ra PRIMORSKI DHEYNIK PONOVNO POZIVAMO OBLASTI, NAJ ONEMOGOČIJO PONOVITEV IZGREDOV IN PREPREČIJO FAŠISTIČNIM SKVADRISTOM IZ ITALIJE IZVAJANJE PROVOKATOR-SKIH ATENTATOV V NAŠEM MESTU I GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 60 (23701 Cena 20 lir TRST, sreda 11. marca 1953 PoStnma platana v gotovini Spediziotir In abboti nost. 1 ar ‘r7gve Lie obtožuje Sovjetsko zvezo surovega pritiska nanj kot tajnika OZN Qj . Poznati ie obtožil SZ tudi k *šitve listine OZN, ker ga ni hotela *°dil i® Pot*prl akcijo proti napadu na Koreji - Ob- L. I* tildi nmariel.M »I.m.Sm =_ • n _ I_i! _ _ laio'rjri ameriško akcijo proti osebju tajništva - Delegati obso-^ p isiino pridržanje grških vojakov v državah sovjetskega bloka 10' ~ Številni Sii seji „®,®?5rili na da-S5-i« DoSn *Cnega °dbora i^tero prel° resolucijo, Nnell>021vaio komin- ViuWr-aci1o tV’i--nai dovoli-te.ih rm « gr?kih vojakov, V Po vojni nasilno pri- ------—.U pn- H, i). *°, delegati Nizo- bJ«8osWke' Nove Zelan- fcSa' Brazif'- Ugvaja Li’ fc10 Pont -\3e ln Liberije, Jiitn D v skladu vPraiJli glm Pouda- tni« nasilnega za- svojim medna- to!itan° Vngrrikih vojakov O s scmarve4 je Ut, "MU s c*vl - " ' Jv« liti -s°vietsko °sn° PoLtino dr-5* daTga , bloka. Nave-»jj°nUe vrn,0,0’331! teh držav jStn s,3lt.ev grških otrok t!» Bni_. maršem sr — 5-fiTsfSS.sr"!! M aasprQV?0Vlno. Ti ukrepi (at°dneta _J0 d°‘°«»°™ 4j|ug3 P^va, so priza- Mau * tast,, °,vanske diplo-opnike, je dejal 14 tiSfe0- držav, so ki se ‘o v* resni i, • ’ so se 1Z-plj0, ^ bi rešila G,'] «aa|o nproti temu se je c°is» a skur! 3 ' zastopnik. 'Csta)a naP^ma se ie oo- *ia o IP,enarni seji, da | l < TrygvPollt.lkl glavnega j k8cv delu * ie govoril \ S akcita ? Je rjavil, da rt A‘emelj> v gIav' 'J, ter o!Buje i°yaoju. ki ga !lte;,Je dodal Havi gostitelji- SnrrtV ‘z Doli!*8 .lzbaja veči- S 9 bladna ' ki ga 'e Nin da ie ^ j vojna, in iz Jv en® 0A j QZN na °- Ni ddelejgd dveh glavnih v tej hladni zaključka, da se {(komunistične infiltracije v OZN« nanašajo na znatno število ameriških funkcionarjev, ne da bi pri tem navedli kako ime, ki bi podprlo te trditve. Dalje je Trygve Lie poudaril, da ni nikoli popustil pred pritiskom držav članic OZN, katerega namen je bil, da bi izključil iz tajništva funkcionarje, ki se ne strinjam s programi svojih vlad po revolucijah, ki so nastale v teh državah Glavni tajnik je med drugim napadel Sovjetsko zvezo, ki ga ni hotela priznati, potem ko je leta 1950 podprl akcijo OZN na Koreji in je dodal, da je njegov namen da poda ostavko, pripisati v veliki meri sovjetskemu stališču. Obtožil je Sovjetsko zvezo tudi, da je kršila listino OZN. ker ga ni hotela priznati za glavnega tajnika, in je dodal, da predstavlja sovjetsko ravnanje do njega najbolj surovo obliko pritiska ne samo nanj pač pa na vsakega drugega glavnega tajnika. Na koncu je Trygve Lie opozoril, da konvencije o diplomatskih prednostih in imuniteti Združenih narodov, ki je bila sprejeta pred sedmimi leti. ni še ratificiralo 22 držav članic, med katerimi ZDA. ter je pozval te države, naj brez odlaganja ratificirajo to konvencijo. ; «os^i/-ekat«>hA: £°**tl J:|°Har- sum Pro_ ?%Sdee? OZN- ki 1« So. ^ d-h do preiskave a-0 delo er l>Ci?Va"iu W.v o rtParlantentarnih od-ameriških leit ^7 v OZN. ?a bi Falska, ug°tovil, da so jbis* ater, zaključile, ne A*fi * 07\f °*i od članov t.9*' Preli obtožili vohun- is nh5a,tnega delova- 9 btoiska da ie a-ava prišla do Nagib zahteva brezpogojni umik britanskih čet KAIRO, 10. — General Nagib je na tiskovni konferenci kritiziral angleško upravo v Sudanu ir jo obtožil, da se po-vrača «k starim kolonialnim metodam, ko se je komaj posušilo črnilo na angleško-egip-tovskem dogovoru o tem ozemlju*. Nagib se je zlasti jprijbc zeval, da so po sklenitvi doy govora sudanski odgovorni predstavniki morali poslati v Kairo proteste, ker so britanski funkcionarji aretirali številne tamkajšnje voditelje, ki so naklonjeni egiptovsko-su-danskemu dogovoru od preteklega januarja. Nagib je nato poudaril, da skušajo britanski funkcionarji v Sudanu na vse načine zavleči volitve, ter je, dejal da zahteva Egipt mednarodno preiskavo o zlorabi oblasti s strani teh funkcionarjev v južnem delu Sudana. Nagib je dalje izjavil, da pričakuje, da bo general Eisenho-wer »pokazal z dejanji, da prijateljstvo arabskih držav velja več kakor Trumanova politika, ki sta jo narekovala Velika Britanija in Izrael«. «Naši odnosi z Zahodom — je dodal Nagib — se ne morejo izboljšati, če ne pride prej do takojšnje in brezpogojne izpraznitve področja Sueškega prekopa. Medtem sem zadovoljen, da predsednik Eisenho-wer gleda na arabske države z novega stališča, ki je v skladu z njihovo mednarodno važnostjo. To bo prispevalo k utrditvi miru in prijateljstva na Srednjem vzhodu«. V britanskem zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je Nagib na tiskovni konferenci, ki je bila posvečena celotnemu sudanskem vprašanju, zahteval brezpogojno izpraznitev sueškega področja. V uradnih krogih pa pripominjajo, da ni prvič, ko Nagib govori v javnosti drugače kakor med pogajanji z Anglijo. Mnenja so tudi, da bo Nagib med pogajanji pokazal enako spravljivost kakor pri pogajanjih o Sudanu. Nocoj se je izvedelo, da bo Egipt poslal v kratkem’ britanski vladi noto, s katero bo odločno zahteval brezpogojni umik britanskih čet s področja Sueškega prekopa v šestih mesecih. V tem času bi egiptovske čete postopoma zamenjale britanske oddelke. Domnevajo, da bo nota izročena britanskemu poslaniku v Kairu okoli 21. marca in da je njen namen prekiniti angleško-ameriška prizadevanja, da bi vključili egiptovsko zahtevo za nanjem ministrstvu sprejela zunanji minister Bidault in podtajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Schuman. Predstavnik francoskega zu. nanjega ministrstva je izjavil, da vsebujg dnevni red razgovorov «vsa politična in gospodarska vprašanja skupnega interesa«, ki gredo od prevladu. jočega položaja, ki ga ima Turčija v Dardanelih, do gospodarskih odnosov QEEC. Dodal je, da bodo v središču razgovorov težave, ki ovirajo ustanovitev enotnega poveljstva za Srednji vzhod z udeležbo arabskih držav. Mayer in Bidault bosta ostala v Parizu štiri dni in se bosta morda razgovarjala tudi o sklenitvi novega trgovinskega dogovora V Parizu se je tudi izvedelo, da namerava Bidault odpotovati prihodnji mesec v Grčijo in Turčijo. LONDONSKI KOMENTARJI 0 OBISKU MARŠALA TITA LONDON. 10. — V zvezi z bližnjim prihodom maršala Tita v Veliko Britanijo bodo na sestankih, ki jih bo imel maršal Tito z britanskimi državniki, razpravljali o vseh mednarodnih vprašanjih, ki neposredno ali posredno zadevajo Jugoslavijo. Med ta vprašanja spada tudi tržaško vprašanje, vojaška podpora Zapada Jugoslaviji in trojni sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo Londonski diplomatski krogi ne računajo s sklenitvijo kake pogodbe kot rezultat razgovorov z maršalom Titom. Britanska vlada, tako izjavljajo ti krogi, mora namreč pri tem upoštevati tudi Italijo. V Londonu ugotavljajo, da prihaja maršal Tito z mečnim zunanjepolitičnim štabom, ki ga zastopajo državni tajnik za zunanje zadeva Popovič, njegov pomočnik Bebler in šef protokola Smodla-ka. Nadalje ga spremlja generalmajor Sumonja. ki je aktivno sodeloval pri sklepanju obrambnega sporazuma z Grčijo in Turčijo. Sabotaže v Romuniji BEOGRAD, 10. — Iz Romunije prihajajo vesti o vseveč-jih neredih in dezorganizaciji romuskega železniškega prometa. V preteklem letu je bilo mnogo primerov sabotaže na železnicah, zažiganja blaga in podobno. Posebno pogoste so bile sabotaže na vlakih, ki so vozili razno blago v Sovjetsko zvezo. Predstavnik romunske vlade Georgij Dež je imel pred nedavnim oster govor, v katerem se je posebno dotaknil ((nezadostne budnosti železničarjev«. Dr. J. Vilfan odpotoval iz New Dehija IZJAVA SVETOVALCA SL0VANSK04TALIJANSKE LJUDSKE FRONTE 0 NEDELJSKIH DOGODKIH Dr. J. Dekleva zahteva od ZVU konkretno in odločno akeijo Predstavnik Slovansko-itali-janske ljudske fronte v tržaškem mestnem svetu tov. dr. J. Dekleva je v zvezi z eksplozijo provokatorske bombe v nedeljo na Korzu dal na sinočnji seji mestnega sveta sledečo izjavo: aV imenu Slovansko-italijan-ske ljudske fronte se pridružujem protestom v zvezi z nedeljskimi dogodki v središču mesta. , Ti dogodki so pokazali, da se NEW DELHI, 10. — Danes je j morajo organizatorji posluže-odpotoval z letalom iz New vatj uvažanja razgrajačev ak-Delhija dosedanji Jugoslovan- cj|;:kih škvader — iz italijanske republike, ker tržaško prebival- ski veleposlanik v Indiji dr. Jože Vilfan. Na letališču so se poslovili od njega zastopniki indijske vlade, diplomatskega zbora in člani jugoslovanskega veleposlaništva. Indijski zunanji minister je sinoči priredil na čast dr. Vilfana svečano večerjo. Ob tej priložnosti se je indijski državni tajnik poslovil od dr. Vilfana in v svojem govoru poudaril njegove zasluge na področju poglobitve indijsko-jugoslovanskega prijateljstva. stvo zavrača take izzivalne demonstracije, ki Jim je namen pripraviti tudi primerno ozračje za predvidene manifestacije 20. marca. Dodati moram, da me ne prepričujejo izjave nekaterih predstavnikov političnih strank večine v občinskem svetu, ki «o ustvarili in še vedno ustvarjajo s svojo protidemokratično in protiljudsko politiko primeren BEOGRAJSKI KOMENTARJI O FAŠISTIČNIH IZGREDIH V TRSTU Protiluaoslovanske demonstracije začetek nove kampanje za Trst Prvo poft »jko ameriških letal na reakcijski pogon je izročil George Allen preti (tvojim odhodom iz Beograda » Govor generala Ivana Gošnjaka (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Neofašistične demonstracije v Trstu, katerim so sledile demonstra- ZT , « ! cije v Rimu in Milanu, dokazu- izpraznitev področja Sue-; ■ ■ ^ organizirano skega prekopa v okvir širšega 1 J J - vprašanja organizacije obrambe Srednjega vzhoda. Začetek razgovorov med Francijo in Turčijo PARIZ, 10. — Francoski ministrski predsednik Maver je danes sprejel turškega ministr. skega predsednika Menderesa in zunanjega ministra Kepru-luja, ki ju je spremljal turški poslanik v Parizu Menemen-džoglu. Pozneje sta jih v zu- ^jetsko-kitajski odnosi ^,Hs77 11 ni'1 Kunanjega ministra Kuznccov imimuvan za i/Klepn- V * «Pravda” objavlja z velikim poudarkom eiu"g ........................ ........................... io. £ov članek o Stalinu in fotografije kitajskih voditeljev *c°va a'a danes Vasilija Staii2eu- K.,8 VelePoslanika v vietu°v* smZ5ecov )e bil do jo „k,h predsednik so- potem pa Sovjetska vla- in medsebojni pomoči,'je bila kitajska gospodarska delegacija še v Moskvi in je prisostvovala sprejemu na kitajskem veleposlaništvu. d" ihh"lehovaht0,V' P°tem P.a| Sodijo, da stoji Kuznecov po Sji ahjeg- ' za namestni- svojem osebnem ugledu in po fc'VS1°vJetski^1I|1Stra; D036' svojem političnem vplivu mno- S> Paniu5t tposlJa-nl,k V i go više kot Pfmjuškin. 'SoliT1?1,?.! Maocetungov članek, ki „ „ >«»««“ "»•*> % 0v*.eiii in j , že skupaj Malenkova in Mao- ^»1 ŽaVila .,današnJa «Prav-I Cetunga, fotografirana leta 1950, je isti, ki ga je dan poprej objavil kitajski tisk. Toda medtem ko so izvlečki ki jih je dajal kitajski radio', le j na kratko omenjali ZSSR da- pogajanjem v Pan Mun .lomu omogočilo Kitajcem in Severnim Korejcem, da so okrepili svoje postojanke na tak način, da bi sedaj samo bombardiranje s težko artiljerijo lahko bilo učinkovito. Zato je bilo potrebno menjati vrsto muni-cije in napraviti zaloge za top. ništvo večjega kalibra. Nim talin. anek Maocetun-jt> V[eg u 'n fotografijo s (Jis,,jSl>reH..sprevoda. v kateri Oboip ani-‘ ; i ““ mm da- R jo imaio v Uae vaz”|je »Pravda« največ poudarka rt '1 i kitaiJuJ? sedanjem I tistim odstavkom, ki govorim * k, " )3k°-s°vjetski od- 0 sodelovanju med Kitajsko in ZSSR in o »taboru miru pod vodstvom velike Sovjetske zveze«. S •aini«tniHbo1' Vlden ki- OhnV* Predsednik * ■I l 'i j. . - * jvi,oni uu- U9jCt( ori\adevan'a Moskve. SJJ!| lufr prikazala v NSNb Znano je. da se S t SogrJL' odeležil Stali-Vnl8°tn, • na katerem se .',ar,°vskiKVS' vod‘telji kom-Vl'j Ki part,i m držav. ,v,ln Pan dov ki bo na-, 0ntudirai Jusk'na- je nekaj ŠijiSveti| v ZDA. nato pa : 'him gosP°darskim in Xh* PostalPr,a,Šanjem- Leta : Vru^sednij, , an orgbiroja ■QVt'ein SVeta narodnosti bosta|S°n Jelu- Kmalu I91 z« s>ndil Predsednik so-z in vzdrže- šcijklttii sina t l”’ kominfor-"dikalnimi organi- r ®j S n j i £!tihg^užCijeShi,VelePt,sla‘ .■kih g lUnija iu-„bl1 Poslan v v času ve-i ?»Cv J.a|. tretjo Sodbe a ,’tejsko-so- Prijateljstvu Minister Wi!son o poiožaju na Koreji W ASHINGTON, 10. - Arne riški obrambni minister Wil-son je danes poročal pred senatnim odborom za oborožen” sile ki vodi preiskavo o izjaI vah Van Fleeta, če; da ameri' škim četam na Koreji prinianjl kuje municije. Wilson je izjavil, da so dobave municije za čete na Koreji zadostne za sedanje potrebe ter je dodal, da se je v zadnjem času proizvodnja naglo povečala. Pred sejo je republikanski senator Saltonstall izjavil, da sta kongres in javno mnenje zelo zaskrbljena zaradi naspro tujočih si vesti o vprašanju municije. Čeprav je bila seja tajna, so izročili prepise izjav ministra in predsediiika odbora novinarjem. Wilšon je med drugim izjavil, da se je razgovarja) 0 tem vprašanju in o Van Flee- tovi kritiki s predsednikom Eisenhowerjem, zlasti tedaj ko se je ta vrnil s Koreje Do’ dal je, da razpolaga ameriška vojska z municijo, ki je potreb na za operacije v sedanjih oko’ lisčinah, in da se lahko predvideva, da bo razpolagala z municijo, ki bo nudila poveljstvu na Koreji akcijsko mož nost v večjem obsegu Za„ni'm je minister za voj-Stevensnn izjavil Fašistične demonstracije v italijanskih mestih RIM. 10. — Tudi danes so bile v airnu in še nekaterih italijanskih mestih demonstracije neofašističnih elementov, v glavnem študentov. Demonstrirali so zaradi Trsta. Bilo je nekaj incidentov v Modeni, Milanu in Neaplju; ranjencev ni pač pa več opraskanih. Ponekod so se demonstranti spopadli tudi s policijo, ki pa ni nastopila kdovekaj energično. Nekaj demonstrantov so aretirali. protijugoslovansko gonjo. Te demonstracije niso slučajne, poudarjajo v Beogradu, temveč so logična polsedica politi, ke demokrščanske stranke in De Gasperijeve vlade, ki s svojimi stališči in izjavami daje potuho neofasistom in razpihuje šovinistično razpoloženje dela italijanske javnosti. Italijanskim uradnim krogom ne gre v račun krepitev Jugoslavije — poudarja radio Beograd — ker je močna Jugoslavija največja ovira za uresničenje njihovih imperialističnih načr. tov. Nedavna De Gasperijeva izjava ANSI — ugotavlja radio Beograd — je samo uvod za novo protijugoslovansko kampanjo širokega obsega, ki se sistematično pripravlja v zvezi z obletnico tripartitne deklaracije. Medtem ko je v Trstu eksplodirala bomba, ki napoveduje nove iredentistične izpade — ugotavlja nocojšnja «Bcrba» — prihajajo iz Rima vesti o protijugoslovanskih in proti-britanskih demonstracijah in o pozivu MSI bivšemu fašistične, mu maišalu in vojnemu zločincu Grazianiju, naj prevzame eno od vodečih mest v strank^. Predvideva se — ugotavlja «Borba» — do so te demonstracije samo začetek neofašistične gonje za Trst, ki bo verjetno dosegla vrhunec na dan 20 marca. Dogodki v Trstu — za. ključuje «Borba» — predstavljajo resno opozorilo. Ti dogodki dokazujejo, da načrtno pošiljajo v Trst elemente z namenom, da izzivajo nerede. Politični krogi v Beogradu ne izključujejo možnosti, da je novi val protijugoslovanske gonje / zvezi s potovanjem predsednika republike maršala Tita v Veliko Britanijo. Toda kot ni uspelo italijanskim šovinistom z intrigami preprečiti balkanskega sporazuma in onemogočiti dobavo najmodernejšega orožja jugoslovanski armadi — poudarjajo v Beogradu — tako jim bo še manj uspelo s histeričnim kričanjem pridobiti miroljubno britansko javnost, ki se pripravlja za sprejem mariala Tita — borca za mir in bratstvo med narodi, za svoje agresivne načrte. V petek 30. marca bo odpotovala na Japonsko jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo z japonskimi gospoda? skimi predstavniki razgo-vaijala o raziijdtvi trgovinske izmenjave med 'oSema država, ma. V Beogradu menijo, da bo prišlo do sklenitve konkretnih trgovinskih sporazumov. Vodja delegacij'e Lekovij je izjavil ob odhodu iz Jugoslavije dopisniku Tanjuga, da upa na dober uspeh razgovorov v Tokiu. Danes popoldne ie podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič sprejel na poslovilnem obisku dosedanjega ame. riškega poslanika v Beogradu G. AUena, ki potuje na novo službeno mesto v Indijo. Jugoslovansko vojno letalstvo je prejelo danes dopoldne prvo pošiljko ameriških letal na reakcijski pogon. Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji George Allen je kot svoj zadnji uradni akt v Jugoslaviji iz. ročil ta letala generalpolkovniku Ivanu Gošnjaku, državnemu tajniku za narodno obrambo, r.a letališču pri Batajr.ici v bližini Beograda. Ob tej priložnosti je imel Allen daljši govor, v katerem je poudaril pomen tega dogod. I združitev šestih zahodnoevrop- Gen. Peko Dapčevič na dvotedenskem ob sku v ZDA W ASHINGTON, 10. — Kakor že javljeno, bo jugoslovanski načelnik glavnega stana generalni polkovnik Peko Dapčevič v sredo prispel v New York na dvotedenski obisk ameriškim vojaškim silam. Generala Dap. čeviča bo v četrtek pozdravil v Washingtonu načelnik glavnega stana ameriške vojske general Lawton Collins in drugi vojaški zastopniki. Obrambno ministrstvo javlja, da bodo jugoslovanskega generala in njegovo spremstvo sprejeli z vsemi vojaškimi častmi. General Dapčevič se bo vrnil v Evropo 25. marca z ameriškim parnikom «United States«. ka. Med drugim je dejal, da je to začetek pošiljanja raznovrstnih letal na reakcijski pogon iz ZDA v Jugoslavijo in to v okviru priprav vzajemne obrambne pomoči. Za temi bodo v prihodnjih tednih prišla druga. Allen je dejal, da se bo obrambna sposobnost jugoslovanske armade z novimi letali na reakcijski pogod znatno po. večala. Nadalje je dejal, da niso samo Združene države, ki bi razumele pomen tega dogodka, marveč tudi vsi tisti, ki nameravajo spraviti jugoslovanske narode ob njihovo neodvisnost in suverenost. V tej zvezi je Allen poudaril; «Ta letala so otipljiv simbol vzajemne odločnosti naših dveh držav, da ohranita mir. Vzporedno s prihodom letal na reakcijski pogon in drugih vrst potrebnega orožja se bo v naslednjih mesecih razvijala sposobnost Jugoslavije, da odbije vsak napadalni poskus. Naša vzajemna pripravljenost, da zgradimo naše sile za obrambo miru kaže na prijateljske odnose, ki se razvijajo med ameriškimi in jugoslovanskimi narodi«. Ob zaključku je še poudaril, da različna družbena ureditev ni preprečila Jugoslaviji in Združenim državam, da razumejo odgovornost, ki jo morajo skupaj nositi v borbi za obrambo miru. Za tem je Ivan Gošnjak v odgovoru poudaril, da pred stavlja prva pošiljka letal na reakcijski pogon Jugoslaviji velik dogode^ za jugoslovansko vojno letalstvo in za oborožene sile Jugoslavije sploh. Nadalje je dejal, da bodo ta letala kakor tudi drugo moderno orožje, ki ga Jugoslavija prejema od ZDA služile izključno ohranitvi miru. Poudaril je tudi, da predstavlja krepitev JLA hkrati krepitev vseh tistih sil v svetu, ki želijo mir in ki so pripravljene zanj tudi boriti se. B. B. skih držav evropske obrambne skupnosti Schumanovega načrta. je morala danes skleniti, da pusti posarsko vprašanje ob strani. Sklep, ki je bil dosežen po treh dneh zakulisnih razgovorov, dejansko pomeni, da je tudi to zdravilo za fran-cosvo-!iemšld spor, o Posarju odpovedalo. Nemški kancler Adenauer je danes v Bonnu sprejel voditelja opozicije Ollenhauerja in mu poročal o konferenci v Rimu in Strassburgu. Ni znano, ali je Adenauer govoril z Ollenhauerjem tudi o zadnji odločitvi ustavnega sodišča v zvezi z ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. ambient za zopetni dvig fašizma, s katerim so v mnogih drugih prilikah manifestirali dejansko solidarnost Pohod novofašizma, in o tem je prepričan sleherni antifašist, ne bo ustavljen s samimi protesti in tudi ne s formalnimi akcijami. Proti neofašizmu in njegovemu nasilju, ki vedno bolj ogrožata mirnost mestnega življenja, se more in se mora boriti tržaško prebivalstvo, pravi antifašisti, tisti, ki so za sožitje in za bratstvo slovenskega in italijanskega ljudstva, ki tu skupno živi in ki so za mir in sodelovanje med sosednimi narodi. Od Zaveznike vojaške uprave, ki je do sedaj dopuščala preporod neofašizma v našem mestu, se zahteva konkretna in odločna akcija, ki naj uniči vse nadaljnje zle namene fašizma*. * # # Kot je bilo predvidevati — predstavniki vseh tržaških političnih skupin so bodisi že v svojem tisku, bodisi na si-nočni seji občinskega svetu obsodili nedeljsko iredentistično demonstracijo z bombami fašističnih golobradcev, ki jih je pripeljal iz Italije njihov vodja De Marsanich. Vsi — razen fašistov: njihov predstavnik se je dovolj odkrito celo pobahal in poudaril, da so skoraj vsi ranjenci imeli v žepih izkaznice MSI. Da so bili skoraj vsi iz Verone in Padove, seveda ni posebej povedal, ker bi zvenelo kot očitek njegovim domačim pristašem. O tem, da ie iz njihovih vrst padla bomba, pa je dejal, da se v to vprašanje snočejo vmešavati». Seveda, nerodna zadeva! Saj so dokazali, da še niso zreli za nov pohod na Balkan in da bo potrebno še dosti vaje celo za vsaj približno tragično reprizo pustolovščine 1941-1943. Zato lahko rečemo, da tj ni najveija nevarnost. Glavna nevarnost leži namreč v tistem dejstvu, ki ga je sinoči poudaril tov. Dekleva, da so najbolj odgovorni tisti politični voditelji vladne de-mokristjanske stranke — v Italiji in v Trstu —, ki im perialistične politike do naših krajev niso v bistvu prav v ničemer spremenili. nCIDF.HT NA!) AMRKIŠKIM PimKnČJHM NKMČIJE Lnt/ski 1 stislrttlili Iclali H ameriški Ji i 1*15 lelalti Napad sta izvršili češkos'ovoški lovski letali 15 kilometrov v notranjosti ameriškega področja. Protest ameriške v>ade v Pragi FRANKFURT, 10. — Radio, sestreljenega letala izjavil, da ameriških oboroženih sil v sta ga dva češkoslovaška lovca Nemčiji javlja, da sta danes napadla v višini 4.000 metrov dve lovski letali na reakcijski, in začela nanj streljati s stroj, pogon «Mig 15», ki sta se pri-j nicami. Letalo se je zrušilo ta-bližali od češkoslovaške meje, j koj potem, ko je pilot odsko-napadli in sestrelili letalo ame- čil s padalom. Neuspeh evnske Mine v posarskem vprašanju STRASSBURG, 10. - Posebna evropska skupščina, ki sestavlja načrt za politično riškega vojaškega letalstva, ko je letelo nad Regensburgom na Bavarskem 15 km v notranjosti ameriškega področja. Ameriški državni departma je javil, da je poslal navodila svojemu poslaniku v Pragi, naj odločno protestira zaradi tega in zaradi kršitve suverenosti Zanodne Nemčije. Ameriški visoki komisar v Bonnu James Connant je sporočil, da je dobil od ameriškega letalskega poveljstva poročilo o sestrelitvi letala, ki pravi, da gre za resen incident, ki predstavlja tudi namerno kršitev meje ameriškega področja po letalstvu Sovjetske zveze ali pa ene od satelitskih držav. Predstavnik ameriškega poveljstva je izjavil, da je pilot s.ko Robert Ha ie i 'zjavu vost italijanskih da je zmanjšanje operacij med j malih ladjedelnic V februarski številki ugled, ne italijanske revije «La Ma. rina Mercantile« je objavljen daljši članek o plačevanju davka na poslovni promet (1GE) za ladje, zgrajene za tujino. Poročali smo že, da je tržaška Trgovska zbornica pred dobrim mesecem protestirala proti plačevanju tega davka za ladje, katere grade tržaške ladjedelnice za tujino in da gg ,g temu protestu kmalu zatem pridružila tudi trgovska zbornica iz Genove. Omenjena revija prinaša skoro dobesedno resoluciji obeh trgovskih zbornic in dodaja neka. tere zanimive ugotovitve. Vse ugotovitve omenjene revije veljajo v polni meri tudi za tržaške ladejedelnice, ki so finančno povezane z italijanskimi, saj so največje tržaške ladjedelnice v sklopu 1RI in ker delajo tržaška pod. jetja pod istimi davčnimi, ca. rinskimi in valutnimi zakoni, kot italijanske ladjedelnice. Pa prepustimo besedo re. viji: ((Obširno je bilo že dokazano, da veljajo za ladiedelniško industrijo naslednje ugotovitve; a) skupna zm glji-vost italijanskih velikih in znaša okrog LADJEDELNICE V ZAČARANEM KROGU 300 tisoč ton ladjevja letno, b) za obnovo in razvoj lastne mornarice se lahko računa v najboljšem primeru na gradnjo 120.000 ton letno, c) lad. jedelnice morajo biti vsaj do 60 odst. zaposlene, če hočejc proizvajati kolikor toliko e konomično, kar pa znaša 180 tisoč ton ladjevja na leto, d zaradi tega morajo ladjedelnice letno zgraditi najmanj 60 tisoč ton ladjevja za tujino« Graditi za izvoz pa je mož. no samo, če lahko ladjedelm. ce proizvajajo po svetovnih cenah, če proizvodni stroški niso višji kot v ostalih ladje, delnicah po svetu. Ze mnogokrat smo prinesli v našem li. stu podrobne analize proizvodnih stroškov italijanskih ladjedelnic, napravljene od največjih italijanskih avtori-tet, ki dokazujejo, da gre krivda za previsoke proizvod, ne stroške na račun predra-gega materiala in visokih državnih bremen. Visoki stroški materiala in državna bremena med Vate. rimi je glavno IGE (davek na poslovni promet), pa so v medsebojni tesni zvezi. Mo-derne ladjedelnice so namreč postale bolj montažne delav. nice na pol gotovih izdelkov, tako da znašajo kupljeni material in polizdelki najmanj 60 odst. vrednosti ladje. Pri ceni vsega tega materiala in izdelkov pa je IGE dvakrat vračunan; prvič, ko je ladjedelnica ta material kupila, in drugič, ko je ladjo predala bodočemu lastniku. Ta davek pa ima poleg tega še druge negativne posledice o katerih zelo odločno govori poročilo «Stanford», ki se nanaša na italijansko me. -hanično industrijo; «IGE onemogoča uporabo najbolj ekonomičnega načina — dobav polizdelkov, ki predstavljajo v mehanični industriji poseb. no značilnost«. Ladjedelnice se namreč skušajo v čim večji meri izogibati plačevanju tega dav. ka in zato streme napraviti vse v okviru lastnega podjet. ja. Ni pa težko dokazati, da lahko sicer manjše a zato spe cializirano podjetje napravi neki del ladje (na primer vi- jak) mnogo bolje in ceneje kot ladjedelnica sama. Te težnje ladjedelnic, nastale zaradi davka, so v odkritem na. sprotju z osnovnimi zakoni pametnega gospodarjenja, saj preprečujejo specializacijo proizvodnje. Poleg tega je prizadeta vsa mala industrija, ki živi na račun ladjedel-niških naročil, kar je posebno pomembno za Trst. Kolik vpliv ima IGE na naročila materiala in polizdelkov ladjedelnic najlepše do-kazuje poročilo »Stanford«, ko navaja, da so nekatere ladje, delnice plačale pri nabavljenem materialu od 13-15 odst. vrednosti IGE. Italijanski sistem posrednih davkov je privedel vso itali. jansko industrijo in gospo, darstvo do absurda, ki je posebno viden pri ladjedelniški industriji. To je namreč edina industrija, ki po svoji prirodi ne more biti zaščitena z visokimi carinskimi pregradami in kjer so vsi pojavi vidni, medtem ko jih v ostalih in-dustrijs' ih panogah lepo skri. jejo z visokimi cenami, kate- re plačujejo vsi prebivalci. Zgodba o italijanskem sistemu potrošnih davkov je že zelo stara in se obenem vsa. ko leto ponavlja. Država potrebuje denar, tak je začetek. Za kaj ga potrebuje, je prav vseeno za učvrstitev imperija, balkanske pohode, 6 milijonov bajonetov, za zgra. ditev novih stanovanj, povečanje birokracije, cerkve na Siciliji in Kalabriji. Država pa lahko dobi denar na dva načina; lahko poviša direktne davke, davke lahko napravi progresivne, kar pomeni zaostriti davčni vijak za bogate, višje sloje in relativ. no zmanjšati davčni pritisk na nižje, revnejše ljudi, Italijanske vlade niso še nikoli uporabile tega sistema. Tu skoro ni razlike med liberalci, fašisti in demokristjani. Vsi so vedno raje uporabili lažji drugi način: zviševanje posrednih davkov, ki bogatih skoro ne zadenejo, temveč jih tovarnarji na eden ali drugi način prevale na potrošnike. Socialno pomenijo ti davki veliko kiivico, saj so naperje. ni proti vsem italijanskim po. trošnikom in so krivi, da mo. rajo Italijani ( pa tudi Trža- Ameriški zunanji minister Dulles, ki se je vrnil z letalom v Washington, je novinarjem izjavil; «Za nas je ta primer zelo resen in smo dali našemu poslaniku v Pragi navodila, naj izroči češkoslovaški vladi koli kor mogoče odločen protest Medtem bomo podrobno proučili položaj«. Na razna vprašanja je odgovoril, da mu ni nič več znanega razen to, kar je bilo uradno javljeno. Namestnik poveljnika arfie riških letalskih sil v Evropi general Landon je izjavil, da neko drugo ameriško letalo na reakcijski pogon, ki je imelo isto nalogo kakor sestreljeno letalo, ni streljalo na češkoslo vaška letala ter je pristalo Furstenfeldbruck blizu Muen chena. Dodal je, da sta bili obe češkoslovaški letali vsaj 20 kilometrov v notranjosti a meriškega področja, ko sta za. č,eli streljati. (Nadaljevanje na i. strani) Maščevanje za Mig-15 KOPENHAGEN, 10. — Poročila z danskega otoka Born-holm pravijo, da so poljske oblasti včeraj zaplenile v bližini Gdanska V danskih ribiških ladij. Sodijo, da je zaplemba v zvezi s poljskim reakcijskim letalom