brali v svoji »politiki«. norost ali ra- čunsko iialogo z živlieniem? Norost ! >e nesree::, racim z ideali ra podlost. ' V teni/smislu sem'Vam nisal takrat :n tako Vam pišem danes. . Ne prepiram se z Vami racli rcpnb]'- ke; nama gre za moraio hi pslštenje. Temeljna. naeela se razvijajo \v. scbe :n I Polagoma — ž njimi jc znaeai in posiC- I nje —, ne smejo se pa menjaii kakor ! oblckc, ne odlagati kakor službc. A!' !-Vas je strah svoje nagle izpremembe. ! svoje ocUožcne suknie? ! Komiir pa se jc, g. Novaean, zares i naglo prekucnilo v glavi, ta k bokin, ta ! naj gre v špitnl! Ne v Politiko! i j Zdaj pa s'e besedo Vam. ki ste aii j baste kdaj enli govoriti Novačana! I'lo- čeni Vam pojasniti, kai je on sam rekeJ (i sebi, ko je pisal metii. 1. »Cnjte«, je rekei. »iaz sem uee- iiec Matošev« in mi je s lem zapretil. Matoš je bil Hrvat. ki k znal moeno pisati ~ Bog mu daj dobrn mi unem svetu! —, a tudi moeno psovati hi se prelepati. »Ali sem hudo sklofutal ka- vaniarja?« je prestrašen — vprašal urugega dne prijateljc. N'ovaean — Matošev ueenee: batf- naš! ali vsaj učenec batinaške sole! 2. »Jaz sem kot pisatelj suveren In smein vleei za nos vsakega osla<>-, kliee Novaean. Naravno. ee jih dobi! Kdaj boste pa, Ijudjc božji, vedeli. ali Vas Vas pastir r,ima za norea in Vas nc kot os.le ne vleee za nos? Novaean suveren kakor kralj, Vi na. osli! To je njegova ricpublika!-< Jaz pa pravim: V naši Jugusiaviji, v naši monarhiji' je narod suveren, nc Novaean! i 3. »Jaz sem bog na Olimpu, ki me I j streie ne zadenejo,« grmi Novaean. | j Lepo karijero je napravil. Vredno je j j bilo zaeeti z »Našo Vasjo«. Na gorl j : Olimpu so stanovali bogovi, se veselili I z zenskami in z vinom, na liudi pa strc- i ljali, celo na kralle, — bili so pogani. Poganski bog je Novaean, a hoee po ; svokm geslu euvati — »našo vero«. ; Tako, glejte, sem Vam razložil, ; kar mi je on sam povedal: on jc Mato- j sev ueeiiec — batinaš, nosovlačec m ! poganski bog. — ! j Qospod Novaean! Pisal sem Vam ! 29. aprila javno pismo. Po treh tedniu I ste se mi zglasili. Pozno ie to. Posla j Vam je sapa. Vi že veste, zakaj. | Ko ste si opomogli od grozot, Vas 1 3C streslo; razjezili ste se, zagrabili glo- j boko v izmueeni žolč in — niste odgo- j ; voriii; s svojimi besedami ste si sedai ' : sarai sapo zaprli — pa menda že tudi s ^ svojimi dejanji. j Poidite tja, kamor Vas zove -Matos, • med pesmt in fcljtone ... Seveda suvc- | ! ten ne boste tudi tarn; le ueenee boste. \ : Zagreb. Vr. IlešJe. j ! NARODNA ivULTURA: NARODNF j ; JEZIK. « I rrancoski državnik Paul Deschanet, ! i;i je pred nedavnim easom umrl. se je o ; narodnem jeziku izrazil sledeee. =>Jezik 1 je duscviia domovina, njegova vrednost \ j je v Lein, kai' «udi narodu, nartKlni jezik t j i:mira, kudar nima nieesar koristnega in \ i icpega vec povedati. To niso samo he- j sede, zvoki, kojili se Ijudjc skušajo pri- I uOiti, akü se uec kateregakoli jezika, to • je cell moralni život, ki je v jezikii izra- | žen. Zato more umctno stvorjen jezik, j kakor je esperanto, pae služiti v trgov- j ske svrhe, ker pa nima literature, nc o- j j bogati nikdar življenja. Jezik, v kojega 1 j narod ni položil svojc duše, nc obsega nikdar srea, jezik brez poezije, ne more živeti. V jeziku živi naša narodna kul- j tura, genius narod a v svojeni pravem j t bistvu.« 'Tako govori o svoiem jeziku j s'avni irancoski ueenjak in politik. Mi \ Slovenei smo kulturno mlad narod, na$ jezik je šele z osvobojenjein pridobn s-voio- pohio silo in vrednost, naši pisa- I i telji in pesniki so položili vanj svojo ( j sreno kri. dali so mu vso svoio dušo, Ki jc duša našega naroda. Spoštujmo nas narodni jezik, v njem in ž njim živimo. Naloga naše narodne sole je velika m | važna, na njej je, da vzbudi v mladini j . ljubezen in spoštovanje do materiuega I narodnega jezika, do narodne kulture In j narodne literature. Iz poznanja litcra':n- j re erpa narod svojo nacijonaino zavest, j svoj ponos, to je oni nacijonalni ponos, kojega glavni izraz je ljubezen do svo- jega jezika in svoje domovine. In tega nam nmogo treba, z zaupanjem gledamo na mladino in solo, da nam pi;nesc to duševno prcrojenje. I Dsiiiolii-atski shod v Sevtiici. Prete- klo soboto zveeer sta posetiia krajevno demokratsko organizacijo v Sevnici pred_ sednik mariborske oblastne organizacije Ivan Rebek in načelnik stranke posla- nec. dr. V. Kukovec. Oba sta podala že na prcdveeer javnega shoda krajevni or- ganizaciji sliko stanja stranke v Slove- niji in Jugoslaviji, v nedeljo na javnem \ shodu je pa govoril Ivan Rebek obširno j o osnovanju pokrajinskih vlad in samo- I uprav po zakonih 26. aprila 1922, dr. V. j Kukovec je pa v obširneni vT°voru po- j jasnil svetovno gospodarsko politiko, po- rn en .konferencc v (icnovi, pogajanja f- Rusi in sklepc male antante. Popisal ie ¦ ogromno škodo, kteri se Slovenci izpo- I stavljajo, ee hoeejo igrati v jugoslovaT!