Leto V-, šiev. 4. V Celju9 četrtek dsrae 11. jatauarja 1923. Foštnina plafona v gotoyini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za /7z//i višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna SlevilKa sfane 1 Din. Izliaja vsak forek, četrfek in soboto. Uredrcištvo: Strossmajerjeva ul. št. 1, i.na..... Upravništvo: Strossmajerjeva u. št. 1, pritličje. Telef. 6i>, RaČun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. IVAN PREKORŠEK: Aus auf Stimmenfang... Pod *a naslov je zavila ceijska »Cillter Zeitung« v svojem uvodiiiku od 7. januarja 1923 nekaj zeio> samozavest- nega nemškega stališča, ki je prczr.a- čilno za mišljenje onih nemškili Ijudi. ki žive med naini boljše, ko vsi njili nem- ški sorojaki v Avstriji in Nomčiji in boljše, ko 90% naroda v naši državi. »Deutsche Landsleute! Keine Zersplit- terung! Bei der Fahne bleiben! Erinnert euch an die vier Jahre! Wir müssen ge- lernt haben!« Slovenski narodni krogi — spomnite se in ne pozabite nikdar i>.e morda sarrto dobe štirih let, pokličite si v spomin vso dolgo stoinstoletno clobo Vašc sužnosti. Vaše popolne brezprav- nosti1, vsega zatiranja, vsega nasilja, ki so ga s podporo avstrijskc vlade izva- Jali nad Va'mi tisti, ki so odl Vas živeli ki od Vas Slovcuci bogateli. Narodnja- ki, le spomnite se onih časov, saj niso trajall morda sanio eno leto, bila so dcsetletja. ko so Vas da ties zopet taktJ pogiunni in vedno kulturni nemški in nemškutarski soineščani ' sramotili in prctepaii l>o ccljskih in inariborskih ili- cah, ako sk- med seboj mirn-o in tiho saimo slovensko govoriü, ko so Vas ti kulturni jimaki z akadcmično naobra- ženinii možmi na čelu metali iz celjskih kavarn, ako stc mirno v svoiem inater- viein jezi'kn naročili eašo kave. Narod- njaki, spomnite sc nckoliko onrh straš- nih časov izbruha in poteka vdjskc, kr> je ta pravični nemSki clovck delal z Va- mi hujše. ko z živino, saj stc bili brez- pravna preganjana xver, ki nUj shizi zmagi ncunški nad Vašim nurodom ali pa naj pogine kakor pes! In fcako sinn Ncmcem in uenišku- tarjem — tem ki so z nanu- tako počc- njaii ~ ini Slovenci v uri obračuna s preteklostjo vso to pravieno dobroto in solo nasilia plaeali. BUi ste Vi Vsi price onih velikih dni. price žive zadnjjh stirili let, odkar smo vodstvo prevzeii mi. Bila nas je in nas je šc danes saina pravica in pravienost, tista defektna suženjska pravičnosi, ki išče in kliče na poinoč najbolj skr it e paragrafe, s ko- jih pomoČKi naj postane pravica to. kar je nastalo iz krivice in nasilja. Tako de- la sanw) narod, ki ne zna živeti, ki n-- zna biti gospodar na svojem. cchidi je bilo ckI vekov njegovo. r,0 je nastop hlapcev in sir/enjskih dug, ki so velike in junaškc. kadar se tcpejo in pobiiajo Paiil Arenc: Pes slepca. — »Gospod, gospod!...« Obrnil sem se na ta poziv, zaklican z lresrgurniiin glasom in sem ugledal sre- di trate starega moža, ki je bil s paüco po zraku. »Oprostite, gasi)od,< je nadaljeval starec, »slep sem, in evo me nad eno tiro na tem mestu, vi ste prvi, cigar ko- rak. sem slišal v pesku.