MIG-15. ki je nedavno pristalo na Born-holmu in ki še ni bilo vrnjeno poljskim oblastem Poljska je včeraj s ponovno noto še enkrat zahtevala vrnitev letala in protestirala, ker je angleški letalski ataše v Kopenhagnu smel letalo pregledati in ga fotografirati W A SHIN GTON, 10. — Predsednik Eisenhower je danes sprejel nizozemskega zunanjega ministra Lunsa in se z njim razgovarjal pol ure. Luns je izjavil, da se je z Eisenhowerjem razgovarjal o sedanjem položaju v Sovjetski zvezi, in da se predsednik strinja s tem, da morajo zahodne države nadaljevati svoje obrambne napore ne glede na spremembe v vodstvu v Sovjetski zvezi. temveč trmasto vztrajajo prt zahtevah po tistem, kar jim ne pripada in jim nikdar ni pripadalo razen takrat, ko so to zemljo okupirali s silo, izsiljevanjem in zvijačo. Zato so demokristjanske izjave o -tisku in občinskem svetu hi-navske, kakor so bili hinao-ski pozivi fašista De Marsa-nicha na nedeljskem pred-poldnevnem zborovanju, na katero je pripeljal demonstrante z bombami, da bo čim bolj gotov, da bo do pro-vokacijskih demonstracij prišlo. Te izjave so pravtako hinavske, kot je tista, ki jo je dal rimski Wintertonov politični svetovalec De Castro in ki jo je včeraj ponavljal še enkrat demokristjanski «Giornale di Trieste«, češ da so vse to storili «neodgovor-neži« itd. Ponovno se ob tej priložnosti spominjamo De Castrovih besed, ki jih je pred leti zapisal v «Giornale dell lstria», da je iredentizem nelogičen, otročji, absurden in da je tisto, kar je treba upoštevati, edinole dejstvo, da obstaja ter da ga je treba zato — uslišati! No, zgodovina je dokazala, da pomeni zadovoljevanje iredentističnih zahtev — krvavo klanje in — konec absurdnosti, nelogičnosti itd. In tega nauka se ne zavedajo imperialistični politikanti z Le Gasperijem na čelu in njegovi eksponenti v Trstu od Le Castra in Vitellija do bar-to!ija in Palutana in tudi do fašistov Colognattija in Mo-reliija (oziroma njuni,, najnovejših naslednikov s Sicilije), kajti vsi so se tako simbolično znašli v bolnišnici ob zglavju tisti i nerodni t herojski, i fantičev iz Verone in Padove, ki so tako herojsko prelili kri na pločniku eneosvo-bo, enega« tržaškega Iiorza za madrepatrio in je pri tem e-den celo l.lical «ii»a ZTtalUi/* kot zatrjuje Ce Castro (kar pa ne verjamemo, .ker iz izkustva vemo, da ob taki priložnosti kričijo eAiuto! mam-ma miahi) Hinavske so tudi izjave kominformistov — To-gliattijevih in Nenni,evih, ki s svojim prednjačenjem v kampanji hujskanja, klevetanja in obrekovan a Jugoslavije pomagajo pri hujskanju šols e m.adine k prav takim demonstracijam ka ršnih smo bili priča v nedeljo in s kakršnimi so kdminformisti lani tudi javno solidarizirali. Pri omenjenih zglavjih ni. so bili — vsaj javnost o tem ni obveščena — predstavniki socialistov od PSVG in republikancev od PRI Socialisti so celo med prvimi javno obsodili kriminalno demon, stracijo neofašističnih škva-der iz Verone, za razliko od De Castra točno označili De Marsanichevo zborovanje za provokatorsko in protestirali proti oblastem, ki so fašistično zborovanje dovolile. Želeti je le, da tudi socialisti od PSVG iz nedeljskih dogodkov potegnejo zase dragocen nauk o hinavski poniglavosti predstavnikov r.mske kle. rikalne vlade v Trstu — in prav taki hinavščini njihovih zaveznikov v občinskem šve. tu — saj je bil Palutan tisti, ki je De Marsanichevo zboro. vanje odobril, zavedajoč se zelo dobro posledic, ki jih je vključil v dobro pretuhtani rimski načrt ponovitve marčnih izgredov. To pa bodo socialisti od PSVG razumeli še. le tedaj, ko se bodo zavedeli, da so doslej končno vendarle vedno potegnili s klerikalnim imperializmom, ki je nujna negacija demokracije in so. cializma. Ponovno pozivamo oblasti, naj onemogočijo ponovitev izgredov in preprečijo fašistič. nim škvadram iz Italije izva-jan je provokatorskih atentatov v našem mestu; pozivamo jih, naj odvzamejo iz Rima imenovanemu prefektu možnost dovoljevanja fašističnih zborovanj po načrtih njegove imperialistične vlade, kakor tudi možnost vsake nadaljnje priprave izgredov 20.,t. m., ki jih vrši njegov komisar pri «Legi Nazionale«. Rezultat preiskave o nedeljskih dogodkih in dogod!:i 20. marca bodo namreč pokazali, ali bo policija tokrat res opravila svojo dolžnost, ali pa je policija in kdor ji poveljuje, bodisi nesposobna (česar si pač ne dovoli oiitati), bodisi ne brez sokrivde pri ustvarjanju vzro-kov za popuščanje Italiji do tiste mere, ki jo demokristjanski tisk imenuje »minimum«, da postane Italija na STO enakopravna z Jugoslavijo. V tem je namreč cilj Rima, cilj, ki ga je zasledoval tudi De Gasperi ki v svoji nedeljski izdaji ANSI ni prav nič slučajno — za enkrat — pozabil omeniti tristransko deklaracijo. Ne, stvarstvo ni brezmejno, brezmejne niše so želje! SIMON GREGORČIČ W3WM\ 1 K _5, uL. ■ y\ f Danes, sreda II. marc Sofronij, Stana Sonce vzide ob 6.26 :n 2 • 18.05. Dolžina dneva 11-» vzide ob 4.08 in aatone Jutri, četrtek 12. f”»rc Gregor, Ra VfiHetnO * ' r ekonomske zahteve železničarjev popolnoma upravičene prihranila žrtve in kri. Oiampiccoli (FN) je izjavil svojo solidarnost z ranjenci, ki so bili po nedolžnem zadeti od bombe in vprašal žuoa-na zakaj je takoj po dogodku obiskal vse ranjence, čeprav bi moral vedeti, da so med njimi tudi pritepenci, ki so prišli v naše mesto z nečistimi nameni. »Zdi se mi. da smo v nedeljo videli tistega župana. ki je bil lanskega 20 marca gen°ral in ki kot penerai pripravlja novi 20. marec« Svetova'ec Gregoretti (DCi je v imenu svoie skupine obdolžil »nrovokatorske elemente«, torei ne MSI. ne neofaši-ste in daial da leži odgovornost na tistih, ki fanatiziraio uboge, nedolžne mladince. Zanimivo pa bi bilo vedeti kdo je za sfanatiziranie teh mladincev več napravil, kot ra7* ni predstavniki DC. ki tako vzdihuieio no Istri. Dalmaciji in ostalih delih sosednje te-pnh1ive in ki so že l»ni orff«-nizTnli sMone nedovoljene odvratne fašistične demonstracije Misinskega svetovalca Mo-re"i(a Je zadela neoriletna dolžnost odgovariati na številne obt"žhe. ki so jih razni svetovalci navedli na račun pte-rpve stranke. Tudi nie«n pa te predvsem »Vrhel odtek v Uaiiii O dogndkn samem p a se ie nmeiil na ueotovitve p—-m D- (7-atra žeš da te bi! gOVOr De STarsanieba n m i rt en ln da so bili rantepi predvsem mladinci, fci posito v Ženu iz- Sindikat italijanskih železni-l carjev, vključen v Italijansko splošno zvezo dela, je skupno z dvema avtonomnima sindikatoma napovedal 48-urno splošno stavko železničarjev v itaiiji in v Trstu. Stavka se prične danes opolnoči in bo trajala ves četrtek in petek, to je 12. in 13. t. m. Neposredni povod stavke je odklonitev vlade, da bi dala vsem železničarjem znaten mesečni predujem na bodoče poviške. Pri tem se vlada sklicuje na pomanjkanje finančnih sredstev. Vzroki stavke pa so globlji. Železničarji so stavkali že dvakrat po 24 ur. in sicer 7. avgusta 1952 in 13. januarja letos, kljub temu pa ni vlada doslej storila še nič konkretnega, da bi vsaj delno ugodila zahtevam železničarjev po re-kiasifikaciji službenih mest, ločitvi kategorije železničar- jev od ostalih državnih usluž- encev, -zboljšanju plač, združitvi raznih mezdnih postavk itd. Železničarji tudi nasprotujejo znanemu zakonskemu predlogu, da bi dali vladi vsa pooblastila pri reševanju vprašanja državnih uradnikov sploh in pri urejevanju njihovih juridičnih in ekonomskih odnosov. V prid omenjenega zakonskega predloga pa so ee brez pridržkov izrekli le de-mokrščanski sindikati CISL, oziroma niihov sindikat železničarjev (SAUFI). SPOROČILO TISKOVNEGA URADA CIVILNE POLICIJE Policija poziva k sodelovanju za odkritje zločinca iz Ul. Manzoni [do je neznanec, ki se je 25. II. ob 22 05 v teku skoraj a elel v neki par na oqu Ul. Marnom in U . Selte ontane? Sinoč ne polt ročilo: časopisju so kakor. Sovni urad civil-al naslednje spo-se zahvaljuje »sem osebam, ki 'sodelovale ob preiskavi v zvezi z znanim zločinom v Ul Manzoni. Policija še nadalio vabi časopisje in pre-biva'»tvo sploh, da nadaljujejo s koristnim sodelovanjem ter sporočijo vsako najmanjšo podrobnost v zvezi z zločinom, pri čemer je zajamčena absolutna diskretnost Ob tej priliki naslavlja policija na preb valstvo naslednji poziv; V sredo 25. februarja ob 22.25 so nekateri videli nekega moškega, ki je pritekel iz Ul. Manzoni 2® ter preko Ul. Medla obrnil na desno po Ul. Set-telontane. Na oglu se Je neznanec skoraj zaletel v neki par, pri čemer je skočil v stran da jih ne bi zadel. Omenjeni par je naprošen, da se zelas) pri policije na Ul. XXX. oktobra 2, da bi pojasnil nekatere podrobnosti, ki so koristne za uspešen izid preiskave v zvezi z zločinom. Ce hoče omenjeni par ohraniti ii.kognito, naj piše letečemu oddelku pismo, v katerem naj po možnosti opiše človeka, ki je bežal. Nedeljska bomba, ki se je razpočila na Korzu je nekoliko zatemn.la zločin v Ul. Manzoni s katerim se je bavi-lo vse lokalno časopisje in o čemer je govorilo vse prebivalstvo Čeprav ni bilo v zadnjih dneh o stvari ničesar slišati. je današnji poziv policije dokaz, da so organi letečega oddelka pridno na delu in da so med ten časom prišli na novo sled ki bo morda privedla do od' ritja zločinca. Za-to tudi mi še enkrat pozivamo vse da sodelujejo s policijo ter tako pripomorejo, da bo zloči- letečem oddelku kriminalu« nec čimprej v rokah pravice. Zadnje stavke 13. januarja pa so se udeležili skupno s Sindikatom italijanskih železničarjev (CGIL) tudi železničarji. včlanjeni v UIL (socialdemokratski sindikati). To pot je ta sindikat dolgo cincal, končno pa se je udeležbi v stavki odpovedal. To je pač posledica sklenitve akcijskega zavezništva med demokrščan-sko in socialdemokratsko sindikalno zvezo, kar bo dejanske služilo reakcionarnim ciljem, ker pomeni nadaljnje razbijanje enotnosti delavstva UIL se pri tem ne more sklicevati, da služi stavka železničarjev političnim ciljem in spletkam kominformistov, ker ni italijanska vlada od zadnje stavke, ki se je je tudi UIL udeležil, prav nič storila v korist železničarjev in so njihove zahteve po izboljšanju plač oziroma po mesečnem predujmu popolnoma upravičene. S tako politiko ne bodo mogli tako imenovani »svobodni« sindikati nikoli pobijati vpliva kominformovcev med delavstvom, saj se poslednji lahko vedno sklicujejo na dejstvo. da so ti sindikati vpre-ženi v reakcionaren voz. Pri vsem tem je jasno, da postajajo oboji sindikati le pomožna sila obeh blokov in da zato ne nudijo delavcem prilike za pravilno izbiro na podlagi razredne opredelitve. Zadnja stavka je imela velik uspeh, čeprav so jo demokristjani sabotirali. Ta uspeh pa je dosegla zato, ker je UIL (socialdemokratski sindikat) pritegnil v stavko tudi mnogo delavstva iz samih demokrist-janskih vrst, pa čeprav ima sindikat sam le malo pristašev. Prav tu se je namreč prikazalo, kako veliko privlačno moč ima vsako enotno gibanje na delavstvo. Važno dejstvo pri tem gibanju proti omenjenemu zakonskemu predlogu o popolnem pooblastilu vladi, da odloča in ukrepa v raznih vprašanjih državnih uradnikov, je tudi to. da vlada teži k prepovedi stavkanja državnih nameščencev, kar je v nasprotju s samo italijansko ustavo. Prav zato Je politika demokrščanskih in tudi socialdemokratskih sindikatov. ki po eni strani zagovarjajo pravico do stavkanja po drugi pa dejansko podpirajo vlado, dvorezna in utegne imeti za vse delavstvo hude posledice. neofašistične organizacije prav tako iz Padove do svoje smrti nosila posledice tega zločinske, ga dejanja. 2e včeraj smo pisali, da vesta ta dva udeležen, ca fašistične demonstracije, ki sta se k nam pritepla iz Padove, marsikaj. Baje je polici, ja oba zastražila, vendar ta vest ni potrjena. Nadaljnja preiskava je dovedla do aretacije še treh oseb, ki so jih že včeraj pripeljali pred zavez, niško vojaško sodišče za določevanje narokov. Gre za 22-let. nega Vinicia Rossettija iz Verone, katerega so predvčerajšnjim izpustili iz bolnišnice, vendar ga je policija takoj a-retirala, 23-letnega Lorenza Trabucchija iz Padove in 37-letnega Tržačana Maria De Bonija, stanujočega v Vicolo Ospedale militare. Narednik Scrobogna, ki vodi preiskavo, je predsedniku izjavil, da sta prva dva obtože-j na sodelovanja pri nedovoljeni manifestaciji v nedeljo 8. marca, tretji pa, da je pomagal pri | begu TŽabucchija, katerega je j policija takoj po manifestaciji iskala. Trabucchija je namreč ] policija opazila med neofašističnimi demonstranti in ker ga ni mogla takoj prijeti, je izdala vsem policijskim postajam in posebno tisti na blo. ku pri Devinu, ukaz za njegovo aretacijo, kar se je zgodilo predvčeraj zvečer na bloku pri Devinu, ko ga je hotel Trabuc-chi v De Bonijevem avtomobilu prestopiti. Odvetnik Gefter-Wondrich (tisti, ki je pred dnevi tako pretirano slavil D’Annunzia) ki brani vse tri, je predsednika naprosil za začasno svobodo vsaj za De Bonija, pa čeprav proti položitvi kavcije, kajti mož ni sodeloval pri demonstraciji, temveč je samo hotel pripeljati Trabucchija v Tržič. Ta je namreč lastnik garaže in ima zato dovoljenje za prevoze potnikov. De Boni naj bi tudi redno vpisal Trabucchijev prevoz v za to določeno knjigo, kakor pač predvideva zakon. Predsednik (obrnjen k naredniku); »Kakšne dokaze imate, da je De Boni pomagal pri begu?« Narednik; »Ker je De Boni sam priznal in drugič, ker je prav De Boni predlagal Tra-bucchiju, da bi si obril brado, da ga tako ne bi spoznali na meji. De Boni je priznal, da je vedel, da policija išče Trabucchija#. Predsednik; »Ce je tako, po. tem ne bom nobenemu dovolil začasne svobode.