- i ski državi ulogo protidržavnih nezaöo- I voljnežev. Dokazal je, da kljiib vsemu I ostanc demokratska stranka v državi \ merodajna činitcljica. dokler bode obstat | nas narod. j Bankarji se prepiraio. Ravnatelj ya- | dranske banke KamenaroVie je na so- i botnem občnem zboru "apadel prejšnjc- ¦ ga ravnatelja Praprotnika in ie ta zda« i vložil tožbo zaradi razžal.ienja east>. Vpletel je Kamenarovie tudi ministra m- i nane in njegovega pomočnika Kostren- I čiča in celo ministra' dr. Zcrjava. Pra- I vilno bode, pridržati si sodbo o stvari, dotlej ko bode stvar pred sodnijo raz- pravljana. To bi pa naj bilo takoj, ker j javnost pri takili oeitanjih mora dobtti \ pojasnilo kar najprej. Mi smo informira- j ni, da je prodajo svinea odobrila vlacTa, I dr. Žerjav takrat sploh ni bil v vlacfl, ampak dr. Brejc. Ali so pa bančni urad- niki kai zakrivili, naj Dokazo razprava. Politiko tinančnega ministra braniti bo- I dc stvar tega samega. O izseljeniskih j koncesijah odloeujc po zakomi ministrsKi j sv€t sam po predlogu ministm prometa ! in soc. politike. | Najnovejši Georgov govor, ki ga je j imel dne 24. t. m. pri zaitrku ki so ga ALPHONSE DAUDET: Cariniki. (Iz francoščine.) I Ladja »Emilija« iz Porto-Vecchlo, I na katero sem se vkreal in doživel to j žalostno potovanje, je bila star vclik poln carinarne, napol pokrita, kjcr se n\ ln^l elovek kam skriti orcil vetrom, morskimi penami in dežjem. Samo maVi s terom namazana kabina k bila, v ka- ten je stala miza in dve postelji. Moral! bi vidcti naše Pomoršeake v viharju. Vsl prernoeem so se tresli mraza. iz moknn „blek se jc kadilo. V hudi zimi so prc- živeli nesrecneži cele Oncvo. da cele noei, tako stisnjeni na klopeh so trep»- tali v nezdravi vlagi. ^Niso mogli pr}- žgati ognja in do obrežja so prišti le s tezavo ... Vendar sc ni nobeden prito- ževal. V najliujšcm vrcmenu so bill vedno mirni in dobre volie. Kak0 žalo- stno je bilo življcnje tch carinskih p()_ moršeakov. Skoro vsi so bili oženjeni, imeli so svoje žene in otroke na kopnem, samr pa so osta-li mesece zunaj in vozili po ieli nevarnih krajih. Hranili so se s Ple- snjivim kruhom in divjimi olivami. Nl- i kdar niso pokiisiii vina, nikdar mesa, j j ker vino in meso je drago. d oni so za- j služili Ietno le petsto frankov. ]3etsto i frankov na leto! Mislite, ee so bile nji- iiove koee siroinašne in ee so hodili njihovi otroei bosonogi! Nie ne de! Vsl ti ljudje so bili zadovqljni. Od zadaj ie bil velik sod., poln dežcvniee. spomi- j rijam se, da ie nri zadnjem nožirku vsak I tch siromakov obrisal kozarec in zdihnil ; ah!... zadovoljen, da je iigasil žejo. | Prizor je bi] smcšcn ;?f psv.nilovanja j vreden. Najbolj vesel in zaduvoijen je bil ! mali Boniiacij, ki so ga nazivali Palom- bo. Ccli dan jc prcpeval, cepvav je raz- sajal najljutejši vihar. Kadar so valovi začeli iadjo pre- metavati, ko se je ne.bo stemnüo in na- stopila mcgla, da bi jo lahko z nosom rezal. se je zaslišal mirni glas Palomba: Nikakor ne, gospod, Prevee časti povsod. Lisetta pridna je, Fz vasi ne gane se ... Naj je burja še tako razsajala, naj ie pokalo in škripalo, naj so valovi po- krivali ladjo, carinik jc pel brez oddiha iiaprej. Veasi je bucal veter tako moeno, i .....mi................. .i i d.a se niso slišali glasovi, ie scin in tja je udaril na uho kratek refren: Lisetta pridna je, Iz vasi ne gane se ... Nekega dne, ko je deževalo in veter tulil. ga nisem slišal. Bilo je to nekaj posebnega, tako, da sem pomolil glavo iz kabine: -Ej, Palombo. zakaj ne poješ vec?« Palombo ni odgovorH. Nepremicno je scdei na klopi. Približal sem se mu. Zobje so mu šklepetali in vse telo se je treslo vslcd hud« mrzlioe. »Dobii je ,punturo\« so mi odgo- vorili žalostno njegovi tovariši. Kar imenujcjo ,punturo', je vnet'e prsne mrene. To ni bilo nie oudnega v tem dežju in premočeni obleki. Cez dolgo easa in po velikem na- poru se nam je posreeilo priti v ma to pusto pristaniscc. Okrog in okrog so sc vzdigavale visoke skale, pokiite sen^ in tja z zclenjem. Na obrežju je staka majhna bela hišiea s sivinii okni, biia je carinama. Sredi te pušeave, državno poslopje, numerirano kakor kapa kake uniforme, je bilo nekaj zoprnega. Tn so odložili nesreenega Palomba. Zalostno bivališče za bolnika! Našli smo carinika, ko je ravno jede! v kotn pri olmmh / /e- no in otroci. Vsi ti ljudje so bili siihi, ni- | meni, velikih oči, obrobljenih z mrzlico. ¦ Mati še mlada, z dojeuckom v narocju, \ sc je tresla z nami govoreea. «To je strašno službeno mesto,- mi je zašcpetal nadzornik. Vsako drugo j leto moramo obnoviti earinarnc. Mrzfi- j ea močvirja jih žre ...« j Treba je bilo poskrbeti zdravnika. Bival je v Sarteni osem milj od tod. : l(aj storiti? Naši pornorščaki niso mu- ! gli več, otroka poslati je bilo predaleC. 2ena se nagne vun in zakli.e: »Cecco! Cecco!« Vstopil je velik deeek pravi tip bart- dita, na glavi je imel volnenn kapo, o- grnjen s plaščem iz kozje kože. Ko sem se izkreal, sem ga zapazil pri vratih z r-idečo pipo v ustih in s puško med no- gami. Ne vein, zakaj je zbežul, ko smo se približali. Kakor Intro je vstopil, ?e žena malo porudeeela. »Moj bratrancc ...« nam ie pripoin- nila. »Nc bojte se, ne zgubi sc v moö- virju.« Na tiho mu je govorila in kazala na bolnika. Clovek sc je priklonil brez od- govora, poklical psa in jc odšel s pusK'o na raini. skakaje urno od skale do i-iii«. St ran 2. »NOVA DOHA« ö1 inu prireuiii njcüovi priiiaši iz obeli zbor- nic, sc glasi v kratkcm takolc: »Por, ki snio jo v streinljenju do mini nasto- pili v ücr.ovi, moramo- sedaj prehoditi do konca, dökler ne bo mir nopolnoma vzpostavljen. Vsa Evropa liočc rnir po vojni, ki jo je uničila. Pri tem dein za mir iiiora igrati Anglija, ki ie / V in po mili- joni vojakov, od katerih jih je 3 in cn ee- i:rt milijona padlo, stopila v vojno, vlogo clržavc voditeljice in mora vzeti inciatlvj pri delu za mir in vzpostavo predvojnega stanja Evrope v roke.