« Vprašal me je, ce poznam kraj in ko sem' pritrdil. me je prosLl, naj ga ve- dem do konjederca. Ta res ni bil daleč. Spotoma mi je slcpec pi'ipovedoval svoj€ zgodbo. Kot prosjak (izven Pariza sc slepci ne baviio z nicemer drugim), mu jj predvčerajšnem zvečer v spremstvu svoiega psa, ki je tud* trpel radi viočine in molel jezik iz gwbca, prišlo na misel, se mhnoirrede okrepeat* pred skromno kromo, kjer so toeili neko iahko in ne drago vino. »Čc je kdo še tako reven, se imore kljub teinu odžejati, ko hodi' od j-anega jutra od lii.še do liiše v praiui tflavnih cest.« Po nesreči ie zaspal in neki p-ote- ! med seboj, ki so pai male in plane, kadar imajo posla z gospodom, ki je bi] njihov gospodar, čctudi že davna ni več. Kdor je med nami1 tujec, ki je jjfic- dal iz drugaenega solnca naše življenje na teh tleh naj vpraša živ;e price, all gov'orwno rcsnico ali laženu>. Spomcni- ke tega nemškega nasilia lahko gledate po naši domovini vsak dan na vsak ko- rak: to so odpadmki našega rodu in na- šega jezika, to so žrtve tega, kar je brio* in kar se }e godilo z namr, ne eno leto — desetinstoletja! Ti iavni doku- lr.entii tatvine in ropa, ki se je izvaial nad našim narodom, še niso izginili1, tok časa zadnjih štirih let iih je ovil v plašč pozabljenja, usmiljenja in odpuščania. Ta plašč pozabljenja se danes trga iz teh pomnikov nase pretekle sramote, Ir- gajo ga z d'rzno roko tisti, kojih nasilja je tako dobro in skrbno zakrival zadnjc ease. Zopet vstajajo pred nami figure neizpremenjenc, dobro ohranjene! Biti nani more vse to lc prav, ker bo odprlo oči tndi tkstim, ki niso vkfcri1. Nacionalna omladina, kii danes z A'njevom v duši. polni idealov in ho- tenja, gledaš naše razorano življenje in proklinjaš dobo. ko se še ne mores pol- no irdejstvovati- in pogaziti onih, ki Ti svobodno domovino in sveto zemLjo zastniipl'jajo, bodi bud'na na straži, vst- varjai si pravo sodbo, da bos skoro mogla soditt in obsoditi. Polifičnc vesti. Proglasitev kandidaturc v Prek- inurju. Due 6. tin. se je vršil v Murski Soboti zbor delegatov iz celega Prek- ntuTJa. Zbralo se ie nad 150 najotdličnej- ših zastopnikov prckniurskega naroda. Kot sxezki kandidat je nastonil Stefan Kiihar, mall posestnik v Maikičevcih, razvil je gospodarski in kalturni pro- gram za (Prekmnrje, ki je bil z odobra- vanjom sprejet. Poslancc dr. Kukovec je orisal srvdnjo linijo naše politikc, k! vodi s smotrenhn delom do pozitivnega cdinstva naroda in d'rzave. Zbor zaup- nikov je soglasno izklical kandidaturo Štefana Küharja za celo Prekmurje, kot nosilec liste pa je bil proklamiran bivši minister dr. Kukovec, katerega zasluge za prometne in šolske zadeve ter za prehrano Preknmrja so razni govorniki med velikim odobravanjem povdarjali. Pmglasi-tev kandidatur je napravila med prekmitrskkn prebivalstvom najboljši vtis. puhi so si okoristili njegov spanec, pre- rezali vrvico psa in ga odvedli. »Kajti, odvedli so ga, gospod, odtirali siloina; prostovoljno bi me dobra žival ne bila zapustila. hi odšla ž njimi... Tako dober pes. gospod!... imenoval sem ga Bourriquet (osličck. sivček) iz prija- teljstva in kur ie bil v r.ajinih pogovo- rih, kadar si je v glavo vbil me \esti tja, kamor nisem hotel, tako trmast, ko elovek.