« Tedaj se je dvignil De Boni in izjavil, da zakon ni za vse enak. Predsednik je mirno vstal ter izjavil, da je to njegovo osebno mnenje, medtem ko je on nasprotnega mišljenja. Takoj nato je odšel iz dvorane. Vse tri so od. peljali ponovno v zapor, kjer Gozdni po2ar Včeraj ob 4. uri popoldne se je vnela suha trava in grmičevje ob Železniški progi Vitovlje - Sesljan, in sicer ob čuvajnici št. 127. Zaradi vetra je ogenj zajel ca. 4000 kv m površine, vendar sb ga agenti policije iz Devina v eni uri pegasili Skoda, ki jo je povzročil požar še ni ugotovljena. bodo ostali vse do ponedeljka, razen seveda, če ne bo policija prej končala preiskavo. Ni izključeno, da bo policija Lvršila če nekaj aretacij posebno med ranjenci, ki so zapustili ali ki še bodo zapustili bolnico. Krožijo govorice, da išče policija znanega Oresta Mionija, ki je bil že lani obsojen pred zavezniškim vojaškim sodiščem v zvezi z izgredi 20. marca. Včerajšnja prisotnost njegove žene in hčerke na hodniku sodišča je dokaj zgovorna. Pričakovali smo, da bodo tudi njega pripeljali, vendar je baje mož izginil. Nekate. ri trdijo, da je prav Mioni pripeljal Trabucchija k De Boniju in organiziral njegov beg čez mejo, ki pa se ni posrečil. V posameznih okrajih našega ozemlja je že nekaj časa v teku razdeljevanje novih članskih izkaznic Osvobodilne fronte. Okrajni in po njih sektorski odbori so si za izpolnitev te naloge postavili tudi končne roke, do katerih mora biti razdeljevanje izkaznic zaključeno. Dosedanji uspeh razdeljevanja je v glavnem zadovoljiv, čeprav je tu in tam opaziti pomanjkljivosti, ki so posledica predvsem premajhnega poudarka na politični mobilizacijski važnosti, ki jo ima razdeljevanje novih članskih izkaznic z vzporednim vključevanjem novih še neorganiziranih sil v Osvobodilno fronto. O vseh teh pomanjkljivostih pa moremo le v manjši meri govoriti za nabrežinski okraj, ki je po dosedanjih podatkih o razdeljevanju članskih izkaznic OF na prvem mestu. Tovariši iz nabrežinskega okraja, ki so sklenili zaključiti akcijo' do 15. t. m. so svoje delo opravili s 100-odstotnim usoehom doslej že v Devinu, glivnem, Medji vasi, Vižovljah in Cerov-Ijah. 70-odstotno so opravili svojo nalogo v Stivanu, 80-odst. v Sesljanu. 60-odst v Sv. Križu. Za Nabrežino samo in Sempolaj še ni poročil pač pa so se tov obvezali, da bodo tudi v teh dveh krajih izpolnili svojo obvezo Tovariši iz nabrežinskega o-kra'a zaslužijo za svojo marljivost vso pohvalo in priznanje. S tem so lepo pokazali da se zavedajo važnosti političnega in organizacijskega delovanja Osyobodilne fronte v okraju, ki je najbolj izpostavljen raznarodovalnemu pritisku s strani italijanskega iredentizma, ki mu je prav ta kos slovenske zemlje največja ovira pri dokazovanju «italijanstva» našega ozemlja. Močna Osvobodilna fronta v nabrežinskem o-kraju je najboljši porok, da so vsi poskusi tujega pritiska obsojeni na neuspeh. Želeti bi bilo da bi vzgled nabrežinskih tovarišev posnemali tudi v drugih okrajih 11. t. m. ob 19.30 v Ul. R. Manna 29 redna seja in vabi vse člane, da se je sigurno udeležijo. v n g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 14. marca 1953 ob 20.30 uri V AVDITORIJU v TRSTU premiera V-Il | iimllll Ljudska prpsvota Danes II. t. m. ob 20 uri. bo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15-11 seja referentov ljudske prosvete. Prosimo točnost. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Danes v sredo ob 18. uri bo seja glavnega odbora. KONCERT V NABREŽINI Člane in prijatelje prosvetnega društva «Igo Gruden« obveščamo, da bo v nedeljo 15. III. ob 20. uri v prostorih •kulturnega doma koncert umetnih in narodnih pesmi. Odbor vabi k obilni udeležbi. Vstop za člane ln prijatelje le z vabilom. Pregled« vpis nove tablice za vozila z živinski vprep Osvobodilna fronta SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF Tajništvo OF obvešča člane izvršnega odbora, da bo danes Županstvo javlja, da so na podlagi zakonov odločili pregled, vpis in opremo z evidenčnimi tablicami vseh vozil z živinsko vprego. Lastniki vozil bodo morali pri pregledu plačati 20 lir za vsako prevozno sredstvo in 620 lir (plus IGE) za evidenčne tablice. K pregledu bodo morali lastniki tudi prinesti potrdilo, da so vozilo stehtali na eni izmed javnih tehtnic. Pregled bo v naslednjih dneh od 8. do 17. ure in velja za vozila za prevoz oseb, blaga in za kmečke vozove: Za mesto in predmestja pri Sv. Soboti pred remizo ACEGAT v ponedeljek 16. t. m., v Ul. Ottav:ano Augusto blizu javne tehtnice v torek 17. t.m., v Rojanu Ul. dei Giacinti (predel med ulicama Ginestre in Tor S. Piero) v sredo 17. t. m. V okolici; v Bazovici pri bivšem živinskem sejmišču v petek 20. t. m., na Opčinah blizu pokopališča v soboto 21. t. m. in na Proseku blizu pokopališča v ponedeljek 23. t. m. Kršilci te uredbe bodo kaznovani z globo do 5.000 lir. «K0VARSTV0 IN LJUBEZEN)) tragedija v petih dejanjih (devetih slikah) Spisal: Friderik Schiller Prevedel: Fran Albreht Režiser: Modest Sancin Scenograf: Jože Cesar Osebe: Predsednik pl. Walter -Rado Nakrst; Ferdinand, major, njegov sin - Stane Starešinič; dvorni maršal pl. Kalb - Ljudevit Crno-bori; Wurm, predsednikov osebni tajnik - Stane Raztresen; Lady Milfordova Lelja Reharjeva; Miller, mestni godbenik - Jožko Lukeš; njegova žena -Nada Gabrijelčičeva; Lui-za, njegova hči - Štefka Drolčeva; Zofija, sobarica pri lady - Zlata Rodoško-va; komorni sluga pri knezu - Modest Sancin; sluga pri predsedniku -Josip Fišer; sluga pri lady - Srečko Košir. j ŽUPANOVO POSREDOVANJE PRI CONSKEM PREDSEDNIKU Pospešitev gradenj IACP nujna toda brez političnih Spekulacij Čimprej se morajo izkoristiti že dodeljeni krediti - Ponovno je treba vzpostaviti upravni odbor, ki bo demokratično zastopal vse prizadete Včerajšnji »Giornale di Trie. ste« obvešča, da je tržaški žu. pan Bartoli posredoval pri conskemu predsedniku Paluta-nu, naj se zavzame pri ZVU, da izroči tržaški občini zidanje dela stanovanjskih hiš, ki bi jih moral zidati Zavod za ljudska stanovanja (IACP). List poudarja, da občina ne zahteva posebnih denarnih nakazil ali pa del denarnih nakazil Zavodu za ljudska stanovanja, ampak hoče samo staviti na razpolago za zidanje določene, ga števila stanovanj svojo tehnično organizacijo. Istočasno pa omenja, da je v preteklem šestmesečju ostalo neizkoriščenih 210 milijonov lir, ki so bi. li namenjeni Zavodu za ljudska stanovanja za zidanje ljudskih stanovanj. K temu denarju je treba še prišteti 600 milijonov lir, ki so bili nakazani Zavodu za ljudska stanovanja v tem šestmesečju, tako da imamo danes v blagajni nad 800 milijonov lir, ki bi morali biti čimprej uporabljeni za ®-danje ljudskih stanovanj, ki jih mesto. tako nujno potrebuje, 2upan je tudi obljubil, da bo občina letos sezidala za 300 milijonov lir stanovanj, če ji omogočijo, da lahko začne z deli v roku enega meseca. 2upanov predlog je hvale vreden, če ima iskren namen pomagati Zavodu za ljudska stanovanja, da se letos sezida čim več ljudskih stanovanj.. Gotovo ni lepo slišaM, da je Zavodu za ljudska stanovanja v preteklem šestmesečju ostalo neizkoriščenih 210 milijonov lir če pomislimo samo na 5000 prošenj, ki ležijo v predalih omenjenega zavoda, od katerih prosilci obupno pričakujejo rešitve. Poleg tega pa moramo računati tudi na delo, ki bi zaposlilo določeno število brez. poselnih delavcev zidarjev, o. brtnikov itd. Denar v blagajni ne služi nikomur. Velik del tržaškega gospodarstva je vezan na zidanje stanovanjskih hiš in na splošna javna dela. Na ta dela je predvsem vezana delovna sila, ki bi bila v nasprot. nem primeru nezaposlena in bi se samo povečalo število brezposelnih. Ne smemo poza. biti tudi na dejstvo, da je 600 milijonov lir, ki jih je Zavod za ljudska stanovanja dobil v okviru področnega proračuna za letešnje prvo polletje, neizkoriščenih in da niso dobili do sedaj niti še zemljišč, kjer naj bi se zidala nova stanovanja To je brez dvoma negativ, no spričevalo tako zn bivši u-pravni odbor omenjenega zavoda kakor tudi za sedanjo komisarsko upravo. Kakor smo že omenili, je županov korak pri conskem predsedniku hvale vreden, če ima namen, da podpiše takojš. nji začetek zidanja ljudskih stanovanj Izkušnje pa nas u-čijo, da moramo biti pri podobnih zadevah precej oprezni in da se ne moremo spuščati v optimistične zaključke o uspe- 1ZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Gospod «commendatore» ni izpolnil danih obljub Zapora ga ni rešila ne bahavost ne zagoto vitve, , Aurora. 16.00: s’ iari. , Ha.vivorth, GIen!l-fa urit Garibaldi. 15.00: »Bela m dette Colbert Ideale. 16.00: »Vsi je«, J. Derek, B. ««i>,f Impero. 16.00: -j It^WT6%:G1«Frevara, ^ Viale‘y 16G6o:F ^ spa«, Barbara Sta"w Morgan. & Kino ob morju. 10, hotel«, Greta Massimo, va». J, Peters. Moderno. 16.00: * Pierre Ai#»- gprivM1/' ; B*1 16.00: Douglas, Laureen n , ivona. 15.00: B. Lancasier, Ph- :L,st ^ Savcna. B. Lancasier, rn. *^jt Secono. 16.00: «SK^rj^aM ^ lega moža«, Anni SM Azzurro. 15-30 “Vel,' pj slavni tenorist K® Ann Blyth, DorotM Jarmila Novotna. L, eivedere. 16.00 : ‘NG tarji«, R. VVidmarK, (1, arcoci. 16.00: rie France-Josette, Novo cine. 16.00^ Hedy Lamarr, D. Odeon. 16.00: «Sod«> mladoletnim Garfieid, M Idi«1' . 16.00: SREDA, U. O T**, 254'6 “ 11.00 Znani cdlgL. baletov. 11.30 ooazuiemo vreme * l4.3rpV‘sveVu“okro^‘'.A Či zvoki. 17.30 •izvajajo godbe "Vrtt|s! J. S. Bach pred * f in danes. 19.00 20.30 Koncert jue<»i« rf; 5* Skih zborov. 21.00 sdaU*tj Stina — roman, 21.30 Večerne ^kom^inr sporedu so dela in Čajkovskega, “ri-hj *- i naokrog. 23.10 ' noč. 23 30 7,adnia 22.00 «» 1 noč. 23.30 Zadnja 306,1 m a'l M 11.30 Zabavna pe^V, vsakega nekaj. i na glasba. l3-3® ,1*0« nik. 13.40 prilju®J jj.lS.V'} 17.30 Plesna Blagote. ' K Strauss: Don ganini - Liszt: ?V°1l9-l5t(t«$ Zdravniški _y®“£.Ti!ceft ZAiT,l VUlSfti --ego,, MB- glasba. 20.00 KfjO-30«Li Renata Kodrrmac3'20.3<> Simfonija št. 32. in: ■ vzgoja. 20.45 ChoP‘,i.)0...F ChOpln,i.!0'. 9 ,neza..2cst«Nf PUidlldlU IJ» r»0lfil ",«1 ni kvartet. 21.50 Sa vaneza. 22-00 Giszt-. pl{! fonija. 22.54 Večerni _ ,t»’ ruš' 11.30 Planinske . ‘'‘JKTO S mfonični koncert , Neaplja. diriRira .jnjstJ, pen, sodelujeta *»“- Antoninl In — , 13.25 Glasba po 2L, Gi«S' ;ep0e iah-, na žajanka. . ^:,,0 «Pridob:t.e mi t‘slu , 21.0“ 327.1 m 202.1 m lahKjvioJii' 12.00 Koncert Z36a'|A 12.30 Poročila. 'J-to ie; Pester 15.50 Zdr2^ jel-j rjf 16-°° ,z ritmi io.uu iz m"'-;,,v. vansklh skl«!*1®v ,8.oii jj, vi iz naših krajev. i». . . . . ,_ ..--rn e * listi pojo pPo^ejjtoO.Ana ji' nanje-politivni gm&m- ka glasba. 19,2» » Igra. 19.40 Zabavn. K<)Cc DVODNEVNI IZL or J. PJ. Najtopleje vsem, k vocin, — čin počastili . #____ ntOl pozabne in jo spr' poti. Žalujoči Slava, A - tSV mame , m1 t »*£,/ n* l i 4.« 5. In 6. aprila J^LET V Vpisovanje do 25 marca pri »Adria Kxpress», Ul. Fabio Severo 8-b — Tel. 29243. 2 A H V A U A ‘ ih soJaliV Globoko ganjeni ob tolikih *zraZ Globoko ganjeni ob toiikin nepoZ smo jih prejeli ob bridki izgubi na£e tere in stare matere J02EFE ŠKABAR i * ee iskreno zahvaljujemo vsem. ki s0 ^ ^ ob strani v času njene bolezni, g- ni)c'0, vkji»>a]r -v . .i " izkazano zdravniško pomoč, č. 8' rovalcem in nosilcem vencev in dr« i » vetj#- gai®,iif' Cok in Križnič, tistim, ki so v težki ,0 - čustvovali ter vsem vaščanom, OPe , zsd uri ,jl' IIP- ki so drago pokojnico spremili na nje«1 ter družini Dr0*InMIDlČ *** Veliki Repen - Opčine - Zagreb I ,, 11. k S IN TALI SISTEM Bi čas, da bi na-in !*žrPfn in zaključen ""H iJ , ?ov in neuspehov l k0 “»Poročilih central-fomueip VKPb zmotil. Poleg njega v mav- na moskovskem Rdečem trgu kot njegov celo baje ge-nialnejši naslednik ravno Jočip Visarijonovič Stalin. Kako to? Stalin si je v samem začetku postavil za svojo življenjsko normo in cilj: oblast. Za njega ni bilo važno, po kakšni poti bo do oblasti prišel, niti kakšna bo ta oblast. Važno je samo, da pride do izključne oblasti. In druga norma, ki si jo je postavil, je bila, uničiti vsakogar, ki bi se mu kjerkoli in kakorkoli postavil po robu. Se več, uničiti in iztrebiti vsakogar, ki bi mu mogel postati nevaren. V kratkih letih po Leninovi smrti, ko je VKPb vodil še partijski kolegij, je Stalin uveljavil svojo osebno moč. Preprost in enostaven, brez zunanjega leska in kričavosti si je iz teme utiral pot. Bivši voditelji revolucije in partije so padali drug za drugim. Okoli nie?a so ojtaiali le ljudje brez hrbtenice, ljudje, ki pred Stalinom niso poznali besede: «ne». Se zdaleč ne mislimo, da je bita ta Stalinova pot navzgor tako enostavna. Nasprotno, velike čistke ter procesi dokazujejo, da je bil Stalinu zvesti ali bolje rečeno pohlevni krog ljudi zelo ozek. kajti od one velike množice ustvarjalcev, jih je danes le malo več živih. Rezultat vsega tega? Zunanja ob'ika oblasti je v Sovjetski zvezi v grobih obrisih ostala stara, skoraj bi rekli Leninova, vrebina pa je Stalinova. Ta vsebina pa je birokracija, teror, imperializem, koncentracijska taborišča, genocid itd. itd., kar bi pa lahko nazvali s skupnim imenom stalinizem. Stalinizem je postal pojem, ki se sicer še danes skriva pod krinko diktature proletariata, ki pa je z njo že zdavnaj obračunal, kajti prav gotovo nikjer na svetu nima proletariat v državnem življenju tako malo besede, kot v Sovjetski zvezi. Stalin si je namreč s svojim do skrajnih meja izpeljanim državnim kapitalizmom ustvaril tako močno birokratsko verigo _ in aparat, da ga danes ne bi mogel več odstraniti, čeprav bi to hotel. Toda Stalin je šel v svoji poti še dlje. O kakem marksizmu ali leninizmu se danes v Sovjetski zvezi ne more več govoriti. Stalinizem je v bistvu že prava negacija marksizma. Kar pa je za Stalina zelo značilno, je še to, da se v svojem razvoju niti sam ni ravnal po svoji «ideologiji». Pravica o samoodločbi narodov je danes v Sovjetski zvezi le sen, kajti velikoruska politika je zakon za v;eh 68 narodnosti, ki sestavljajo 200-milijonsko prebivalstvo Sovjetske zveze. In ta zakon se sto odstotno izvaja pa četudi na račun Cečencev ali krimskih Tatarov, ki so končali kot narod svojo eksistenco ■ nekje v velikanski Sibiriji, ki jo je Stalinov režim spremenil v deželo koncentracijskih taborišč, kjer milijoni ljudi pod knuto ginejo in s svojimi zadnjimi silami grade in ustvarjajo še vedno za moskovskega mo-loha. Tudi Hitler se je držal na oblaisti s pomočjo koncentracijskih taborišč, toda on se ni skrival pod raznimi krinkami, ampak je moril Zida kot Zida, ne pa pod izgovori sionizma in podobnim. Enako bi lahko rekli o Stalinovi praksi o kolonialnem vprašanju. Nekoč neodvisne države: Češkoslovaška, Polj- ska, Romunija, Madžarska, Bolgarija in Albanija so postale prave kolonije. Da je moglo v Sovjetski zvezi priti do tega; da je mogel iti razvoj po Leninovi smrti do te skrajnosti, ni bilo dovolj samo likvidiranje najmočnejših in najodločnejših mož ter selekcija samih Stalinu zvestih sodelavcev, ampak je bilo potrebno Stalina napraviti za boga. To pa iz dveh razlogov. Ponekod je potrebna knuta, ponekod pa zadošča že mistifikacija ali fetišizem. In S’alin se je dal postaviti na oltar. Brez njegove odobritve se ni zgodilo ničesar in tu ne mislimo samo na velike državniške ali gospodarske ukrene v notranji ali zunanji politiki, anrmak ce'o najneznatnejši dogodek je moral imeti Stalinov žig. Stalin je moral določiti na primer tudi to. kje bo sedež informaeijske°a urada. Stalin je moral povedati svoje »merodajno« mnenje o lingvistiki, od Stalinovega aplavza v operi je bilo odvisno, ali bo določeno glasbeno delo doživelo uspeh, ali pa bo obsojeno na neuspeh, ali celo privedlo avtorja samega do nesreče. Fetiš se je