« Pogajanja z Ameriško vlado o ua? šem poscijlu. Naš poslanik v Washing' tonn poroea, da je po veekratn-cm raz- govoru z amcriškim finančnim rninist- rom urcjeno vprašanj-c naših vojnih dol- gov v Ameriki. Kakor je znauo, znaša naš dolg v Ameriki 15 milüonov clolar- jev, razen tega Pa smo dol/.ni tudi pla- eilo za blago, ki smo La oh likvidaeiji vojne kupili v Ameriki. Vprašanje se bo definitivno rešilo šele tedaj. ko bo Ame- rika odredila svoje kreditne odnošaje z vsemi drugimi državami. Ta ureditev bo znatiH) vpiivala na odnošaje naše drža- ve z inozicmstvom tcr se domneva, cki se bo naše posojilo zelo hiirn zelo hitro da bomo dobili ugodne pogoje za novo notiralo na borzi. Po vsein i<-m se zdi, posojilo. Ministrski svet je danes dopol- dne in popoldne razpravljal o noti amc- riški vladi, da bi se dovolil nvnz dolarjev v našo državo o priliki spreier.a posojila. Vlada je sestavila noto. katero pa mo- ra še odobriti ministrski Drea zadeva uredi. Otrožka prircditev Dlesue .solo sosp. Pečnilia. V sredo, cine 24. \m. se jc vršii v dvorani »Nar. doma« v Celjn v zakljn- cenern krogn zaključni večcr pjesne, t-- ziroma bolje sole za estetieno kretanjc M'. Pcčnika, plesnega ueitelja v Maribo- ru. Neverjetno, da more sprcina roka v pielih 3 mesecih pri teh malčkih doseCi tako lep uspeh, kakor smo >ca iahko vce- raj opazovali. Vcs spored je bil odigran riad vse ljubko in prisrčno. Prvi del je obsegal plesne točke, v katerih so nam ti Jjnbki maleki pokazali, ko-liko lepiu, uglajenih kretenj so si osvoiili, poleg tega pa tiidi. kako se da že pri otrocin razviti ritmičen cut in pojmovanje glas- be. Slednje se je še bolj pokazalo v raz- nih zelo okusno od g. Pcčnika prirejenlJi plesnih nastopih posameznih otrok in sknpin. Kdo sc ni radoval nad okorno- ljubkimi kretnjami male eajevc pnnel- ce?! Vse ostale slike so nam pokazalc, kako se da vzgojiti estetieen cut in uo- ber okiis že pri otrocih. Q. Peenik je tu- di v 2 samostojnih točkah pokazal svoje baietno znanjc in žel zato obilo zaslnže- iie pohvale. Ves večer smemo imenovati lep in vsi oni, ki razumejo dnšo otrcka, so se radovali z maleki. — Tn pa ire'oa lioviudati dobro mišljeno in resno besedo iiašim vzgojiteljem. Gotovo je pri otro- ¦ku poglavitncga pomena vzAoja dulia. Pa tndi vzgoja telesa in prhičitev leprn nglajenih krelenj ni tako brezpomembna, kakor si žal večina naših vzgojiteljev rnisli. Marsikak talent, posebno v pralt- tičnih poklicih, ostane kljub vsej nair- panosti z ueenostjo neupoštevan od sve- ta, ker mu na zunaj manjka dobrih in le- pih oblik in kretenj. Mladeniea in mla- denke tega v ¦odraslih letih ni rnogoee priueiti, ker postanc telo okorno; treba jc pričeti že pri otrocih. Strah v.zgojite- ljev, da bi take vrste vaje bile na kvar učnim uspehom, je popoliioina neute- meljen. Seveda trcba postopati indivicJu- clno in one poedine otroke, nri katerih bi se pokazal tak škodljiv upliv — kar pa so gotovo le izjemni slučaii — izključiti od takih vaj. Po našem mestii ie bilo žal opažati ravno iz učitcljskih vrst moCMio protiagitaciio, ki je delovala z vsemi sredstvi. Ncki šolski ravnateii je šel v svoji preiirani bojazni celo tako daleč, da je svojim učenkam prcpovedal, da bi si ogledale to nedolžno prireditcv. Od resnega do smesnega ic res samo en ko- rak! Jeli bolje, da otruei noslnšajp dvo- uinne dovtipe cirkuških klovnov, gleda- jo rnorahio nevarne filme in se urijo v robatosti in surovosti pri temu veeiiLMiui brcanju žoge?! Ni li boljše, da v svojern prostcm easu pridobe tudi na uglajeno- sti kretenj, ki jini nc bo v življenju niJt- dar škodovala, pae pa mno-go korisiila. Vsa cast našim šolskim sestram za mo- derno pojmovanje oiroške vzsioje, ki so je pokazale s tem, da so privedle svojö deco k tej prireditvi! — Skrivanje za neko tozadevno naredbo višjega šolske- ga sveta ne upravicuje, ker k bil veccr inišljen kot zakljneen in ne more nikdo starišem, ,ki so v prvi vrsti noklicani k vzgoji otrok, zabraniti, da nc bi smeli prirejati eetudi v najetein prostorn ena- kih zaključenih prireditev. Pogreša se Zofija Inkret, heerka m- štalaterja Leopolda Inkrerrs stanujočesa v Celju, üolgo polje 11. V perek :e §la kakor po navadi v tukujšnjo rncstno o- snovno šolo in od tedai ni nobnnega sle- du od nje. Stara je 11 let. eniolasa, su- hega obraza. obljčcna / pepito obleica z belim prcdpasnikorn in ponosenih čev- Ijev, spodnje hlače ima rudeče barvc, Kdor bi kaj vedel o njei n;ii iavi na tu- kajšnji policijski oddelek ;ili naravnost očetn. PolicUske vesti. Izgubljeni predincti: Dne 4. 5. v Gaberjih rudeča listnica z o- koli 30.000 avstrijskih kron. Due 13. b. na ink. kolodvoru ali pa y vlaku Ljub- ljana - Maribor listnica s 550 K, izkazm- co na imc Franc Vračko in fotografijo, na Glavnem trgii črna denarnica s 37.50 Din, dnc 15. 5. v gostilni Nar. doma all pa v kavarni Evropa ede^i ženski defc- :iik s svetio rujavim zakrivlicniin roca- jem, okrog roba ima dve tetnni zakrlv- Ijcni črtici, dnc 21. 5. Vodnikova ulica ki Vrazov trg rujava denarnica s 140 Dm in nekinii računi, dne 21. 5. v bližini ho- tela »Skober,ne« nijava denarnica z vsc- bino okrog 145 Din, riaslov Rozalije Slo- kan in podobo sv. Antona; dnc 22. 5. na potu od mestnega vrta do Glavnega trsa listnica iz črnega papirja z nekaj nad 200 Din, invalidsko ixkaznico. glaseCo se na ime Martin Ojstcršck tcr nekaj pk^anih računov. — Najdeni predincti: due 21. 