« Skratka. Oiwaj je bii vide! tri jako s!aoo opravljene iiudi, ki so izglcdali ko predmestni1 potopiil.i, koji so *.irali prof mestu kodra. smeje se, ka- kor po izvršenem hiidobncin einu. In ko je naš možaJv^r zapuščen sani, obnpa- val. so ga true vozniki vzeli na voz. L'os.jevsi, je povsocl malo onizvedoval. Nekoji so mu pravili, da je res neki preplašen p<;s brez ovratnika, enak psu slepca, bcgal po ulicah. Na la nacin je iskal že dva dni Rourriquet-::. a ker ga ni našcl, mu je nekdo nasvetoval, naj se obrne do konjederca. 'io psi brez lasini- ka Ubijejo jih, razuniete-li to. ce nihee ne pride ponje v 24ih uraih. Ko bi1 le Bourriquet ne bil tain od včeraj! To>cTa Sporazum naprednih narodnih sll. Kljub ponovnim iskrenim ponudbani od strani načelstva demokratske stranke na naslov Kmetijske in narodnosocija- listične stranke za skupen nastop v Slo- veniji, ne bo iz tega nič, ker oboji to odloeno odklanjajo. Kmetijci stoje, na agrarnem razrednem stališču gospoda, ki sicer pričakuje, da se mu pokorno pod rede vsi ostali stanovt in inn dajo pri . volitvah svoje glasove, narodni socijalci pa hočcjo na levo in bodo začeli pov- darjati gcslo republüke in republikan- stva, ker upajo tako closei'-i večje vo- livne irspehc. Kolikor doznamo od na- rudniih socijalcev oficijelnega negativ- nega odgovora na demokratsko ponud- bo še nr. Izglcda pa vendar že danes skoro gotovo, da do sporazuma ne pri- de in to ne morda radi načelnih razlik, pač pa radi interesov oseb. Volilne priprave. Za Crno «:oro, kjet upa radikalna stranka dobit» nekaj man- datov, je minister sac. politikc določil posebno komisijo. Naroči! je na dni je svojenru poverjeniku v Crni gori, da razdcli v podgoriškem, reškem in nik- šiškem srezn večjo količhio koruze. Dr. >Korošec je dospel v Beograd ter se tru- <6\ radikalcem dokazati. da bi sc ž njini lahko govorilo in pogajalo. Povsodi za- trjuje, da je akeija dr. Šnsterštea pro- padla ter grozf, da. se bodo klerikale* ¦ združili s komunisti. V Novom Sadu se je vršil demokratski shod, ki je fmel o- giwino udelcžbo in je sijajno uspel, zemljoradniški shod se je pa zaključil s pretepom. Šusteršičevi zaupniki. ))ne S. tm. so imeli' v Ljubljani zaupniki, okrog 30, katere je sklical dr. Žusteršič, svoje zborovanje. Razpravljaü .so o vprašanju, ali naj Šusteršičeva skitpina nastopi1 pri volitvah z lastnimi kandidaturami1 ali ne. Muslimani vstopili v vlado. Mrni1- strskii priedsodnik Pašie je sorejel po- nudbc Ma.u'lajliccve skupine. zato sta se prcdstavila 7. tin. designirana kandidata Omerovič in Serič. Omerovič je inicno- van za ministra trgovine in mdustri'je, Serie za ministra brez portfelja. Mini- ster za poljopTivredo je postal dosedanji minister brez portfelja Ojivo Supilo. Ministrski svet in armada. Dne 5. tm. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o opremi naše vojske. Odobren je bil načrt, da se osnujejo v državi veüke tovarne za izdelovanje orožja, zgradi se tudi tovarna za aeroplane. Orožarne Bourriquet je zvit, on pozna saino mc- nc in prekanjenec se ne bo dn.l ujeti ta- ko hitro«. Slepec je st opal, govoreč möpresta- no, skušajoč se pomiriti, prevariti sa- mega sebe; toda dobro sein oüazil, da le bil na dun srea silno neiniren radi uso- de Bourriqueta. Cim bolj sva se bliza'm cilju, tem bolj razburjeno je govoril in .ie hipno o- bledcl, ko sein se ustavil, rekoe: »Evo, tarn je!