zrušil, sistem pa je ostal A kako dolgo se bo mogel obdržati, ne da bi se na njegovo najvišje mesto povzpel nov avtokrat s Stalinu enako močjo in oblastjo, o tem je danes težko izreči dokončno sodbo. Vsekakor pa drži. da se tak sistem ne more obdržati, če si ne poišče človeka, ki je dovolj močan, da prvi zgrabi za palico in jo vihti nad vsemi ostalimi. takih voz za stalna stanovanja. To je popolroma nov način življenja. Danes živi v takih stanovanjih 2 milijona Američanov, vsako leto pa naraste to število za 200.000. ge pred nekaj leti so prodali v Združenih državah takih priklopnih voz na leto za 10 milijonov dolarjev, sedaj pa presega letni izkupiček 300 milijonov dolarjev. Napačno bi bilo misliti, da stanujejo na ta način ljudje, ki zaradi nizkih dohodkov ne morejo drugače stanovati. Povprečni letni dohodek teh stanovalcev znaša 4.000 dolarjev, medtem ko zasluži Američan povprečno 3.000 dolarjev na leto. Stanovanjski priklopni vozovi so zelo udobni, dolgi od 10 do 13 m in imajo tri do štiri sobe s potrebnimi pritiklinami; v njih stanujejo ljudje najrazličnejših poklicev, od u-čitelja do trgovca, od tovarniškega delavca do upokojenca. Zlasti so se za novi način življenja odločili upokojeni zakonski pari. ki imajo s tem idealno priliko, da se v mrzli severni ameriški zimi preselijo s stanovanjem vred na sončni jug. poleti pa se spet vrnejo v hladni sever. *..... PRVI LJUDSKI KONCERT V V TRŽAŠKE FILHARMONIJE v Mu' Ko sta v času med obema delavce, ki sicer izvirajo iz kimal. Pesnik Grillparzer je Pomladna večerna obleka. vojnama dva za umetnost navdušena Angleža Robert Mayer in Ernest Read začela razmišljati o tem, ali bi na otoku kazalo porušiti stare in okostenele oblike koncertne politike, sta bila hkrati pobudnika za napredno geslo: umetnost ljudstvu. Mal/er in Read sta namreč začela uvajati novost v tradicionalne večerne repertoarje angleških simfoničnih orkestrov: mladinske koncerte. Prva leta ni bilo pravega razumevanja ne s strani mladine, še manj pa s strani tistih, ki bi jim vzgoja mladine in z njo novega koncertnega občinstva morala biti pri srcu. Mayer in Read nista odnehala in ko je čez nekaj let bilo oči to, da gre za epetletno tradicijo mladinskih koncertov», se jt s kompleksom tradicionalnosti o-bremen jena individualnost povprečnega Angleža zbudila in dala svoj neuradni »žegen« na to novotarijo. Posebnost povojne Anglije so tudi koncerti za industrijske prvih skromnejših poskusov v vojnih letih, ki so se pa v zadnjem času zelo razrasli. Gornji zapis mi je narekoval prvi letošnji ljudski koncert simfoničnega orkestra Tržaške filharmonije. Ne vem sicer, če gre tudi v Trstu za tradicijo ali zgolj za poskus: namen je zdrav, kakšni bodo rezultati, bo pokazal čas. Gotovo se ne motim, če domnevam, da je socialno jedro tržaške koncertne publike hudo daleč proč od delavskih množic, ki za prireditve take vrste verjetno ne kaže prevelikega interesa (je že tako: ali bo umetnost prva stopila v tovarno ali pa bo tovarna storila prvi korak!), pa ga tako kmalu tudi ne bo. Umetnost je v Trstu žal oblečena v frak, ki se med delavskimi množicami kaj hitro umaže. Taki in podobni u-trinki so se porajali med samim koncertom, zato nimajo posebnih spodbudnih tendenc. Morebiti se bo kdo nad tako »bogokletno* mislijo zgrozil, kdo drugi ji bo pri- 1Z POROČILA 10V. KARDELJA NA KONGRESU LJUDSKE LR0NTE FLRJ Nobeni še tako dobri in na znanstveni analizi zasnovani gospo-darski plani ne morejo namrTjrza1tna?,iTr?ooauestičI izčrpati, odnosno predvideti vseh neštetih možnosti, oblik in rezultatov, kijih na praksa, je vprašanje o me- . , //•/•/• . II • II todah in oblikah socialističnega dajeta spontani iuzvoj gospodarskih, sil in spontano delovanje pobude množic Premična stanovanja Edward VVilson, ravnatelj «Družbe za izdelovanje stanovanjskih priklopnih voz« je izjavil v nekem intervjuju, da je izdelovanje ((mobilnih stanovanj« nadvse cvetoča industrija. To niso morda le zasilna stanovanja za počitnice, ampak ljudje pravi, gospodarstva, ki se razvija na osnovi družbene last. nine nad sredstvi za proizvod, njo. To vprašanje je dejansko preizkusni kamen socialistič-ne prakse. Di žara - monopolist Kako so to vprašanje rešili v Sovjetski zvezi, vam je zna. no. Vsa sredstva za proizvodnjo v tej deželi so v rokah do skrajnosti centraliziranega dr. žavnega izvršilnega aparata. Država je absolutni monopolist. Ker pa je izvrševanje odvisno od upravnega aparata, tega kupujejo z gmotnimi privilegiji, ki jih morata ustvariti delavec in kmet s svojim de’om. Da bi se tak sistem mo. gel pomikati naprej, je po. trebna čedalje večja notranja kontrola, čedalje večja centra, lizacija in čedalje znatnejše zoževanje okvirov samostojno, sti najnižjih državnih organov. To zahteva čedalje večji aparat, čedalje večje privilegije in vedno več sredstev za za. straševanje in za politično nasilje. Ta veliki parazitski birokratski stroj, ki izčrpava živo silo družbe, mora, če se hoče obdržati, nenehno večati svoj izkoriščevalni pritisk na delovne množice. Ta proces je dejansko tudi likvidiral socializem v Sovjetski zvezi in pri. vedel do despotske oblasti bi. rokratske kaste, ki vidi v oseb. ni Stalinovi diktaturi tudi jamstvo za lastni obstoj. prebivajo ljudje v njih stalno celo leto. Saj prodajo 93 odst. Gospodarsko planiranje "Triglavska bajka” ■J^Prskem ljudskem gledališču gledališče Po enotedensko tur-„ *ievo „,?prskem okraju z , v*ka h ladinsko igro «Tri-* 'oituj 8 • ISralska skupi- učiteljišča se je L^ljo rta koprski publiki v J* kn °P°ldan s predstavo, W bila »>«' mia?am®,niena Predvsem i omiHn v ponedeljek liJŠ ' roarca, ko si je pri-\ Sledalo ostalo občin- l!NVa^.adla^a igra «Tri- y Ve\ baika» % '‘'na je namenjena tl'1 'Ser ojegovih mladin-' .?1,dadln' ih odraslim kj Ptedv«J ie namenje- » 1 b|ort m Pravljična zgod- N«o Jah Bratca 'n S“-borbl 2 vil° Zl° Uk 'jem Pajdašem Konte-L>, JU e"> strani ter z T5"- ie je pri-1 je neposredno odrsko dogajanje moralizirajoč verbaiizem. Tudi ne.ioliko vsiljiva nacionalna tendenca je igri neor-gansko pritaknjena. Zaradi teh pomanjkljivosti nas »Triglavska bajka« ni popolnoma osvojila. Priznati pa moramo, da je storil režiser Srečko Tič s ((Triglavsko bajko« vse, kar lahko stori dober režiser. Naslonil se je predvsem na razgibano in privlačno sceno, ki je plod premišljene režiserjeve odrske koncepcije. Morda bi uprizoritev pridobila na dramski in- “'va^^niki triglavskimi *itia ‘Je as -m«« 86 odloano bori- le ^ vsi? dobreEa nad zlim tUH°tr°škim m?ke privlačnosti ’’ * razkne_?Cein namenjeno Ziošno Pravljično oko- l- M lik = <,br>sane0P!!ie V SV6t' kjer »o=. n'lerem ^ med reaN »vjedli]e ? m- Odraslim pa »lok!?11 IU‘Sate.lievo del° s bi« resnir!o?lanimi prizori flirt!?- ki n»,?°.ln n°t™nji pro- Prihaja teze od moralno-(borba med t “tim ln _ ki C,!“naln« k'm.) d“ poudark f 2razit» “rbe *“lji ^stopa •Maa ““lo v « - --------- l>>is«iltlsltih ri i Jeg0V1h ostalih e>(,oa« Cllt' združit, Obe za svobodo, Ce je Pavlu ^e«ov0tr“^im 6n° ki name_ *Tr,8>' adrasi?f,em ,n drug°. ‘P»18lr.4v^i kb?V mu 3e - temnelo p-bajki* nekoliko i?61« neo? sv“t se v ..... tenziteti, če bi razvlečeno ekspozicijo iere nekoliko strnil. To je edini pomislek, ki gre na njegov račun. V celoti pa je bila predstava simpatična podoba kulturne ustvarjalnosti Tolmincev. Posamezne vloge so Politično in teoretično opravičilo za tak sistem je našel Stalin v teoriji socialističnega gospodarskega planiranja. Za Marxa je gospodarski plan znanstveno orožje družbe, s katerim ta — v okviru objek-tivne zakonitosti gospodarske, ga razvoja — more vskladiti proporce družbene gospodar, ske dejavnosti, da prepreči a-narhijo v proizvodnji in hiper-produkcijo. Stalinu pa je gospodarsko planiranje osnovni zakon gospodarskega razvoja, po katerem je stihija gospodar, skih sil popolnoma kontrolira, na z zavestjo. Stalin dejansko trdi s tem nič več in nič manj, kakor da sta on in njegov bi. _ . -- ... ujcgUl bile oblikovane s precejšnjim I rokratski aparat odkrila tii—.7 tien« 1 5vet se v dl t«„ '^nim,eansko preP|eta ''“bi« n* oritePrizori in zara- n,ti otroški?6 de‘° popoU “ta*?; ‘Tripi , ?1 sro n,ti od-‘e*no V?ka L a j h a» je ici i« ehu “drsko delo z ?0|6ove^'?ko fikspozici-S a 1 rt m°™li*ra- ^ a damsko *^j». nape-**i nadomestu- Sicer pa delavnica ni bila daleč. bila je takoj tam na levi ped oboki. Bile so to tri preproste dvorane, druga poleg druge. V prvi so na zelo preprost način polnili steklenice, majhen cinkast sod zelene barve, ki ga je peljal moški, je prihajal poln od votiine; bil je precej podoben sodu za zalivanje; potem so polnili steklenice iz medlega stekla drugo za drugo, ne da bi delavec v delavski bluzi posebno pazil, {e s- voda razlije. Na tleh je bila zato neprestana luža. steklenice niso imele nobenih etiket; le svinčena kapica nad zamaškom iz lepe plutovine je nosila napis o izvoru, prevlekli so jo še z neke vrste svinčeno belino, bržkone zato, da se bolje ohrani. Obe drugi dvorani sta bili namenjeni za embalažo. To je bila prava delavnica za zavijanje s skobeljniki in kupi oblancev. Predvsem so izdelovali škatle za eno ah dve steklenici, lične zabojčke, v katere so polagali steklenice in jih obdali z drobnimi ostruž-ki. Vse je dokaj spominjalo na razposiljalnieo cvetlic v Nici ln vkuhanega sadja v Grasse. Gčrard je mirno in zadovoljno tolmačil, znanjem, z obvladanjem odrskega prostora in predvsem z veliko ljubeznijo do odrske poustvarjalnosti. Tolminskim učiteljiščnikom smo hvaležni za lep večer, ki so nam ga pripravili s svojim nastopom. B. H. »Vidite, da voda res prihaja iz votline, kar pobije neumestne šale. ki krožijo glede tega. In pri tem ni nobenega zamotanega postopka, vse je naravno in se dogaja pri belem dnevu Razen tega vas hočem opozoriti na to, da patri vode ne prodajajo, kakor jim očitajo. Za tukaj kupljeno steklenico vode plačaš dvajset centimov, a toliko velja posoda. Ce jo daste odposlati, morate seve doplačati embalažo in stroške pošiljatve: stala vas bo en frank petinšestdeset... Sicer pa smete pri studencu napolniti vse čutare in steklene posode, kolikor vas jih bo volja prinesti s seboj«. Peter je pomislil, da patri potemtakem ne morejo imeti velikega dobička: kar zaslužijo je le pri izdelovanju škatel in pri steklenicah, ki jib gotovo ne stanejo po dvajset centimov, kei jih jemljejo na tisoče. Toda Raymonda, gospa Desagneaux. kakor tudi gospod de Guersaint, vsi trije ? živo domišljijo, so se čutili hudo razočarane, ko so videli ta zeleni sodček s svinčeno belino obložene plombe n kupe oblancev nk")i skobeljnikov. Vse ,kakor so si bili pri polnjenju področju _ gospodarstva abso. lutno, večno resnico in da zaradi tega lahko s svojimi pla. ni popolnoma določata druž- beno-ekonomsko gibanje. f araonske metode Praksa je seveda neusmiljeno izmaličila to metafizično teorijo Stalin je sicer zgradil s strahotnim izkoriščanjem delavcev, z barbarskim ropom kmetov, s suženjskim delom in z vsakovrstnimi faraonski, mi sredstvi veliko, celo impo. zantno industrijo. Hkrati pa je tej industriji odvzel družbe, ne pogoje, v katerih bi mogla dajati materialne rezultate, ki bi upravičili žrtve, dane za njeno zgraditev. S tem, da je to industrijo vključil v sistem državnokapitalističnih odnosov, je spremenil človeško delo v najhujšo in v najbolj su. ženjsko obliko mezdnega dela in s tem popolnoma zavrl sleherno družbeno pobudo. Zato ta industrija dela slabo, storilnost je nizka, splošni gospodarski pogoji so bedni, notranja težnja podjetij po gospo, darskem in tehničnim napredku je zadušena. Tu reakcionar, ni sistem s svojim obstojem dejansko uničuje in žre tiste materialne vrednosti, ki bi jih moglo razširjenje proizvajal, nih sil dati družbenemu standardu in naprednejšemu življenju sovjetske družbe in ki bi edine mogle opravičiti nacionalizacijo sredstev za proizvodnjo. Stahnu je prav tako uspelo zgnati individualne kmete v kolhoze ter jih podrediti gospostvu državnokapitalistične. ga monopola. Toda danes so s kolhozi v zagati. Izredno riz. ka storilnost, nezainteresira. nost za napredek proizvodnje, slabo izkoriščanje mehaniza. ere in druge podobne slabosti, de'aio kolhoze nesposobne kot obliko za naoredek kmetijske proizvodnje. Stalin jim zato že preti z novimi ukrepi, ki bodo očitno pomenili še večjo brez-pravnost sovjetskih delovnih ljudi. Druge poti ta sistem nima. če hoče ostati samemu se. bi zvest. Očitno je torej, da je ta sistem postal ovira napredku, vzrok za trohnenje in zastoj v sovjetski družbi. Svobodna pobuda na osnovi družbene lastnine To je tudi razumljivo. Samo svoboden človek, svobodno o-sebno delo, svobodna osebna pobuda na osnovi družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo, omogoča socializmu tisti skok v razvoju proizvajalnih sil, ki mu daje prednost pred kapitalizmom in ki ga dela za zgodovinsko družbeno nujnost Sovjetski sistem pa je spremenil sovjetskega delavca in kmeta v sužnla. ki ni. ma niti formalne osebne svo. bode, katere je imel v kapi- talizmu. Razume se, da v takih pogojih ni mogoča individualna iniciativa, brez nje pa ni večje storilnosti, pa naj se sovjetski birokrati še tako trudijo povečati jo z izmišljanjem raznih sistemov premij, akordov, stahanovstva, udarništva, odlikovanja itd. Te iniciative ne more zamenjati z nobenimi privilegiji stimuliran dr. žavni aparat. Drugo kar je treba poudariti v tej zvezi, je dejstvo, da nojeni, še tako dobri in na znanstven i analizi zasnovani gospodarski plani ne morejo izčrpati, odnosno predvideti vseh neštetih možnosti, oblile in rezultatov, ki jih dajeta spontani razvoj gospodarskih sil in spontano delovanje pobude množic. Zato gospodarski plani, ki pretendirajo na popolno dirigiranje gospodar, skega življenja — in takšni so sovjetski — ne pa samo na vskiajevanje notranjih razmerij gospodarskega delovanja družbene skupnosti, kot taki morajo postati tudi zavora razvoja, morajo zavirati pro. izvajalne sile, morajo povzročati nova nesorazmerja, morajo delovati v smislu zastoja v gospodarskem razvoju. Dejansko pa mera biti v socializmu delovanje vseh go. spodarskih sil nesorazmerno svobodnejše kakor v kapitaliz. mu. Nikoli najliberalnejši ka. pitahzem — na osnovi privatne lastnine nad sredstvi za proizvodnjo ni megel dati ti. ste svobode pobudi zasebnih lastnikov, kakršno mora in more dati socializem — na svoji novi lastninski osnovi, na osnovi družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo — osebni gospodarski pobudi vsakega posameznega proizvajalca, se pravi vsakega posameznega delovnega človeka, kakor tudi vsakega posameznega delovnega