5. na tuk. kolodvoru edc-ii 10 cil- narski bankovec. Koncert kubanskih kozakov due 23. maja je bržkone v pričakovauin. da je ta zbor identičcii z istoimcnini lanskcga Ie- ta pod vodstvom Sokolova, privabil vendar še nekaj občinstva v Narodni dom. Ali koj prva pescrn nas je žal uvc- rila, da imamo pred seboj navaden dile- tantski zbor, ki ne le da zaostaja za prcj irnenovanim, ampak sploh za vsemi ru- skimi zbori, ki so zadnji čas pcli v Cclju. O kakšni glasovni tehniki ali tisti fini ob- eutljivosti v dinamskeni oziru, ki smo jn vajeni zlasti pri ruskih zborih, tu ne vemo veliko poročati, pač pa se jc nvc- Ijavljalo prav pososto (zlasti v kozaških «marših«) neko divje, hripavo vpitje. To, da se nam je po plakatih obctala zborovska glazba prvih ruskih kompo- nistov od Glinkc pa do petorice :>rnskih iiovatarjev«, dočim pa v koiiccrtn razun Glinkc nismo slišali nobencga teh glas- benikov, pae pa izvečine pesmice lahke- ga značaja in srednje vrednosti, mora- mo imenovati čisto navaden trik. V cc- lem prav diletantsko pctje. ki bi Ze z o- ziroin na predict •vrstni nrr.ctniski koncert »MIiuIosl: ./. Zagrcba lahko izostalo. C. Pregelj. ' Orgaiiizad'ta s^Jiovanir.kij; aajein- lükov v Celju. V sredo, dne 24. tm. se je vršil izredni obeni zbors.društv:i sta- novanjskih najemnikov, ki jc po sestavf svojega odbora sociial-demokratsko. Vsled sporazuma, ki sc je dosegel med dosedanjim odborom in zastopnikom se ncorgani'ziranih obrtnikov, tr.tcovcev in iavnih namcščencev, ki so v Celju go- tovo v prctežni večini, bi bil moral cio- sedanji odbor dümisijonirati in prcpustl- ti po!.>-,M--o "¦ib"'-l.in.;!- .-.-^ IV, i10V0 VSt( L'O- gGVorjeno, da pwiljejo v iiiesiu v stano- vanjsko komisijo kot prisednika javni nameščenci in namestnika delavci, >z ccljske okolice pa prisednika delavci In uamestnika doslej še neorganizirani. >a o ben em zboru je stari odbor sporazum kršil, vsled Cesar si ustanovijo ocl soc*- jalistov neodvisni stanovanjski najern- niki svoje driistvo. Cirkus Renlow prircja s prav izbro- nimi točkami večerne predstavc. Ob- činstvo je s prireditvami prav zadovolj- r,o. V torek ob 8. uri zadnja velika Po- slovilna predstava. Obrtni vestnik. VolHve v pridobninske i>riredbefie koirdsije v celjskem okrožju due 2S. tm. so se vršile ob razmeroma siabi ude- lcžbi. Natančnc številke objaviino v pii- hodnji številki, ker za danes ve nimamo na razpolago poroeil iz vseh okrajev. Kakor je yideti, so cnotflasnn izvoljcni vsi kandidati, ki jih je prcdlagalo ObCe- slrivensko obrtno drustvo skupno s Siov. trg. driištvom v Celju. V nicstu Celju in v ok-olici ccljskt ter v vranskem okraju ni bilo protlkaudidatov; tako men da tu- di v drugih okrajih nc. Obrtniški sestanck v cetrtek 1. jimija se vrši v »Gozdni restavraciji". Raz- pravljalo se bode, ee bo udeležba prl- mcrna, o zanimivih obrtniških vprasa- ujih. Znčctek ob i^s. uri zvečcr. Vab- ljeno je vsc obrtništvo brez izjeme. Rokodelska opravila državnih de- lavnic. Občutno konkurenco mali obrti tvorijo državne delavnice v raznih jet- niSkih, poštnih, želczniških, paropiovnih in vojaških zavodih. Pritožbc v tern po- gledu so že stare, so se pa posebno za- dnja leto zelo pog-osto ponavljale in po- sebno tudi na vsesl-ovenskem obrtnv- Skem shodu v Borovljah 1920 in na lan- skern zveznem zboru Zveze iužnoštajer- skih obrtnih zadrug v Slovenski Bistrfci s povdarkom nagiašalc. Ti zavodi ne spadajo pod določbe obrtnega zakona, kar sc v praksi napačno tolmači tako, da smejo izvrševati rokodelskc posle tuctl za jzvenzavodni promct. Tako tohnace- nje je seveda napaeno in nemoralno. Prcdpisi o pogojrh za nastop samo- :ru>jne obrti postancjo •brezpredmetni. Ce Stev, 61. »NOVA D O ß A Siran 3. sme n. pr- žclczniško podjetje, ki dela s ceiKiiimi močmi in tudi sicer z mnogo nianjšimi režijami izvrševati rokodelska opravila nemoteno za splošcn promet, aii če smeio to vršiti vo.iašnice, ki pri tern nimajo sploh nikakih režij, ali celo kaznilnicc. Uslužbenci železniških, paro- plovbnih, postnih, brzojavnih in drugm sličnih javnih podjetij sinejo sploh le ona obrtna opravila opravljati, katera služijo izključno obratovanju teh podjelij in tu- di to le v onih obrtnih strokah, ki so zn. vzdrževanje obrata neobhodno potrebnc (r. j. v kovinarski, mehaniški, mizarski, sedlarsk-o - lapetarski in pleskarski stro- ki). Oblcka ali obutje se tudi -/a usluz- bence tch podjetij sme izdelovati le po r.pravičenih obrtnikih. Aktivnim voja- škim osebam je izvrševanje rokodelsxih obrtov za civilne odkmalce žc po obsto- jeclh vojaških prcdpisih prepovedano. Najvecja liberalnost vlada siede izdel- kov civilnih kaznilnic in poboljsevalnic. Ker ravno ti zavodi prizadevajo inali o- brti največjo škodo, je že bivSe avstr. justično ministrstvo pod 12. 4. 1885 oc- redilo, da morajo kaznilnice cene svojim izdclkom zenačiti z običajnimi dnevnimi ccnami, z razpisom od 3. 6. 1SR6 pa :c kaznilnicam sploh prcpovedalo izvrše- vanje naročil in nadrobno prociajo izdel- kov zascbnim strankam. TozadevniTi predpisov za zaščito male obrti je torej dovolj, toda kakor povdarjano, se taisti v praksi prezirajo. Tozadevne giavnc zahteve obrtniškili organizacij so date oddclku ministrstva trgovine iii indu- strijc pri naši pokrajinski upravi povoc. cla je naročil z razpisom od 11?. 5. 1922 st. 3278 vsem obrtnim oblastvom: 1- da opozoriio vse zavode, zci katore oinc- ujeni predpisi veljajo, da jih upoštevajo, in 2. da postopajo tudi naprum državm upravi, ki hoče izvrševati rokodelskc c- brti v svojih zavodih, n-atančno po vc- liavnih določiUh obrtnega rcda, ker ic tiržavo smatrati za juridičn-o osebo v srnishi § 3 o. r. Ta razveseljivi odlok l- menovanc oblasti povzročen po našm o- brtniških organizacijah boclo eolovo vsi rokodelski obrtniki radostno pozdrav-fti in lahko trdini, da bo od tega ukrepa ro- kodelstvo v obče imelo korist. tudi on! obrtniki, ki tako radi razglašajo, da uc rabijo organizacije, ker jini nič ne ko- risti. —al — Sokolstvo. Sokolska župa v Celju vabi vse, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskcga zlcta in ne bodo nastopili v kroii, zlasti naše narodno ženstvo, da pohiti ta clan v uarodnih nošah v Ljubljano. V najvec- jem številu bodo nastopile narodne nosc 15. avgusta, na dan, ko se bode vršifa dopoldne sokolska povorka in popoldne, ko bode javna telovadba. Narodne noSe bodo razpostavljcnc po najlepsih točkali, odkoder bodo imele