« Ta zgradba je bila nirka in pogled na njo bi, ko bi> jo on mogel videti^popol'uo- ma O'bupal nbogega Človeka. Malo dvo- rišaci se je nahajalo pred okroglim stol- pom, ki je nekoč brezdvomno bil del trd- njav. Nad vratmi napis s črnimi črkainl: Konjederska hiiša. Pra.vijo, da so psi pri vstopu slutili svojo smrt. Pozvonila sva; uslužbenec z obšito kapo nama je prišel odpirat. Spoznal me je in postal takoj prijazen. »Pes slepca, gladko ostrižen, s co- pom na koncu repa? Ne, nc spomhijam se slepčevega psa... Toda moremo vseenio poglcdaü; saj razuniete, ko jih toliiko prihaja. Nekaj casä so praviJa zc- lo stroga radi stckline.« In sni-ehljaje naiu je vodii v kot dvo- se ustanove v zvezi s Škodovimi tvor- nicami. V tovarni za aeroplane se upo- rabijo stroji iz reparaeijskega blaga. Za izvedbo in nadzorstvo je bil izvo- Ijen vrhovni vojaški svet, v katerem so člani ministrski predsednik Pašič, vojni minister general Pešič in finančni minister dr. Stojadinovič. Novi zapletljaü v Orientu. Iz Cari- grada prihajajo vesti, da hoeejo grške čete vkorakati v Vzhodno Tirakijo in priti do Carigrada. Položaj v Trakiji se zelo poojstruje. Turško vojaštvo priha- ja ncprestano v Trakijo. Na obeh stra- neh vlada skrajna. napetost. Najbrže pride do novih krvavih dogodkov. Z našo državo je ukinila Grčija tranzitni pro met, kar dokazuje;, da. se vršijo v Cirčiji obsežne priprave. Francoska okupaclja Porenja. Re- paracijska komisija se je s tremi proti enemu glasu izrekla, da je Ncmčija kri- va kršitve mirovnih določb glede pre- mogovnega vprasanja. Franeoska bo /ato začela z zasedbo Porenia. Na poti jc že do 60 vlakov z vojaki. Prekoračili bodo meje nevtralne cone pri1 Düssel- dorf u, Duisburgu in Ruhrortu. [z Essena poročajo, da so predstraže irancoskih čet že dospele do pr^dmestja Kssena KettwiK. Nemška protestna nota. Nemčija pripravlja dvc diplomatski akciji. proti postopanju Francije. Ako okupirajo Francozi nove dele Nemčijc, bo poslaia vsern podpisnikom versaillske pogodb© noto, v kateri1 bo povdarjala francosko prodiranje za kršitev mirovne pogodbe. Z zasedbo ruhrskega ozemlja je mirov- na pogodba razveljavlkna. Med Fran- cijo in Nemčijo bo vladalo povojno stanje. Celiske novice. Proslava rojjshicga dne kraljice Marije v CeJju. Ce!jc je proslavilo tiho toda do-stojno rojstni dan kraljice Ma- rije. V župni cerkvi sv. Daniela se je ob pol 9. uri1 darovala sv. masa, katere so se udelezi'li zastopniki civilnih in voja- skih oblasti. Po končani službi božji se je odpelai državna himna. T-/. državnih poslopij so plapolale zastave. Na pri- vatnih pa jih je bilo malo videti. Protestnl shod proti zvišanju najemnin. Društvo javnih nameščencev in Društvo stanovanjskih najemnikov priredili sta dne 5. jan. 1923 v hotelu Union protestni shod proti povišanju rišča, kjer so v omreženeni hlevu še ne nazaj zahtevani kužki pričnkovali svo- je usode. Niso Jajali, ko smo se, priibližalK U- dani in klaverni so nas milo gledali. Slepec je klical Burriqueta. TocTa Burrique» se ni ogiasi!. »Evo vam vseh. včcra> niotih psov,« pravi usluzben^c. »In oni od predvčerajšiiem?