kolektiva. Da bi pa to dosegli, je treba odpraviti varuštvo birokracije nad gospodarstvom, je treba zagotoviti, da se gospodarski odnosi urejajo s samimi druž. benimi odnosi in z vzajemnim delovanjem svobodne ustvar. jalne tekme ljudi. Za prepre. čenje anarhije in raznih drugih nesorazmerij ima družbe, na skupnost tako znanstvena, kakor tudi gospodarska in druga družbena sredstva. Sleherna umetna konstrukcija, vsako nasilje nad objektvinimi gospodarskimi zakoni in sle. herna gospodarska dejavnost, temelječa na sistematičnem prisiljevanju, morajo pravilo- ma privesti do gospodarskih neuspehov in do opuščanja so. cialističnih načel. Državni kaoitalizem naj hujši izkoriščevalec Ni naključje, da je Stalin prav med prvim petletnim planom izvršil odločilen pre. vrat v smislu državnega kapitalizma. Tudi poprej se je so. vjetski sistem razvijal v državnokapitalističnih oblikah. Toda dokler je obstajala kakšna možnost vpliva delavskega razreda na državno politiko, je obstajala tudi možnost, da se te oblike postopno razvijajo v socialističnem smislu. Med prvim petletnim planom, za katerega uresničenje je bilo treba zgraditi velikanski a. parat, in to aparat z absolutno oblastjo, da bi se zadušile vse politične posledice gospodar, skih nesmislov, je Stalin do konca in definitivno likvidi. ral vpliv delavskega razreda v državi in gospodarstvu ter delavski razred popolnoma podredil oblasti državnokapi-talističnega monopola in des. potiji birokratizma. Upoštevajoč vsa ta dejstva, smo postavili naš gospodarski razvoj na drugačne osnove, se pravi, izhajali smo s stališča, da je zagotovitev svobodnega družbenega in gospodarskega gibanja na osnovi družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo pogoj za dosledni razvoj socializma. Na tem načelu se tudi gradijo oblike gospodarskega upravljanja v naši deželi. Res je, sorazmerna zaostalost dežele, posebno pa obstoj zelo močnega, toda tudi zelo zaostalega sektorja razkosane individualne kmetijske proiz-vodnje otežuje tak razvoj, toda to dejstvo nikakor ne o. pravičuje odstopa od tega načela. Nasprotno, praksa nam je pokazala, da obstoj močnega socialističnega sektorja v go-spodarstvu — če so pravilno postavljeni gospodarski odnosi med tem in med vaškim kmetijstvom — mora spodbujati tudi socialistično preobrazbo kmetijske proizvodnje, seveda postopno in v oblikah, ki u-strezajo gospodarskim potrebam. Praksa nam je prav tako pokazala, da je sleherno prisiljevanje, sleherno ustvarja, nje umetnih konstrukcij tudi na tem področju prineslo le negativne gospodarske rezul. tate V tem pogledu smo tudi pri nas premalo upoštevali ti. sto objektivno zakonitost, ki jo je Mar* izrazil z naslednji mi besedami: «Nikdar ne propade ne. ka družbena formacija prej, dokler se ne razvijejo v njej vse produktivne sile, za katere ima dovolj prostora, in nikdar ne nastopajo novi, višji proizvodni odnosi prej, dokler se materialni pogoji zt njih obstoj še niso rodili v okrilju stare družbe«. (K. Marx. Izbrana dela? I, str. 338). Socialistično je, kar je gospodarsko opravičeno Tudi naša drobna kmetijska proizvodnja se torej mora razvijati po lastnih zakonitih po-teh k višjim oblikam. Tega razvoja ni mogoče niti presko čiti ne pospešiti s političnimi sredstvi. Mogoče ga je pospe. šiti samo po eni poti z dvigom materialne osnove kmetijske proizvodnje na višjo stopnjo in z dosledno uporabo načela, da je socialistično samo tisto, kar je tudi gospodarsko opravičeno. Sicer pa moramo izha. jati s stališča, ki ga je tako jasno formuliral Engels: Ind vidualnemu kmetu moramo dati dve možnosti; ali da si po zadružnem zedinjevanju zagotovi boljše gospodarske pogoje, ali da se na svojem kosu zemlje sam bori proti po. Medicam svoje zaostalosti. Izbor med tema možnostima pa ie zares treba v pravem smislu te besede prepustiti kmetu samemu. Ce to v resnici prepu. stimo njemu, potem se bo odločil za zadrugo takrat, ko bo to nostalo zares gospodarsko nujno in to za takšno zadru. 20. ki ho najbolje ustrezala fiosDodarskim potrebam. Ta razvoj mora socialistična druž. ba aktivno podpirati, toda ne z administrativnimi, marveč predvsem z gospodarskimi sredstvi. To pa je posebno področje naših težav, kjer je res že mnogo nejasnosti, toda kjer smo vendarle sedaj že krenili po Dravi poti. Po mojem miš. ljeniu je osnovno dojeti, da ne moremo imeti dvojnega gospo, darskega sistema: svobodnega v industriji in dirigiranega, na administrativnih ukrepih temeliečega v kmetijstvu. Naš celotni gospodarski naoredek mora temeljiti na svobodni dejavnosti in na vzajemnem volivu gospodarskih sil. V takšnih pogojih bo socialistič- (Nadaljevan je na 4. strani) ODLOMEK IZ ZOLAJEVEGA ZLATO IN KRI MNOŽIC steklenic s čudežno vodo predstavljali slovesnost, nekak verski obred, pri katerem duhovniki v posvečenih oblačilih blagoslavljajo, otroci pa s svojimi čistimi glasovi pri tem pojejo v zboru; Peter pa je pri tem vsakdanjem polnjenju in zavijanju steklenic pomislil, kako dejavno moč mora imeti vera. Ko dospe taka steklenica zelo daleč v bolnikovo sobo, ko jo vzamejo iz škatle in bolnik poklekne ko z zanosnim navdušenjem gleda in pije to čisto studenčnico — od tega pa do ozdravljenja njegove bolezni je potreben res nenavaden skok v vsemogočno iluzijo, «0!» je vzkliknil Gčrard, ko so prišli ven, «ali hočete videti še skladišče sveč, preden gremo gor v upravo? Tudi to je blizu« Ne da bi čakal njihovega odgovora, jih je odvlekel na drugo stran Ti ga rožnega venca. V bistvu je želel samo eno: zabavati Raymondo. Prizor, ki se jim je nudil v skladišču sveč. je bil v resnici še manj zabaven kot v delavnicah za embalažo, od koder so prišli. Pod desnim obokom je bila nekakšna klet, globoka shramba, ki so jo tramovi delili v več prostornih oddelkov. Na koncu teh oddelkov je bila nakopičena nenavadna zaloga sveč, prebranih in razvrščenih po velikosti. Tu je počivala preobilica votlini darovanih sveč; vsak dan jih je bilo toliko, da so jih posebni vozovi, ki so stali pri ograji in na katere so jih romarji odlagali, večkrat prihajali stresat v shrambo in se nato vračali po nove. Načelo je bilo, da mora vsaka sveča zgoreti pred Devico. Toda bilo jih je preveč, dve sto raznih debelosti jih je noč in dan zaman gorelo, nikoli ni bilo moč izčrpati te strašanske zaloge, ki je kakor poplava neprestano naraščala. In šla je govorica, da si patri bili primorani preprodajati vosek. Nekaj prijateljev votline je celo z nekim ponosom priznalo, da bi samo dohodek od sveč zadostoval za celotni obrat. Množina sama je osupnila Raymondo in gospo Desagne-aux. Koliko sveč! Koliko sveč! Zlasti majhnih sveč, tistih, ki so veljale od deset novčičev d" enega franka, se je nago-mililo nepreračunljivo veliko število. Gospod de Guersaint, ki je zahteval številke, se je vrgel na statistiko, pa se kmalu v njej ni več spoznal. Peter je nemo gledal na ta kup voska. ki so ga darovali, da bi zgorel na svetlem soncu v slavo božjo; dasi ni bil človek, ki bi gledal samo na koristnost, ampak je tudi razumel, da so človeku razkošne zabave in varljiva zadovoljstva prav ta- ko potrebna kakor za hrano kruh, se vendar nikakor ni mogel ubraniti misli, koliko miloščine bi lahko napravili z denarjem vsega tega voska, ki bo izginil v dim. »No, in moja steklenica, ki jo moram poslati?« je vprašala gospa Pesagneaux. «V pisarno bomo šli«, je odvrnil Gerard. «To je zadeva petih minut«. Spet so morali prekoračiti Trg rožnega venca in iti po stopnicah, ki so držale k baziliki. Pisarna je bila zgoraj na levi, pri začetku križevega pota. Poslopje je bila prav borna kamnita koča, načeta od vetra in dežja. Na navadni deski so bile napisane tele besede: «Sprejemajo se naročila za maše, darila in bratovščine. Priporočila za posebne namene. Razpošiljanje turške vode. Naročila na Letopis lurške matere božje». Koliko milijonov je šlo že skozi to bedno pisarno, ki datira bržkone še iz nedolžnih časov, ko so udarili prve temelje sosednje bazilike! Vstopili so radovedni kaj bodo videli. Toda videli niso drugega kakor okence v vratih. Gospa Desagneaux »e je morala skloniti da je dala naslov svoje prijateljice; ko je plačala en frank petinšestdeset centimov, so ji pomolili majhno potrdilo, košček papirja, kakršnega izda na postaji uslužbenec za prtljago. Zunaj iim je Gčrard pokazal obširno poslopje, oddaljeno dve sto ali tri sto metrov, in povzel: »Glejte, tam prebivajo patri, ki upravljajo votlino«. »Toda teh nikoli ne vidiš«, je pripomni’ Peter. Mladi mož je za trenutek začudeno obstal ne da bi odgovoril. »Nikoli jih ni videti, seveda, ker za čas narodnega romanja prepustijo votlino in vse ostalo očetom Marijinega vnebovzetja«. Peter sl je ogledal zgradbo, podobno mogočnemu gradu. Okna so bila zaprta in zdelo »e je, da je hiša popolnoma zapuščena. In vendar je bil tam začetek in konec vsega. Mlademu duhovniku se je zdelo, kakor da sliši tihi in strašni sunek grabelj, ki se stegajo po celi dolini, grabijo po zbranem ljudstvu in vlačijo k patrom zlato in kri množic. (Nadaljevanje sledi) v jeseni 1827. leta ob posta* vitvi Beethovnovega spomenika med drugim dejal naslednje, govoreč o Beethovnu: «Od nekdaj so bili pe- sniki in geniji, ua se siromašni ljudje ob njih delih dvigajo, da se spomnijo svojega porekla in svojega cilja*. Program nedeljskega koncerta je bil izbran z nesrečno roko. Notranjo neenotnost in razbito stilno kontinuiteto deloma opravičuje naslov na sporedu, ki navaja, da so to »ljudski koncerti». Od Beethovna preko Chopina do modernista Porrina, pa zopet nazaj na Saint-Saensa in za zaključek Wagnerja s ttTann-hduserjem». Stroga stilistika navsezadnje niti ni izhodiščni element pri koncertih popularnega značaja, ki imajo svoj določen cilj in namen. Vsi ljudski koncerti imajo v konceptu isto tendenco: globlje spoznavanje del mojstrov vseh časov in smeri. Težišče sporeda je nagibalo k izvedbi Chopinovega e-mol koncerta za klavir in orkester. Ta pariški mojster poljskega rodu in duha je napisal dva koncerta, pri katerih je bila vsa teža poverjena solističnemu instrumentu, orkestrska spremljava pa obravnavana prav po mačehovsko. Beethovnov ideal je terjal znosno odtehtanost med obema koncertantnima enotama, med klavirjem in orkestrom. Chopin se za primerno ravnovesje nikoli ni niti trudil, to pa ni uspelo niti njegovim vrstnikom in naslednikom, Zato pomeni solistični part za slehernega izvajalca pravi kamen preizkušnje za vsakega dozorelega pianista, prav tako pa tudi partitura za dirigenta, ki mu razen kratkega orkestrskega uvoda v ekspozicijo ne nudi nobene prave opore in ga veže le na diskretno spremljavo. Mlada rimska pianistka Marisa Candeloro je z vehementno tehniko in briljantno igro odigrala robna stavka, srednjega pa odtehtano in za nianso prehladno, če pomislimo, da zahteva interpretacija Chopina izrazito ritmično in dinamično nihanje med dvema skrajnostima. Ce je pri Bachu potreben metronom in polifonalna treznost, pri Beethovnu tematična poglobljenost, je za Chopina nujno inventivno kipenje, ki ga narekuje harmonska mavrica. Interesantno pa je dejstvo (in nadvse simpatično, seveda!), da je pianistka prešla celoten part brez sleherne sprstner, napake, kar je pravzaprav redek pojav o koncertnih dvoranah. Zlobneži trdijo, da se to dogaja običajno tistim pianistom, ki vsebino izraza podrejajo svojemu ročnemu mehanizmu. To kajpak ne velja za Cande-lorovo, ki je pokazala nadpovprečen smisel za interpretacijo Chopina. Dirigent Luigi Toffolo je rutiniran mojster v obvladovanju partiture. Pri srcu so mu široke, energične poteze, ki čvrsto vežejo tematski material. Tu in tam se rad predaja osebnemu čustvovanju, kar je bilo zlasti očitno pri Beethovnovem eCoriolanu». To pa verjetno povzroča nepotrebne lapsuse v orkestru (V/agner, 1. violina), kar je za tako kvaliteten simfonični ansambel nedopustno, posebej še, če ga vodi izkušen dirigent, kakršen je Luigi Toffolo. Orkester sam pa po številu in tehničnih kvalitetah povsem odgovarja zahtevam sodobnega pojmovanja simfonične poustvaritve. Godala so homogena in kompaktna, pihala idealno zasedena, trobila polna in tehnično zanesljiva. Zlasti velja poudariti solidno udeležbo koncertnega mojstra Pavovicha v solističnem part u Saint-Sainsovega «Mrtvaškega plesa» op. 40, pa tudi introduktivni solo fagotista pri Porrinovi pesnitvi »Sardegnan. O tem slednjem te še nekaj misli. Pornno je učenec Ot-tortna Respighija, če katalogi govore resnico. To je bilo moči zaslutiti tudi iz njegovega dela. Modernistično zasnovan predvsem v harmonskem pogledu. je Porrino še vedno komponist, ki mu leži impresionistična nota, čeprav je izrazno včasih kar ivagnerjan-sko dramatičen in silovit v temperamentu. Uvod v serijo ljudskih koncertov pod geslom ePomlad 1953» je bi! odličen. Dvorana »Verdtja« sicer ni bila idealno zasedena, publika pa je bila hvaležna in je od pianistke Candeloro izsilila še popularni Chopinov valček. Pra tiijo, da bomo sredi aprila doživeli gostovanje Slovenske filharmonije iz Ljubljane z dirigentom Samom Hubadom. (Treba bi bilo po starem srbskem običaju potrkati ob mizo, da se želja ne izjalovi!). Ob tej priliki bo interesantna splošna primerjava med obema koncertnima telesoma, to gostovanje pa bo hkrati lep prispevek k spoznavanju umetniške dejavnosti v Ljubljani. LM . IBB Vremenska napoved za danes: ^ Pretežno jasno in nekoliko vetrovno. — Temperatura se bo malo dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 10.3 stopinje; najnižja pa 0 stopinj. TRST, «reda 11, marca 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RABI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju«, cone Trsta: 20-30:-------------------- . -855; Koncert jugoslovanskih pevskih zborov. — Trst ll-- . Paganini - Liszt: Zvonček. — Trst I.: 11.30: Sin“°, ^ koncert orkestra iz Neaplja. — Slovenija: 21.00: v orkestralni koncert. igjjS ? Uslužbenci pri ker delodajalec podjetju „Ribi“ bodo stavkali noče upoštevati njihovih zahtev GORICA, 10. — Večkratna neposredna pogajanja med sindikalnimi organizacijami uslužbencev pri mestnem avtobusu podjetja »Ribi* in ravnateljstvom niso privedla do sklenitve sporazuma, s katerim bi uslužbencem pri mestnem avtobusu «Ribija» priznali iste pravice kakor uslužbencem e-le.ktrične cestne železnice. Spor je zato prišel na urad za delo. Tudi tamkaj so se predstavniki obeh strank večkrat sestali. Zadnji sestanek so ime. li včeraj in tudi tokrat niso hoteli predstavniki delodajalca ustreči upravičeni zahtevi u-službencev. Seja se je zaključila brez slehernega pozitivnega uspeha in je bila odložena za nedoločen čas. Medtem so sindikalne organizacije izdale na uslužbence in prebivalstvo proglas, v katerem sporočajo, da bodo uslužbenci mestnega avtobusa stopili v sredo ob uri 0 v stavko, katere namen je, pritisniti na delodajalce, da odstopijo od svojega stališča in se pričnejo ravnati po zakonu. Podjetje Ribi je med zelo redkimi tovrstnimi podjetji v Italiji, ki niso uveljavila zakon o izenačenju pravic uslužbencev z u-službenci tramvaja. Neizpolni-tev tega zakona ni opravičljiva niti opravičilom, da so mestni avtobusi v deficitu, ker sleherni meščan predobro ve. da je ravno »Ribi* med najpremožnejšimi goriškimi podjetji in da bi ugoditev delavskim zahtevam niti od da leč ne spravila iz ravnotežja obračuna in same blagajne. Pozivamo prebivalstvo na solidarnost s stavkajočimi delav ci. da bodo čimprej dosegli svoje pravice, za katere se že toliko časa borijo. dr. Bernardisa. Na seji so od-, cigaret. Sodniki so ga obsodili bomiki ponovno proučili šte- na pogojno plačilo 63.000 lir vilna vprašanja dnevnega reda, [ globe in zaplembo blaga. Kaz- /—s m p p s O p Smešni so GORICA. 