najkrasnejšijjregleu vsega tedanjega gibanja. Dne 15. avgu- sta bodo tvorile špalir, popoldne pa bocc samostojna povorka narodnih noš iz me- sta na tclovadišee in od tani na vcselrC- ui prostor. Udclcžunci v narodnih nošati imajo znižano želczniško voznino. Ce- Ijanke in Ccljani' se naj priglasijo narav- i;ost pri Sokolski župi v Celju, in siccr najpoznejc do 20. junija, ostali pa pri svnjih društvih. Društvom pošljemo te dni tozadevno okrožr.ico. Predsedstvo Sokolske župc v Celju. Turistika in sport- Savinjska podružnica SPD naznanla vsern svojim članom, da orimii osrednji odbor SPI) skupno s Hrvatskim planin- skim drustvom in drnštvoni Planinara za Bnsnii i Hercegovinu skupni izlet na Plitvieka jezcra. Clani udeleženci imajo dovoljeno polovično vožnio Odhod iz Ljubljane 2. junija ob 17.53. Povratev. poljubno v času do 8. junija. Izletni stro- §ki bi znasala približno 1000 K. Izlet tn sestanek z bratskimi dmštvi nbcta biti zanimiv in krasen ter Ponicniben glcttc nadaljnega razvoja za ustanovitcv Sa- ve^a Jiigoslovanskih planinskih drustev. Qcde nadaljnih informacii nal skušajo člani prej ko mogoče priti v stik s preu- sednikom SPD g. dr. Tominškom. Šahovski klub v Celiu postaja vcdno bolj središee organiziranega šahovske- ga delovanja v celem okrain. Dočim se je namreč, kakor čisto naravno, omejc- val prvotno le na ozke meje celjskega mcsta, je v zadnjcm času razsiril svoj delokrog tudi že na večje naselbiiic v njegovi okolici. Priredil jc v ta namcn nižje;. doslej letos že dva izleta in sicer prvesa (dne 30. aprila) v prijazni trg VojniK, drugega pa due 25. maja v Donosni 2a- lec. V obeh omenjenih krajili se nahaja dokaj številna Sahovska kolonija, ki ra^- polaga črez več precej močnih sahov- skih sil. Samo da ti skriti Sahovski ta- lenti dosedaj niso imeli prilike se prj- nicrno uveljaviti in izvcžbati, ker jim je manjkalo za to potrebno torišče, org:;- nJzacija. Temu se je z izleti celjskega šahovskcga kluba skušalo odpornoci m, kakor vse kaže, njegova akcija ni büa brezuspešna. V Vojniku se je že ustano- vila podružnica kluba s približno 12 cla- ni in sc vrši tam baš te dni m-< celo üo- mači turnir. To je vsekakor veselo zna- mcnjc za ta narodno še vedno Jieenoien trg, ker se krog šahovske rnizc redno zbirajo kot okrog nekakega mcdnaroa- nega in nadpolitiencga 0'gnjišČLi ljudje najraznovrstnejšega narodnega, kullur- nega in političnega prcpričania. NekaJ podobnega se pripravlja sedaj tudi v Žalcu, ker tudi v lem lepcm, pa razkr'o- jcnem trgu uvidevajo resni činitelji, ua je ne samo v interesu poglobl.ienja v ^a- hovsko igro, temvcč tudi v svrho zbü- žanja vsakojakih nasprotstev tako skupno, nepolitično torisčc potrebno. — V doglednem času nameravajo celjski šahisti izleteti še v Laško in poteni v Rogaško Slatino, kjer se bo s tamošnjl- mi šahisti - letoviščarji prirodil šahovski turnir. O m m i s i- Vojnik. Šolska mladina v Vojniku uprizori na binkoštr.i pondeljek, dne 5. junija v posojilnični dvorani v Vojniku mladinski igrokaz »Kralj Matjaž«. Za- cetek ob 15. uri. Cisti dobiček je nainc- iijen šolarski knjižnici. Učiteijstvo. Vojnik. Pretekli čctrtek je ponovll dramaticni odsek Sokolskega dru.štva v Vojniku veseloigro »Charlcvcva tcta. Vsi igralci so prav dobro igrali ter Iq\[ ¦ Oa zadovoljnega občinstva naivcčjo po- hvalo. Rogaška Siatina. Novo s-jzijo je pn- čela K-ogaška Slatina pronovliena in vi- di se. da sc polagoma vračamo v lior- malne razmere. V čast zdraviliški u- ])ravi moramo ugotoviii. da je ietošnjo zimo izvršila ogromno delo in premaga- la velike težkoce. Tudi novo angažovu- na ffodba napravlja jako ugoden vt:s. ri'u sein bi naj prišli gospodjc dernagoffi in poglcdali. V dnu podle duše bi rnora!o biti tc zapeljivce naroda ;;rarn. ki vetlno kriče, da vsa državna podjetja propacla- jo in tako pavšalno sranmti.io našc za- klade. Seveda z vpitjem in zabavljanjem lie ciosečemo ničesar. Treba je smotrc- nega in pozitivncga dcla. Tega pa go- spodje dernagogi ne poznajo, r?a Slatini pa bi se <;'a laliko nančili. Št. Pavei pri Preboldu. ^oisko voci- stvo se iskreno zahvaljujc vsem, ki so pripomogli k uspehii prireditve naše šot- ske mladinc dne 25. maja tl. Hvala prcdvscrn gospe Zanicrjevi, ki je v ta Tiamcn prcpnstila prostor! Hvala gospej dr. Tajnšckovi, predsed-nici Ciril - Me- todove podružnice, za prepustitev odras Hvala nadmojstru tovarne g. Temlerjn za prijaziiost! Narodno gospodarstvo. Hmeljarsko društvo v Žalcu. 25. 5. 1922. P. n. poverienikom! Kcr je nujno potrebno, da se pocla- jajo vsaj vsakili 14 dni v mesecih jimij, juiij, avgust in September v. 1. javnostl, posebno pa hmeljskim prekupcem potom strokovnih časopisov inozemstva točna in zanesljiva poročila o vsakokrainem stanju hmclj. nasadov celesra okoliša potcm o tržnem razpoloženju. o cenan itd., Vas društveuo vodstvo vljudiio pro- si, da irrn na dani poziv na priioženi do- pisnici vsaj po preteku treh dni pnroCa- te iz Vaše okolice o sledečem: 1. Kakšno je stanje hmelj. nasadov v obče? (visokost poganjkov, številnost panog, evetni popki, cveUc, prelioa cv-etja v kobule, kakovost kobul, zorenjc in obiranje.) 2. Katero delo v hmelj. .nasadih se izvTšuje ali se je pred kratkim ¦ izvrSe- valo? 3. Kakšno je vreme? (temperatura noči, padavine, suša). 4. Ali je rastlina zdrava? (boleznl, živalski in rastlinski škodljivci). 