- »Oh, kar se pa onii? tiče, je vse do- bro; od dalles zjurraj ne rabiio več hra- re.« l^otein je starec. ki ni mogel veL dalje pri'kriivati' svojih tenniih predslu- tenj, vpraSal z glasom, trepetajočim ne- mira: «All bi mi dövölili jih videti: da vein gotovo ... če je slučaino .. •« »Zakaj ne, tarn so; sosedni deček se je ravno zakasnil in jih še ni prejel.« V naši, sramotno nazadniaški pro- 'vinei sc ne imorabljaio znanstvena sredstva za usmrcenje psov. Ne> zadn- šijo jili z ogljikovim oksidom, ampak zadavijo iih, ko v dobrih starih časih. Okoli in okoli obokane, okrogle dvoTane, na klinih, zabitih v stcno, ie viselo pol diucata psov z zadrgnjenhn vi atom. Strati 2. »NOVA DOB A« Šrev. 4. najemnin. Takoj po 7. uri zv. otvonl je predsednik stanovanjskih najemnikov g. Koren ob nabito polni dvorani shod ter kritiziral posamezne slučaje celjskih hiSnih posestnikov, ki so zvišali na- jemnino na 10 in 5e večkratno dose- danjo najemnino. Predsednik DruStva javnih nameščencev g. prof. Slavko Reich slikal je bedo javnega name- ščenca. Izjavil je tudi, da so dosedanje najemnine res nizke, a javni name- ščenec ne premore niti vinarja po- viška, ker prijemki ne zadoščajo niti za h'rano. Da so javni nameSCenci danes v tako obupnem položaju, kriva je vsa javnost, tudi hiSni posestniki. Kadar bodo dobili javni nameSčenci pri- merno povišane prejemke ter stanarinj- sko doklado kakor jo prejemajo javni nameščenci preko Save, potem bodo radevolje plačali primerno poviSano najemnino, poprej pa niti vinarja ne. Med društvoma se je vspored shoda, govornika in resolucija poprej na- tančno dogovorilo. Kljub temu je dal g. Koren besedo tudi iz Ljubljane na- vzočemu tainiku SDS g. Bernotu, ki je nekaj filozofiral o stanovanjski mi- zeriji, a se držal dostojnih mej in tajniku celjske strokovne organizacije g. Leskovšeku. Ta ni moral preko g. dr. Žerjava, napadal ga je, čes stano- vanjski pravilnik je ta gospod za ka- pitaliste izdal, za zakon v zaščiti de- lavstva ni imel smisla. Po govoru g. LeskovSeka je dal g. Koren na glaso- vanje sledeči sklep: Dokler se nam stanovanjskim najemnikom in pod- najemnikom prejemki — mezde — iz- datno ne zvišajo, da bodemo lahko plačevali primerno povišano najemnino, tako dolgo odklanjamo kategorično vsak najmanjši povišek najemnine. Sklep je bil soglasno sprejet. Shod je brezdvomno dosegel svoj namen, a njega pomen bi bil še večji, če bi se g. Koren držal dane besede in ne do- volil g- Leskovšeku na račun javnih nameščencev izrabiti shod v strankar- ske namene. Društvo javnih name- ščencev pa si bode v prihodnje dobro premislilo prirejati skupne shode z ljudmi, ki se dogovorov ne drže ter iz bede ljudij kujejo političen kapital, na- meščence pa izrabljajo za štafažo. Poročilo o shodu stanovanjskih na- jenmikov je moralo v torelr vslod po- maujkanja prostora izosiati in ga priob- čujemo danes. Učiteljsko društvo za celjski okraj ima to soboto, dne 13. januatjai ob 9. uri