10. — Včerajšnji beneški « 11 Gazzettinov je imel za potrebno, da napade naš dnevnik, ker smo objavili, da italijanski obmejni organi izzivajo jugoslovanske obmejne vojake in streljajo na jugoslovansko ozemlje. Opis teh izzivanj je tako točen, da demokristjanskemu dnevniku ne preostaja nič dru-gega kot da išče pri opisovanju teh provokacij zvezo v pisanju med našim listom in beograjsko Borbo. Drugega pa mu tudi ne ostaja, kaj ti kljub svoji gostobesednosti tn iznajdljivosti ni mogoče teh provokacij izbrisati. O njih pa nismo pisali samo pred nekaj dnevi, ampak tudi pred nekaj meseci. Kajti znano je, da spadajo v splošno protijugoslovansko gonjo, ki traja že precej časa. Taka obmejna provokacija je bil tudi poskus dveh tržiških fašistov, da bi 4. novembra ugrabili jugoslovanskega obmejnega stražnika. Opozarjamo italijanske oblasti, da jim taka politika nasilja ne bo prinesla uspehov, kakor jih ni prinesla kominfor-mističnim vzhodnim jugoslovanskim sosedom, ki so se zadnja leta specializirali v teh dejanjih. ki ga bedo predstavili na seji občinskega sveta- Razpravljali so tudi o vprašanjih navadnega upravnega značaja, o naau pu plaščev in baterij za vozila goriškega županstva in o proračunu za električno napeljavo v Ul. Cordaioli. Goričani k predstavi v Trslu GORICA, 10. — V nedeljo 15. t. m. ob 20. uri bo v Avditoriju v Trstu ponovitev drame v treh dejanjih «2ene na Niskavuorijun. Ob tej priliki organizira Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici avtobusni izlet v Trst na to predstavo. Prijave sprejema Prosveta v Ul. Ascoli 1 /I. Za podrobnejša pojasnila naj se vsakdo obrne na sedež Prosvete. Tihotapci pred sodniki GORICA. 10. — Danes se je pred sodniki okrožnega sodišča razvrstila cela vrsta obtožencev, ki so se morali zagovarjati zaradi tihotapstva. Tako je prišel na vrsto 26-letni Josip Pauro iz Padove, Ul. Olmo 53. Ko je zapuščal Trst je kupil 2.200 kilograma tobaka. Ko pa je 7. novembra 1951 prišel v Pieris, so financarji tobak našli pri njem in ga prijavili sodnim oblastem, Obsodili so ga na 93.000 lir globe in zaplembo tobaka. Kazen je pogojna in mu je ne bodo vpisali v kazenski list. Za njim se je moral prav tako zaradi tihotapstva zagovarjati 31-letni Josip De Gašper iz Refrotola, Ul. Vittorio št. 3. Njemu pa so financarji prt osebni preiskavi našli na tržiškem kolodvoru 21. novembra 1951 1.360 kilogram tujih ni niso vpisali v kazenski list 10. oktobra leta 1951 so financarji našli pri 53-letni An-giolim Rex iz Trsta, Sv. M M. sp. št. 69. na kolodvoru v Tržiču med njeno prtljago 1.800 kilograma tujih cigaret. Pri zaslišanju je izjavila, da jih je kupila v Trstu Sodniki so jo spoznali za krivo in jo obsodili na 63.000 lir pogojne globe in zaplembo blaga. Kazni ji niso vpisali v kazenski list. Izšla je ^Slovenska knjiga'' razrede slovenskih osnovnih šol! ^ru9* v St. Moritzu ZIMSKOŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO Jugoslovan Gorišek za prve GORICA, 10. — Slovenska šolska mladina v zamejstvu je v velikih težavah zaradi učnih knjig. Povečini jih sploh nima. Za nekatere predmete so pripravili skripta, ki pa niti od daleč ne ustrezajo potrebam, ker ni v njih mogoče ob. javljati fotografij, natančnejših risb m tudi tisk je zelo slab. Ta revščina je nastala po krivdi tukajšnjih oblasti, ki ne tiskajo potrebnih šolskih knjig in preprečujejo, da bi si mogle naše šole nabaviti izvrstne šolske knjige v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji, ki je na. še narodno in kulturno središče. V tej veliki revščini pa je GORICA, 10. — Včeraj oko- pred dnevi vendarle prišlo do li 13. so bili najemniki v Ul. j Prijetnega iznenadenja. Pri-Manzano 6 zaskrbljeni zaradi Vravile so ga slovenske pro-nenavadne tišine, ki je vladala svetne organizacije v Gorici in Zadela ga je srčna kap ■— , -. ■ ; Mednarodni študentski smu- razno čtivo. Med čtivom so . , . . . ... ,, ... . , . ., , ,. čarski teden se je v nedeljo krajši sestavki znanih mladin- I. . , , . , ... T -ni. - . i končal s tekmo v skokih. Ju- šnih pisateljev m vrsta narod. I nih pripovedk. Prvi del knjige «K». ker je že trikrat zmagal na tekmah «Kandahar». obsega 30, drugi pa 47 strani velike osmerke. Knjiga je zelo lepo opremljena in primerna za poučevanje v prvih razredih slovenskih osnovnih šol v Italiji, Trstu in na Koroškem. Ti- i skala jo je tiskarna Lukezič v . Gorici. ' Čitanko so poslali krajevnim in rimskim šolskim oblastem. Ud njih pričakujemo, da jo bodo odobrile in tako dopolnile vrzel, ki še dolga leta zeva ' med slovenskimi šolskimi knji. gami v zamejstvu. Naprodaj je v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu. v neki sobi v prvem nadstrop- j ju, v kateri je stanoval 73-iet- j ni krojač Hubert Pompilio in so zaradi tega obvestili gori-ško policijo. Nekaj pozneje so dospeli tja Trstu. Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici je skupaj s Slovensko-hrvatsko prosvetno zvezo v Trstu izdala abecednik in čitanko za prve razrede slovenskih osnovnih I šol v zamejstvu z naslovom agenti, in ker je bila soba za- »Slovenska knjigas prta. so vdrli v sobo ter našli I Knjiga je sestavljena iz dveh delov: prvi je abecedniški del. lepo opremljen z večbarvnimi slikami, drugi del pa tvori na postelji truplo krojača, ki ga je v spanju zadela srčna kap. Grozna smrt kmeta iz Gabrij GORICA, 10. — Orožniki iz Gabrij so včeraj opoldne poklicali na pomoč mestne gasilce, ker je bil nastal požar v gozdu, ki je last Danila Pavletiča jz Gabrij. Gasilci so prišli v kratkem na kraj požara, kjer so našli že obmejne stražnike, ki so skupno z vaščani ‘gasili plamene. Plameni so se zaradi vetra razširili z neverjetno naglico po skoraj dveh hektarih gozda. Po večurnem delu so popolnoma pogasili požar. Med gašenjem so plo nekega starčka, pozneje spoznali za Jožefa Stepančiča našli ki so 82-letnega iz Gabrij ru- ga št. 18. Mož se je namenil na travnik kosit travo. Opoldne je zanetil mali ogenj, da bi si segrel kosilo, ki ga je bil prinesel s seboj. Nenadoma pa je žerjavica padla na kup suhe trave in povzročila požar. Pri gašenju je Stepančiča zajel plamen. Da bi se rešil oblačil, ki so začela goreti, je mož padel na tla, in ker ni mogel več vstati, je zgorel. točke za zmagovalcem Norvežanom Nylundom. Gorišek je pri prvem skoku dosegel 60 m in je bil boljši od njega le Finec Elonna z 62 m. Jugoslovan Dobrin je imel enako dolžino kakor Goriiek, v slogu pa je bil slabši od njega. Po prvi se. riji so bili kandidati za zmago, valca Finec Elonna, Norvežan Nylund in Gorišek, Finec se je pognal 63 m, a je padel. Dolžina skoka Nylunda je znašala 61,5 m, medtem ko je Gorišek dosegel daljavo 63,5 m in s tem osvojil prvo mesto v daljavi. Drugi jugoslovanski tekmovalec Dobrin je dosegel dalja, vo 58.5 m, vendar po doskoku ni vzdržal ravnotežja in se je zato plasiral na osmo mesto. Na tekmovanju v skokih je so-delovalo 24 skakalcev. Po končanem tekmovanju je Vse "ljubitelje lepe slovenske na zahtevo gledalcev Gorišek goslovan Gorišek je bil v tej tekmi zelo uspešen, saj je za- VeleslaiOIIl - Stefe ŠeSti sedel drugo mesto, samo pol slalom • Mulej deseti Literarno predavanje GORICA, 10. — Danes 11. t. m. ob 20. urj bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli št. 1/1. zanimivo literarno predavanje. besede ležbi. vabimo k veliki ude- izvedel še ekshibicijski skok in se ponovno uveljavil s tem, da je izboljšal rekord skakalnice, ki ga je imel Avstrijec Sepp Bradi. Dosegel je dolžino 73 m. TEHNIČNI REZULTATI: 1 Nylund -Knut (Norv.) 61-61,5 m, 211 točk; 2. Gorišek (Jug.) 60-63.5 m, 210,5 t.; 3. Goericke (Švica) 56,5-59 m, Nesreča v telovadnici GORICA, 10. — Rešilni avto Zelenega križa je moral danes okoli 11.30 v zavod «Stella mat-tutina* v Ul. Lombroso po 14-letnega Benita Travana doma iz Trsta. Deček je danes zjutraj' 202,5 t.; 4. Lingjaerde (Norv.) 56-56,5 m, 194 t.; 5. Elonaa (Fin.) 62-33 m, 193 t.; 6. Huber (Švica) 49,5-51 m, 172,5 t.; 7. Czarmak (Vel. Brit.) 51-49 m, 171 t.; 8. Dobrin (Jug.) 60-58,5 m, 167 t.; 9. Jamnig (Avstr.) 50-50 m, 165,5 t.; 10. Fedriani KI « n Mino (I.) 40-44 m, 155 t.; 11. ■ Betracchi Lorenzo (Švica) VERDI. 16.30: «Luisianski 43.5-43,5 m 154 t.. kralj«, B. Hope, barvni film. VITTORIA. 17: «Norica Judy», J. Caneva. CENTRALE. 17: »Vragova hči», P. Barbara in M. Serato. MODERNO. 17: »Hotel Berlina, F. Emerson in H. Dantine. O veleslalomu v Seefeldu pri Innsbrucku smo na kratko sporočili rezultat za prva štiri mesta pri moških. Ta veleslalom je bil pravzaprav trening za «Kandahar coupa, ki bo prihodnjo nedeljo Peto mesto je zasedel Francoz Pence, šesti pa je bil Jugoslovan Stefe s časom 1:46.4 (zmagovalec Senger 1:41.8). V nedeljo pa so se tekmovalci pomerili v slalomu in so prva tri mesta zopet zasedli Avstrijci: Schuster 1:11.2, Senger 1:12.5 in Hillbrand 1:12.7. Na deseto mesto se je plasiral Jugoslovan Mulej s časom 1:15.7. v šolski telovadnici pri skoku v višino nerodno padel. V bolnici Brigata Pavia so zdravniki po pregledu izjavili, da si je pri padcu zlomil levo roko. PARIZ, 10. — Konec tedna bo v Arlbergu 25. tekma »Kandahar*. Francozi se je bodo udeležili z okoli 30-člansko reprezentanco. Vodil jo bo James Couttet, ki ima že diamantni Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu S svetovnega prvenstva \ hokeju smo doslej objavili samo rezultat tekme Italija-Av-strija, ki ie bil 9:5. Za svetovno prvenstvo tekmujejo samo štiri reprezentance, in sicer češkoslovaška, nemška, švedska m švicarska. Tekme se igrajo v Zuerichu in Bernu. V konkurenci za evropski kriterji pa nastopajo Anglija, Italija, Avstrija, Holandska in Francija, izven konkurence pa še Švica B. Razen omenjene tekme so se ostale končale takole: Češkoslovaška : Nemčija 11:2 (4:1, 5:0, 2:1). Švedska ; Švica 9:2 (2:1, 5:1. 2:0). Anglija : Švica B 3:1 (0:1. 1:0, 2:0). MILAN, 10. — Stanje Gun-narja Greena se je danes znatno zboljšala ZADNJA POROČILA Masadek ne bo sprejel anglo-ameri&kih predlogov? IraiiNlia vlada obtožuje Irak, da je posttal središče angleških spletk proti Perziji Burna Neja v parlamentu Plačilo za žito GORICA, 10. — Agencije pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Gorici, Ločniku, Kr-minu, Gradiški, Romansu in Pierisu izplačujejo denar tistim, ki so prostovoljno oddali žito v preteklem letu. Prizadeti kmetovalci naj se zg asijo 4na zgoraj omenjenih agencijah: s seboj naj prinesejo potrdilo o oddaji žita, na podlagi katerega jim bodo izplačali. in sicer za žito 1000 lir na stot za proizvod z osnovno specifično težo 78. Zaprta pot GORICA, 10. — Občinska podjetja bodo popravljala v četrtek 12. t. m. vodne cevi skozi Raštel Zaradi tega bo del poti od Ul. Monache pa do Travnika zaprt za vsafc promet od 8 do 17. ure napovedanega dne. V četrtek se bo lahko vršil promet po Ul. delle Monache Seja občinsVega odbora GORICA, 10. - Nocoj je bila seja občinskega upravnega odbora pod predsedstvom župana TEHERAN, 10. — V teheranskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da Mosadek ne bo sprejel zadnjih britanskih predlogov za rešitev petrolejskega spora. Kot znano, podpirajo te predloge tudi ZDA. Na tiskovni konferenci je iranski zunanji minister Fate-mi izjavil, da se bo Iran »upiral in vztrajal pri svojih pravicah*, če nameravajo Angleži in Američani s temi predlogi izdajati pritisk na Iran. Dodal je, da bo Mosadek še ta teden objavil besedilo predlogov in prikazal stališče iranske vlade. Nato je Fatemi zatrdil, da Angleži doslej niso jasno razložili, kaj razumejo pod besedo »odškodnina* in kateri del odškodninskega vprašanja naj bi bil podvržen razsodbi haaškega sodišča. »Perzijska odškodnina Anglo-iranski petrolejski družbi zaradi prezgodnjega prenehanja veljavnosti pogodbe bi prekršila načelo nacionalizacije petroleja*, je dodal Fatemi. Iranski zunanji minister je tudi sporočil, da je teheranska vlada poslala protestno noto Iraku in ga v njej obtožila, da je središče britanskih spletk proti Iranu. Nota — je pojasnil minister Fatemi — obtožuje iraško vlado/ da je »postala središče angleških spletk proti Perziji po prekinitvi diplomatskih odnosov med Londonom in Teheranom*, in opozarja da je bivši angleški konzul v Teheranu Jackson »vzpostavil središče svoje delavnosti v Bagdadu, od koder vzdržuje stike z britanskimi agenti v Perziji*. Nota pravi tudi, da so »nedavni perzijski dogodki* v zvezi z Jacksonovo delavnostjo. V iranskem parlamentu je bila danes zelo živahna in burna seja. Dva poslanca sta močno kritizirala ministrskega predsednika Mosadeka zaradi nedavnih aretacij in zaradi omejitve svobode tiska. Oba pripadata Kašanijevemu taboru. Nato je parlament začel z debato o ohranitvi obsednega stanja v Teheranu. Med drugimi je govoril tudi Hussein Makki, glavni zagovornik nacionalizacije petrolejskih vrelcev, ki je zatrdil, da bi moralo biti obsedno stanje ukinjeno najkasneje v tednu dni. Končno je moral predsednik prekiniti sejtf, ker je diskusija postala preveč burna. Iranska vlada je naznanila, da bo poslala ojačenja četam in letalstvu v Južno Perzijo, kjer je v prejšnjem mesecu prišlo do spopadov med rednimi četami in konjeniškimi oddelki plemena Abolgasema Bahtiarija. Do teh spopadov je prišlo, ko so poslali čete na pomoč kmetom, od katerih je Abolgasem zahteval posebne dajatve. Iranska vlada je imenovala posebno preiskovalno komisijo, ki naj prouči pritožbe proti Bahtiariju. Včeraj zvečer pa je bila v Teheranu seja najtesnejših Mo-sadekovih sodelavcev, na kateri so govorili o iranskem odgovoru na zadnje angleške predloge v petrolejskem sporu. Eden