5. Kaj veste o hmeljski kupčiji? (predprodaja, cene — najvišje in naj- ; Prosimo, da si ta listek shranitc in | na vprasanja odgovarjate kratko in toc- no ter se sklicujete le na St. 1—5. — Za društveno vodstvo: predsednik Fr. RoTj- lek 1. f., poslovodja A. Petriček 1. r. Carine prosti uvoz stekln za izdela- vo ogledal. Generaina direkeija carin ob- vešča trgovsko in obrtniško zbornico. da je carinski svet v svoji seji z dne 8. inaja 1922 odobril carine prosti uvoz stekla za izdelavo ogledal v debelini 4 do 8 mm, kcr je tako steklo smatrati v zmislu naredbc 61602 z dno 23. sept- 1920 za jiolufabrikat. Pooblaščcne banke za osiguranje valute. Generaini inspektorat min. financ ¦obvešča trg. in obrtniško zbornico v Ljubljani, da smejo po členu 6 pogodbe, ki je bila sklenjena med Narodno banKo in bankami. ki so pooblaščene za arbi- tražo, one banke. ki se baviio stalno 7. izvozom, same pri sebi zasigurati vaJuto za izvoz. Ta pravica pripade slcdeclm bankam: Izvozna banka, ßeograd; Francusko - Trgovinska banka, Bco- grad; Englesko - Trgovinska banka, Heograd; iPodunav. Trgov. Äkc. dru- štvo, Beograd; Zemaljska banka, Beo- grad; Prva Hrvatska Štedionica, Za- greb; Hrv. Slavenska Zcmalj. rÜpotcK. banka,,Zagreb; Srpska banka, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; .higoslovenska banka, Zagreb; Jadran- ska banka, Ljubljana; Jugo.slovenska Union Banka (s Slavonsko banko v Zagrebu). Ljubljana; Ljubljanska kre- ditna bar.ka, Ljubljana. Jugoslavija i:na razmeronia najman] bankoveev. Kakor kaže ianuarska štati- stika, imajo države sledeči obtok papir- natih noveanic: Amerika 14 miiijard 300 niilijonov dolarjev na 100 miliionov pre- bivalccv, Anglija 11 miiijard 300 milijo- nov funtov Štcrlingov na 44 milijono\^ prebivalcev, Francija 36 milliard 400 mi- lijonov frankov na 39 milijonov prebiva!- cev, Italija 15 miiijard 400 rni'ijonov lir na 36X milijona prebivalcev, Beigija 6 miiijard frankov na 7lA miliiona prebi- valcev, Romunija 13 miiijard lejev na 15 milijonov prebivalcev, Ceškoslovaška \2 miiijard 129 milijonov čcškoslov. kron na 13 milijonov prebivalcev in Jugo- slavija 4 milijarde 650 milijonov dinar- jev n;i 12 milijonov prebivalcev. ZAKONSKI NACRT. (Scstavil Fedor Mikič stud, nieci.): Ker je »uspešno« delovanje protf «socialnemu zlu« ailkoholizmn mogoče samo z izdatno pomočjo države, zat» predlagamo sledečc, v resolueiji uteme- ljcne zakone: S 1. V vseh osnovnih in srednjih šo- lah se imajo vsak mesec obdržavati ob- vezna dveurna predavanja o alkohollz- mu, 2. Oiifanizacija »Mladih jtinakov« Je obvezna za vsc razrede osnovnih šol ter se ima razširiti na vse srednje sole. Vo- dja organizaeijc ima biti razrednik. Po- slpvanje te lazrcdne organizaeije preci- piše »oblastni šolski svet«. § 3. Slična predavanja po veeini s pomočjo zdravnikov, se naj izvedejo tudi med vojaštvom. § 4. Komandanti čet imajo po Sol- skem vzoru zbirati »Mlade .uinake« v svoji Četi. § 5. Ustanoviti se ima med oficir- skim zbororn »abstinentsko udruzenje«. § 6. Ker dobiva »duliovništvo« vsen ver od države podporo, zato se naroM vsem predpostavljenim duhovništva, cla podrejeni vsak mesec enkrat drže v vseh njih svetiščih, ki so »stalno« v uporabr, — specijelna antialkohohia predavanja. § 7. Javna aiitialkoholna predavanw imajo zdravstveni odseki podpirati s t!l- mi, skioptienimi slikami in drugim tozn- devnitn rnaterijal'om zaradi nazornosti. § 8. O nealkoliolnem gospodarstvu se ima predavati na visokih in srednjiD gospodarskih šolah. Na tehniških fakultc- tah se ima istotako držati posebna pre- davanja o »nealkoliolnem« (oz. o »alko- holnem«) gospodarstvu. N. B. »Nealkoholno« gospodarstvo pomeni ono gospodarstvo. kjer se opojne (alkoholne) pijaec sPlosno porabljajo kot konzuinno sredstvo. § 9. Za antialkoholne propagatorje se ima vzgojiti učiteljstvo. duhovništvo, ¦ dijaštvo, sodniki i. t. d. § 10. V svrho antialkohoine agitaci- je se ima uporabiti ves uradniski aparat; oblast mora tozadevno vplivati na naj- različnejša društva, kakor n. pr. na te- I lovadna. športna in planinska drustvr,. § 11. Prepovedano je točiti alkohol- ne pijače na vseh javnih prostorih, kjer bi se moglo zapeljavati k pijancevanju n. pr. na kolodvorih, v bližini vojašnic, sportnih prostorov, šol, gledalisč in v gledališčih, v planinskih kočah< v bližini cerkev itd. Navedeno iinajo v teku enega leta izvršiti občinc in okrajna glavarstva. V spornih vprašanjih odločuje oblastna u- prava kot zadnja instanca. § 12. Prepovedano je kuhati žganc pijače za »domačo« rabo. Prestopki se kaznujejo s konfiskacijo V? premozenja oz. 1 letom ukinjenja svobode. § 13. Prepovedano je toeiti alkohol- ne pijačc v soboto, ncdcljo, pondeljek in ob praznikih. Prestopek se kaznuje s ta~ kojšnjiin ukinjenjem koncesijo, ki se jc ne da več pridobiti. § 14. Prepovedano je točiti alkohol- ne pijače na dan pred, za in po volitvan. Prestopiek se kaznuje z ukinjenjem kon- cesije in s konfiskacijo vsega premo- ženja. § 15. Prepovedano je točiti alkohol- ne pijače ob plačilnih dneh. (Važno za industrijske kraje!). Prestopek se kaz- nuje z iikinjenjem koncesifc in s konfis- kacijo vsega premoženja. § 16. Občine oz. glavarstva imajo prepovedati toeenje alkoholnih pijač po- vsod, kjer bi se znalo zbrati večje šte- vilo ljudi n. pr. ob novačenju, na dan božjih potov itd. Prestopek se kaznuje kakor v § 15. § 17. Ukine se nadaljnje izdajanje koncesij za točenje alkoholnih pijač po- polnoma. § 18. Vsakdo, ki knpi alkoholne pi- jače na dncve in na krajih, ki so prepo- vedanl po §§ 11 do vključno 16 — se ka- znuje z globami, odgovarjajočimi 10% premoženja, pri uslužbcncih brcz pre- možcnja pa 10% mesečne place (oz. 4-krat tedenske). § 19. Vlada ima podpirati z zakoni, moralno In financijelno, ustanavljanje brezalkoholnih gostiln, industrijo neal- koholnih pijae — s tern vsparedno vegc- tarijanskih kuhini. §. 20. V vseh javnih lokaiih se prc- povedo steklcnice, ki merijo več kot YA (jednako pol dm:t). Prestopek se kaznuje i globo 1000 Din. § 21. Uvoz alkoholnih pijaČ je abso- iutno prepovedan. Prestopek sc kaznuje s konfiskacijo premoženja in 10 let ukl- nienja svobode. § 22. lz\'oz alkoholnih pijac svobo- den in carine oproščen. «Produktivne zadruge (— udruzenje producentov) al- koholnih pijač« imajo pri izvozu alkohol- nih pijač na železnicah in ladjah 50% popusta na tovornini. § 23. Občinski odbor lahko sklenc v območju občine Ijudsko glasovanje, po katerem lahko občinski odbor oz. okr. glavarstvo ukineta točenje alkoholnih pijač v dotičnem občinskem območju popolnoma. § 24. Vsakdo, ki bi bil prcd sodiščem oproščen zaradi nczavedanja kaznjivc- ga dejanja, napravljenega v pijanosti, se ima kaznovati radi pijanosti (upijanjenja) same. Kazen po $ 18. § 25. V vs'aki oblasti se ima usta- noviti »pivsko zdravilišče«. § 26. Vsakdo, ki daje otrokom do IS. lcta kakršnihkoli alkoholnih pijač. sc kaznuje z globo, ki odgovarja ^ vrecl- nosti vsega imetja oz. do 10 let ukinjenja svobode. § 27. Vsak državni uradnik, katere- iTin bi se dokazala pijanost v nradii oz. med uradnim poslovanjem se suspenzira takoj — ako se mu dokaže pijanost »lz- ven« urada, se siispendira šele po en- kratnein opominu. § 28. Imenovani zakoni so mescc dnr po 'Objavljenju v službenih novinah pol- nomoč*i. Dnevna ksroroika- ^ Odlikovanje. Nadučitelja g. Petrička v Žalcu je odlikoval kralj z rcdom Sv. Save 5. reda, ker si je pridobil veliKo zaslug na polju hmeljarstva. Castitarno! Pri kopanju v Savi utonil. Sedlarski vajenec Avguštin Prešeren se je Scl kopat v Savo s tovarišema Matijo Me- r.ardom tiskarskim vajencem in dija- kom Autonom Robičem. Kakih 200 ko- rakov od mostu kamniške železnice je šel Prcšcrcn v Savo, kjer je izginil. lo- variša. ki tega nista precej zapazila, sta ga zaman iskala. Oblcko sta izročila i ¦ :<)v\ materi. Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 61. SLMEHSKB EiMKüdl podpužmca CEL3E rr;^r Ljubljana - Zagreb - Beopd Deliiišna aißvmcQ in rezerve K 200,000.000 PDDRUŽNICE: Bjelovar, Brod n/Savi, Dubrovnik, Gornja Rad- gona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Veükovec, Vršac. EKSPOZITURE: Monoštor, Rogaška Slatina, Škofja Loka. — AFILIACIJE: Budapest: Balkan bank r. t. - Dunaj: M.R.Ale- xander. — Split: Jugoslav, industrijska banka d. d. ~ AGENCIJE: Na vseh važnih tržiščih Južne Amerike. OhPEstujc hranilne »lop po 4*2°o dnBvno- Vezone uiogc po doporu. HiipujB in ppodaja valute in devize nojbolje. hw- šuje use bančne posle tocno in solidio. RegistK»ow* l&redštni« in stawbena xttdrugazom.zav. __ jßg*|jM "LASTN1 DOM" SBipejema« nirawiiw® wBoge sn gth obreaftuje po 41/2°/o &*«•¦* in pol K od sto, pivot! odpoverfi (5°/0) pet od sto. Komorni kvartet »Zika« ie koncerti- ) ral 20. tm. v Residenz-Palais v Monako- < vem. Na vsporedu so bili Mozart, Novak \ in Smetana (»Iz mojega življenja). Dvo- \ rana je bila nabito polna. S svojo glo- | boko umetnostio jc kvartet izzval v on- čiiistvu veliko in iskreno priznanjc u- nietniško zelo razvajene pnblike, ki ni hotela odnehati z aplavzom. Kritike so zelo pohvalne. S tern konceriom, h ko- jega uspehu Zikovcem prav iskrcno ča- stitamo, je pasiral kvartet naikritičncjSo točko Nemeije tcr si odprl pohod v širnl svet. O uspehih Zikovcev v Nemeiji bo- mo sproti poročali. | Tožbo zoper ravnatelja Jadranskc bankc Kamenaroviča z ozirom na do- sodke na občncm zboru v Liubljani, sta | vložila Kg. dr. Janko Kavenik in ravna- tclj Avgust Praprotnik. ! Orožnik utonil. 'Pri kopanju v Savl je utonil oroznik Josirj Ugovicer jz Vic?- ma pri Krškem. Sava sa je odnesia na- prej, pri Dobovi so potegnili truplo iz vode. Težk« nesreči v Trstu. 26. tm. se je vrfcila v Trstu v ulici Mo-lino Grande kolesarska dirka. Mnogo mcščanov je .H'ledalo mimovozcee dirkače. Na na- sprotni strani Ijudskcga vrta .ie stal Že- lezniear Ferruci'o Veronese, star 25 let. Ker jc pričelo deževati, je hotel iti ze- lezničar onkraj ulice, da bi našel pod drcvesom ljudskega vrta zavetišče. V tern hipu je pridrvel kolesar mesar Bruno Marrsich in trčil z vso silo v že- lezniearja. Želczniear je treščil ob tla, si razbil crepinjo, mesar pa je zletel s ko- lesom vred par metrov v stran, ki si je tudi razbil črepinjo. Oba težko ranjena so prepeljali v mestno bolnico. Njimo stanje je zelo nevarno. — Narcizij Bo- žič, star 17 let se je peljal isti dan s ko- lcsom po predoru »Montuzza«, za njlm je pridrvel avto, fant se je hotel izosniti. pri tern je pa prišel pod driiL avto, pri čemur si ic zlomil kost na čelu in močno pretresc! moztranc. V aeroplanu okrog sveta. /Major | Blacke in dva druga anffleška letaJca 5 so se vzdignili v Croydenu v zrak. Prc- \ leteli bodo Arabijo, Indijo, Japonsko, A- lasko, Kan ad«, Grönland in Island. Pot bo dolga 30-000 milj in bodn rabili za potovanje 90 dni. Pogorel je Matevž /^žman, posest- nik v Lctušu due 15. aprüa in siccr mn je pogorela hiša in kašča, ker je bila s siarao krita. Ker ima maio posestvo in sedern otrok, živi vsa ciružina yv veli- kem pomanjkanju. Prosi sc za prosto- voljne milodare, katere sprcjema urea- ništvo lista! Na dan kraljjeve poroke bodo poSte eel dan zaprte. Ministrstvo za pošto in brzojav ie odredilo, da bodo na dan po- roke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. poste v vsej kraljevini za obeinstvo zaprte. Na ta dan izostane tudi dostavli.riic posiljk po pismonosah. Telegrafska in telefon- ska služba se vrši tudi ta dan nonnalno. Zaprti komunističiii ooslanci obolcl!. »Novosii« javljajo, da so obsojeni blv- si kornunistieni poslanci Filio FilipoviC, Teodor Szalay in Nikola Kovaeevie o- boleli ter bili prepeljani y bolnieo. Političen umor v Sofiii. Bolgarski tiskovni nrad