izmed Mosadekovih sodelavcev, dr. Sajegon, je izjavil novinarjem, da skupno Ede-novo in Dullesovo poroči'o o tem vprašanju ne more vplivati na iransko stališče. Iran- ) vlada bo podrobno proučila angleške predloge, da bi ugotovila, v kakšni meri so v skladu z določili zakona o nacionalizaciji petroleja. Angleške pritožbe zaradi italijanskih ladij LONDON, 10. — Med današ njo sejo spodnje zbornice je konservativni poslanec Sir Ed ward Keeling obtožil italijanske potniške ladje, da navajajo angleške potnike k kršitvi angleških deviznih predpisov in da jih sleparijo pri prodaji vina. Poslanec je vprašal, ali fi- nančni minister ve, da prepoved, ki bi morala veljati za vse angleške državljane, da ne smejo izdajati funtov šterlin-gov na tujih ladjah, ne velja za italijanske ladje. Tajnik finančnega ministrstva Reginald Maudling je dejal, da angleška vlada sicer ne more preprečiti, da bi tuje vlade zahtevale plačilo v funtih šterlingih, da pa to ne onemogoča angleškim državljanom, da se ne držijo zakonov. Poslanec Keeling pa je odvrnil, da imajo italijanske ladje dvojne jedilne liste in dvojne cenike vin, enegS v funtih in enega v lirah. Angleškim potnikom pokažejo samo jedilne liste v funtih in jih silijo, da menjajo lire v funte po oderuškem tečaju; poleg tega na seznamu vin v funtih niso označene cenejše vrste vin. Poslanik CSR v Vzhodni Nemčiji odpoklican DUNAJ, 10. — Češkoslovaškega poslanika v Vzhodni Nemčiji Herrschla so odpoklicali v domovino; zamenjal ga bo Ludomir Linhart. Poslanik Herrschel je star revolucionar, toda Zid. Nobene vesti ni, kaj se je zgodilo z njim po povratku v Prago. Gozdni požari v Franciji PARIZ, 10. — Iz raznih krajev Francije poročajo o gozdnih požarih,-ki so nastali zaradi vročine in suše, ki sta nekaj popolnoma izjemnega v tem letnem času. V gozdu pri Fontainebleauju je požar uničil 50 ha gozda. Hud gozdni požar divja na področju Bochi-gnona v Vendeji Sodijo, da je ta požar povzročila iskra, ki je padla z lokomotive. Na področju Perigueuxa v Južni Franci-j: so požari prejšnji teden uničili 1500 ha gozda. Socialistično upravljanje (Nadaljevanje s 3. strani) ni sektor nujno vodilna sila gospodarskega razvoja. Ni se nam torej treba prav nič bati za socializem pod pogojem, da so sredstva za proizvodnjo skupna lastnina družbe, odnos, no v kmetijstvu in obrti še o. sebna lastnina delovnih ljudi, ki z njimi sami delajo. Delavski sveti Na to pot smo krenili tiste ga dne, ko smo ustanovili prve delavske svete in začeli prenašati nanje težišče gospo, darskega upravljanja. Z delav. skimi sveti in z drugimi po. dobnimi organi samopravlja-nja proizvajalcev smo uposta. vili osnovne politične pogoje, ki omogočajo svobodno delova. nje in tekmovanje gospodar, skih sil, brez bojazni, da bi se tu mogle pojaviti kakršnekoli resne nevarnosti, bodisi pri. vatno., bodisi državnokapitalL stičnih tendenc. Upostavitev teh političnih pogojev nam je omogočila, da smo šli kasneje vedno dalje v prenašanju go. spodarskih pristojnosti z državnih na samoupravne organe proizvajalcev. Se imamo ostanke birokratizma, posebno na področju določanja akumulacije, v raz. poredu družbenega prispevka, v zunanji trgovini, v sistemu investicij, v kreditnem siste. mu, v načinu državne inter. vencije v kmetijstvu itd. Tu in tam imamo tudi težnje, da bi se vzorovali po raznih dr-žavnokapitalističnih in drugih oblikah razvitega kapitalizma na Zahodu — in to spet na liniji ohranitve birokratskih e-lementov v našem gospodarskem življenju. Toda to so da-nes vendarle že samo prehodni pojavi. Dosedanji gospodaiski in politični pozitivni rezultati nove smeri v našem gospodar, stvu in v vseh družbenih odnosih, tako močno govorijo z» ta sistem, da so nasprotujoči glasovi čedalje redkejši in sta. botnejši. Po tej poti moramo iti na-prej, dosledno in vztrajno. Avtomobilska nesreča pri Potenzi POTENZA, 10. — Danes popoldne se je neka avtocisterna zaletela v kamion, ki ga je vozil šofer Riccardo D’Amore. Na karmonu je bilo 30 delavcev, ki so se vračali z dela pri pogozdovanju Pri nesreči so izgubili življenje 4 delavci, 6 pa jih je hudo ranjenih. LADJEDELNICE v začaranem krogu (Nadaljevanje s l. strani) dani) plačevati tako drage predmete široke potrošnje. Veliki gospodarski listi, ki zagovarjajo interese »velikih* ljudi, se zaradi socialne plati posrednih davkov ne bi niti zganili, če ne bi nastopili gospodarski momenti, ki tirajo v pogubo celotni gospodarski sistem. Italijanska industrijska podjetja proizvajajo namreč precej draže kot slična podjetja v tujini, ker vračunavajo v ceno proizvodov tudi visoke potrošne davke. Vendar tem podjetjem dolgo ni bilo nič hudega, ker so se znebila tu. je konkurence z visokimi za-ščitnimi carinami in so lahko mirno spala brez bojazni za svoj monopol. Po drugi sve-tovni vojni pa se je pričelo govoriti o raznih «poolih», «federacijah», »zvezah* in sličnih stvareh, zaščitni mo. nopol se je zamajal in podjetja so prisiljena pričenjati misliti na konkurenčno bitko z ostalimi evropskimi proizvajalci. Ladjedelniške industrije pa ni bilo nikoli moči braniti z zaščitnimi carinami. Morja so svobodna in na morju lahko konkurirajo vse zastave tega sveta. To pa obenem pomeni, da mora italijanski prevoznik prevažati blago pod popolnoma istimi pogoji, kot njegovi angleški, nemški in drugi konkurenti. Med pre. vozne pogoje pa spada tudi cena ladje. Razumljivo je to. rej, da je italijanska ladje-delniška industrija v veliki zagati, ker proizvaja z mate. rialom in polizdelki, nad katerimi teže visoke pristojbine in katere je napravila mono-polistična industrija, zaščitena z visokimi carinami, obenem pa ladjedelniška industrija ne more uživati teh carinskih zaščit. Od tod tudi izvira že tradi. cionalna kriza italijanske lad. jedelniške industrije, ki se polagoma pretvarja v nekak začaran krog. Ladjedelniška industrija vidi namreč edini izhod v državnih podporah, ki znašajo vsako leto težke milijarde lir. Za te podpore pa rabi država denar, zato na drugi strani zviša posredne davke... itd., kot smo že zapisali v začetku. Zaenkrat še ne vemo, kaj bodo o IGE v ladjedelniški industriji sklenili v Rimu. Pa tudi, če bodo dali tej indu. striji poseben »odpustek*, bo vprašanje le na pol rešeno. Ostale bodo namreč visoke cene materiala, na katere v ne-mali meri vplivajo visoki po-trošni davki. Skratka, celotni sistem bo ostal nespremenjen in ladjedelnice bodo prav malo na boljšem. Celotno vprašanje je izrazito socialno in šele v drugi vrsti gospodarsko. Začetek nadlog ni v tem ali onem zakonskem načrt, niti niso krive za težave ladjedelnice, temveč sistem davkov, ki je ne samo krivičen, temveč tudi gospodarsko absurden. Zato, da ščitijo interese gornjih slojev, so v Italiji vpeljali sistem posrednih davkov, ti oa so zopet zmedli vse gospodarsko poslovanje in ga pripeljali do absurda. Za rešitev ladjedelniške industrije (in ne .samo te, temveč celotne italijanske industrije), je treba v koreninah spremeniti sistem obdavčevanja, je treba napraviti vsaj to, kar so na primer laburisti v Angliji že naredili. Zal pa sedanji oblastniki v Rimu tega ne morejo in niti nočejo narediti in čaka ta naloga, kot toliko drugih, italijansko ljudstvo. S B. Finci izven konkurence Italijani v konkurenci prvi v Les Rousses V nedeljo je bil v Les Rous. ses drugi dan tekmovanja za pokal Kurikkala. Nastopilo je osem štafet (4x10 km). Brez težav je zmagala finska štafeta; ker pa tekmujejo za pokal Kurikkala samo neskandinav ske države, je pripadlo prvo mesto v konkurenci Italiji, ki je tako ponovila uspeh prejšnjega dne z zmago De Floriana na 15 km in Taffre na 10 km Rezultati: Finska 2.27:27, Italija 2.30:50, Francija 2.32:05, Italija II. 2.34:50, Francija II. 2.40:04. Jugoslavija 2.43:43, Švica 2.44:06, Nemčija 2.48:25. Gartner pred Reyera na Marmoladi Tekmovanje #Tre» se je končalo v nedeljo z veleslalomom na Marmoladi. Medtem ko je v prvih dveh tekmah zmagal Švicar Rey, pa si je zmago na Marmoladi osvojil Gartner, ki je pustil Reya le 4 desetinke sekunde za seboj. Sicer pa se je v dobrih petih sekundah zvrstilo kar deset prvih tekmovalcev. Tehnični rezultat; 1. Gartner Carlo (I.) 2’23”1 2 Rene Rey (Švica) 2’23’’5; 3. Hinterscher Ernst (Avstr.) 2’24”; 4, Arpm Guy (Franc.) 2’24”7; 5. Schneider Georges (Švica) 2'26’'5; 6. Bonvin Anton (Švica) in Alvera Albino (I.) 2’27”; 8. Glilk Otto (I.) 2’27”8; 9. Obereigner Ernst (Avstr.) 2’27”9; 10. Nogler Er-manno (I.) 2’28”3; 11. Duvil- laid Adrien (Franc.); 12. Bur-rini Gino (I.); 13. Minuzzo Giovanni (I.), Collet Rene (Franc.) in Perret Gerard (Franc.); 16. Folger Sepp (Nemč.); 17. Marcou Pierre (Franc.); 18. Zecchini Lino (I.); 19. Burrini Bruno (I.); 20. Hae-cker Hans (Nemč.). V skupni oceni so se reprezentance plasirale takole; 1. Švica; 2. Italija; 3. Francija; 4. Avstrija; 5. Nemčija. H prinoriča Mra IG Predsednik komiteja za proučevanje smučarskih skokov pri mednarodni smučarski zvezi, bivši svetovni prvak Birger Ruud, je predlagal skandinavskim državam, naj se udeležujejo tekem na velikih, tako imenovanih mamutskih skakalnicah, kakršne so v Planici, Oberstdorfu in Kulmu. Do te svoje odločitve je Birger Ruud prišel prav po tekmovanju v Kulmu, ki mu je prisostvoval kot uradni opazovalec. Birger je dejal, da se je tekmovanje razvijalo v najlepšem redu in športskem duhu. Skoki na veliki skakalnici so bili brez nevarnosti kljub velikim daljavam. KOŠARKA > Okrog mednarodne tej1111* Itelija-Franci^ Znano je. da je marec napovedana me _ tekma v košarki me Ut sko in francosko rep co, ki bi bila v Trst“' ]je# za ta datum ne da d ^ ker je pač preblizu _izaton: Ne vemo, če so °rg itneli' te športne prireditve ^ mislih oni zloglasni <* ^ votno je namreč bi 3 ^ napovedana prav za • kar je vsekakor J vendar se nam zdi . ^ se v nekaterih listin .j češ kako si morejo m i ZVU, da bi športni „ to prireditev za P° jjliš nifestacije. Mi smo Pr ,( da bi jo zlorabili) ^ ^ pravi športniki, P® ,v .^ ki bi pač hoteli, da jjtff prireditve nastane o . ^r cija. Ce se take stvarItI)j pl’’ jo ob vsaki malenk0 $ ložnosti v «Verdiju», PA bi na športnem i8rlS Vendar je francoska ^ j, karska zveza sporo« ^p pripravljena sprejet" poznejši datum, tako -j vseeno imeli v nost prisostvovati jani""1 tekmi, ki bo gotovo ker gre za dva sta'n.ncij>f dasi se zdi, da je zadnjem času boljšo Po kateri c1 molociklisHž11® P® Tržaška prometna r je & lici!1 'f odklonila izdati d°v°‘.J fi f vožnjo po cbalni c*s^ juliji, tociklistično dirko K' katere četrta etaP3 _(|J aprila zaključila v Tf j»l za odklonitev je dej5 ^ na tej cesti v nek3*3 jakih hitrost omejena gd Pričakuje se, da i"0 Trst nekdo od °r^'. dirke, da bi zadevo dovoljiv način rešili. ■e A V dirki po AlžirU J p\\ir etapi zmagal Franco* ^ } ki je prevozil 227 53 minutah in 24 seK J£, skupni oceni v°^i0jiBi f? j, Francoz Lauredi, za ,0 tff" De Rick (Belg.). M‘r Impanis (Belg ). »#* i< NEW YORK, 10. „k»P jivio Minelli (sredM pr" ki j tegorija) je včeraj ^ feiS" točkah v 10 krog"" / b-1 Jc .el* Charleya Spicerja, *■* ■ pil namesto nera V c . Gila Turnerja. Za 2 ySl t(l nellija so se odlod" sodniki soglasno. GENOVA 10- " pravil s V O uradu je napravi* jjjJ letni Enrico Silve5 ’ ed fhj bora Genoe. Bil Je Ki"1 ^ mi voditelji genOv3 mF preteklosti tu* ^ » j piCluiviv fjl® lugos avija se bo udeležila italiianske n°g°me pariškega «crossa narodov« BEOGRAD. 10. — Jugoslovanska lahkoatletska zveza je določila tekače, ki bodo zastopali Jugoslavijo na mednarodnem tekmovanju v crossu na 12 km v Parizu. Tekmovanja, ki se navadno imenuje »cross narodov*, se bodo udeležili tekači iz Francije, Jugoslavije, Anglije, Švice, Belgije, Škotske, Irske, Waleča in Italije. Jugoslavijo bodo zastopali: Mihalič, Cetinič, Jovanovič, Stefanovič, Ceraj, Pašič in Ilič. Tekmovalci bodo odpotovali 17. marca, tekmovanje pa bo 22. marca v Pare des Princes. Aretacije v Nemčiji zaradi Stalinovega pogreba BERLIN, 10. — Listi zahodnih berlinskih sektorjev poročajo danes o številnih aretacijah v vzhodnem Berlinu in v sovjetski coni Nemčije med Stalinovim pogrebom. List »Neue Zeitung* pravi, da je policija v vzhodnem Berlinu a-rettrala 45 oseb, ker «so kazale zadovoljstvo zaradi Stalinove smrti*. List «Der Tag* pa poroča, da so v Lipskem aretirali večje število oseb, ker so poslušale plesno glasbo, ki so jo odhajale zahodne radijske postaje, čeprav so oblasti zapovedale narodno žalovanje Sedem oseb pa so aretirali, ker so razširjali govorice o Stalinovi bolezni in smrti preden je vzhodnonemški radio to uradno poročal. BEOGRAD, 10. — Splitski Hajduk se je obrnil na jugoslovansko nogometno zvezo s prošnjo, naj se nedeljska tekma med njim in BSK še ne registrira, temveč naj se raje počaka na povratek prvega Hajdukovega moštva. Sele tedaj bo namreč možno ugotoviti, ali ie bilo alj ni bilo mogoče, da bi se Hajduk prej vrnil iz Južne Amerike, Hajdukovci upajo na razveljavljenje nedeljske tekme, če bi se ugotovilo, da Hajduka ne zadene nikaka krivda za zamudo ob pričetku drugega dela prvenstvenega tekmovanja. PARIZ, 10. — Nogometna reprezentanca Francije, ki bo v Četrtek nastopila v Pare des Princs proti Holandski, je sestavljena takole: Ruminsky; Gianesi, Marche; Penverne, Jonquet, Gaulon; Kopa, Ujlaki, Saunier, Gardien, Deladerrie-re. Vodja napada Saunier, ki prvič nastopa v A reprezentanci, ima 25 let kakor tudi Gardien in Gaulon, ki bo zamenjal Bonifacija. Ta ne 'more nastopiti, ker je pri vojakih. Telovadke so za 8. -»»'‘V V počastitev 8. m3 te^tr v nedeljo v Zagre nje za prvenstvo Ji < lovadbi. Sodelovale ^ei -zveznega in Prve^9 sl°veit ^ 4 hrvatskih in društev Partizan‘Lb L> 'asi'1* Tanja Kober (Zag ^ jV^ točke Za njo 80a Sonja Rozman 3 . -ce) uf nikah (obe osijeK) J1 Dragica Končič £ tftf« in Nada 5e $ 35,20. Na šesto m (1/jjibl / sirala Lunačkov va na deveto LapaJ"6 0*eJ nice), na ^esejva09is J (Jesenice) in na vakova (Ljubija vakova OBVESTI^ A leč® Pomladansko s smučarsk'® - Planinsko du druStr° > 2. do 7. *Pril*/„a Pf s 5 it članom H> ^nj* a ,-prije.nega vjj ar 60 finančno upravni 100 »smrtn ce vo in /a FLRJ za vsak mu širine 1 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod 7.T7 Podružn C.orira III S Prlltrn I II Te1 33 87 Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA Poštni tekoči Cona A: mesečna 350, račun za STO £VU četrtletna «00, polletna 1700 celoletna 3700 Ur. s>d ljud. repub Jugoslavija: Izvod 6a'ožtrštvo tržaškega tiska Trst 11 537« - y.a Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubi lana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 T 892 - Izdala Založništvo tržaškega ,lsK