javlja madzarskemu do- pisnemu uradu: Preteklo noč je bil pred svojo hišo v Sofiii umorjen ured- nik nekega opozicionalnega lista in blv- 5i diplomatski zastopnik v Parizu in Stockholmu Kraker. Morilci so nšli. Vzrok umora ni znan. Vsi krogi Bolga- ! rije energično obsojajo ta umor. ; Nesreča zasrebšltega žida na Bietiu. Po lepi blejski cesti je veeraj drvel avto z bogatim židom iz Zagreba. Toda nc- sreea nikoli ne miruje. Ko je avto zape- ljal proti Lujizinem kopaliscu, je nena- doma odpovedala zavora in avto z last- nikom ie mahoma izginil v zeleni vodi blejskega jezera. Bogati trgovec se je hitro rešil muenega položaja s tem, cia je splaval na suho. Avto, ki pa najbrž ni bil zgrajen za plavanje po vodi, se je žalostno pogreznil. Šelc eez par dni so ga potegnili na suho precej razbitega. ¦ Rcševalci so zahtevali 20.000 K nagracre ! ter jo tudi dobili. ] Dva parnika trčila na müriu. Angle- ' ski parnik »Egypte«, ki je bii na poti iz j I-onuona v Bombay v Indiji, je na višini ; Bresta v viharnem vremenu in v naj- | liujši megli zadel v francoski parnih Sei- ! ne. Udarec je bil tako moeen, da se je \ parüik «Egypte« prevrnil. Poškodovan \ jc bi! močno tudi parnik »Seine«', ki pa je j kljub tenni niogel še doseei luko. Po po- j roeilih &c je pri katastrofi parnika >>L- : gypte« rešilo 28 mož posadke in 204 pot- i niki. pogreša pa se 102 osebi. | Kmetiislu oddeiek Pokrajinske n- prave za Slovemijo ima odtiati še nekaj | tisoe posirviega.zaroda iz vaüsca na j Bledu, ki se že krmi in je spo.soben za j zaplojevanje ribjih voda. Cena 35 Din za 1000 komadov. Društva 25% popu- ! sta. Naročila se sprejemajo Ie do ]. ju- ! nija 1922. Ob enem »e pozivljajo dose- ! danji naročniki, da eim> preje prevza- j rnejo naroeeni zarod. ; • Železniška nesreča. Nedaleč od Za- j greba je sedeinletni pos^stnikov sin i Ivan Patačie pasel ovee ob železniški progi. Ko je prihajal vlak, je sei deče:«: na progo, da spodi ovee, ki so prehajafe eez progo. Mladi pastireek je pri tem prišel pod lokomotivo in je na mesui mrtev obležal. Strahovita eksplozija Fri Wiener Neusiadtu. V Bhnnau pri Dunajskem. No- vem mestu se je pripetila popoldne L?. maja strahovita eksplozijska katastrola. Objekt št. 1 municijske t vor nice, v kate- remi se izdeluje dinamon, ie zletel nena- d'oma v zrak. Eksplozija je bila tako strašna, da je bilo slišati grmenje ob vsej progi juzne žel. Prebivalstv.i se je po- lastila silna panika in bojazen za svojer. Delavci so namree delali v tvorniei kljub praznikn. Reševalna die la so bila zelo o- tcžkočena vsled gostega dima. Poslcdice eksplozije so bile strašne. Objekt sam 3^ popolnoma zginil s površja in žrtve so izredno velik«. Po prvih poručilih je bilo ubitili 15, težko ali lahko ranjenih pa 200 do 300 delavcev. Proti vcoeru pa so sc raznesle govorice. da je bilo ubitili okoM 90 didavcev, ranjenih pa nad 200. Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše iz- gleda, ako se uporablia lckarnarja Fel- lerja že čez 25 let priljubljena in prizna- na sredstva za lepoto: Fellerjevra »Elsa« pomada za lice, Fellerjeva »Elsa« Tano- china pomada za rast las (2 loneka enc vrste teh pomad skupaj s poštnino SO kron). Fellerjevo «Elsta«VHlijno mlcčno milo, najboljše »milo lepote«. 4 kosi po- štnine prosto 120 K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 356, Hrvatsko. pom Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šhnnle. .OlepŠBV&lnO drUSfUÜ y Geljti' naznania: Licifacijo \*m bosnje v parku in za grofijo se bo vršila na binkoštnl pondeljek, dne 5. junija tl. ob 9. uri dopoldiie — Reflektantje se naj zbero pri vremenski hišici v parku, siiptm pušho dvocevho (Bocksflinte) 16 — 9.3 /77/777. Ponudbe na I. ^Bzowisefe, Žalec. 3-1 I Našla se je ) v soboto dne 27. maja na Mariborski ! cesti pri rudarski soli majhna srebrna j-ti;vnläSb 111*% I Dotični, ki jo ie izgubil, se naj oglasi I Gaberje St. 131, Celje. 560 1 liašli bodes e za lastno uporabo in dartla predmete v ! zlatu, srebiu, nakite, ure, verižice, prstane, 1 uhane, narokvice, krstne spomlnske obeske ' in od raznih potrebščin ' 22812-11 kar sšcef e pri znani firm! SUTTNER po najniSjih dnevnib cenah v najlepšem modernern izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, 2epne nože, doze za cigarete in du- han, stroje za briti, nažigače i. t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana St. 983. Pošljite samo 1 dinar za stroške, ako želite, da seVam pošlje brezplačno veliki katalog. Kizšžrjajte „Mono Polio"! z dobro šolsko izobrazbo se sprejine v trgovini Anton Mo6nik I Hei Osef, Mir I aichsandroua c 57 Telefon 83 ] D Trgovina drv, premona, sena, < 5 üsS9mey krompirja« fižola» žitsa j 5 in drugih deželnih prädeBkov. < I Brzojav: stnde»©j Oset Maribor^ J Veliko število poljedeBskiü de- lavcev in delavfe ki prevzamejo vsakovrstno delo na polju zlasti košnjo v skupinah po dnini ali pa aRordlt. 561 l Poizvedbe pri: y Eellu, Doitoi iilica si 3 Vodja za pisarno in gospodična, ki je izvežban v knjigovodstvu katera ie vešča v strojepisju in stenograf>J'» se takoj sprejmeta. Naslov v upravi tega lista. 5o6 ZAHVALA. Povodom smrti naSega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in starega očeta, gospoda JERNEJA ŠTOR-a šolskega sluge srno prejeli toliko izrazov sočutja in ljubezni, da se vsakernu posebej ne moremo iahvaliti. Izrekamo tem potom pnsrcno zahvalo g. nadučitelju Levstiku in gg. učiteljem in vsem, ki so nas tolažili v težkih urah in nam na kakrsenkoli način izrazili svoje sočutje, dalje vsem darovalcem krasnin vencev in sqpkov ter vsem mnogobrojnim spremljevalcem blagega pokojnika k večnemu počitku. Celje, dne 28. maja 1922. ŽALUJOČI OSTALI.