diop. zborovanje na mestni osnovni soli. Razun običajnih točk rednega občnega zbora se bodo vršile tudi PTedpisane volitve zastopnikov učibaljstva za višji šolski svet v Ljubljani. V celjskem mestnern gledališču se je v torek 9. tnuigrala Remčeva novi-' teta, drama iz narodnega življenja «Užitkarji«. Gostovalo jc mari-borsko glcdališče. Uspeh je b»l popoln, hiša razprodlana, igralci so želi burno pri- znanje. Gg. trgovcl se opozarjajo, da se nafaaja pisarna Gremija trgovcev v Celju v poslopju Javne skladrščne in ptevozroe družbe za Savinjo, I. nad- stropje soba St. 46. Uradnj dnevj Trgovske in obrtne zbomice v Ljubljani so v Celju vsaik Solnčni žarek je prihaial skozi ma- lo odprtino, oslepujoč in droben ko raz- beljen železen drog; in ta žarek je zlatil krvavi in slabo oprani pod in je še stop- njeval mrtvaško grozo prizota. Prrskutilo se mi je in hotel sem oditi s slepcem. češ: »Odidiva! vaš Bourriquet ni tu.« Toda slepec ni hotel nezaupljivo. Imel je svoj/e» misli in se ie hotel sam prepričati. Počasi je s svojimr tresočirni ro- kami otipaval trupla, eno za drugim. In včasih se je obotavljal, boječ se, da spozna Bourriquet.'i. Pri tretjem — nekern kodrastem psu — je vztrepetal in zopet sihio ga- njen začel svojo nemo prciskavo. Po- novna, natančnejša preiskava ga je po- mirUa. Reikel je. »Bal sem se zelo. Ta tnu ie stičen, toda ni on.« fPotem, ko je bil pri zadnjem, je rekel z olajševalnim vzdihom: — »Dobri ljudje ste, hvala vam. Glejte, misel, da bi bil Bourrkiuet pogi- nil na ta način, bi mi ne dala spati po noči... Toda, sedaj, če pride kak ko- der in če ie to Bourriquet, ga ne bodete ubili, kcr ga vnaprej zahtevam nazaj!« Uslužbenec je obljubii in pristavil: torek od 8.—12. urc v poslopju Javnc skladiščne in prcvozne družbe, I. nadstr. Trgovsko društvo v Celju nam iavlja, da se vrši 2. stroküvno predava- r:je v četrtek, dne 11. tm. v prostorili drž. trgovske sole. Prcdaval bode g. Mirko Mijuškovič, carinski revizor in sicer o carini. Preda'vanjc se vrši ob 20 V\ uri, ter je vstop vsakomur dovoljen. Strokovno predavanje. V četrtek, dmci 4. tm. se je vršilo v prostorih drž. trgovske sole prvo strokovno predav^a- uje. Udeležba je bila dobra. Ravnatelj g. Marinček nam je razložil \r poljudnih be- scdah važnost bombaža, njega pridelo- vanje; pokazal nam je pa tudi na zem- ljevfdu, kje se ga prideluje ter iias Pod- učil o raznHi kvalrtetah bombaža. Pre- šel je na to na podelavo, razvrščal ves proccs prcdenja od surovega prediva (bonibaža) do gotove preije. Svoja iz- vajanja je dopolnjeval s krasnimi ski- optičnimi' slikami. Občinstvo je pazno sledilo izvajanjem g. prcdavatelja ter mu ob koncu živahno aplavdiraio. Ljudsko vseučilišče v Celju. Od več strani nam priliajajo iz občinstva vprašanja, zakaj je isto ustavilo svoja prcdavauja. Kakor čujenio, je to v zve- zi s svojčas objavljenim sklepom dru- štva celjskih javnih nameščencev. Bilo pa bi vsckakor treba, da se iz nieradaj- ne -stranr oficielno to pojasni. Okrožni klub jugoslov. dobrovoljcev v Celju ima svoj letnt občni zbor v ne- deljo 14. tm. ob 10. uri dopoldne v klu- bo\ri sobi kavarne Kvropa. Na dnevnem redn je volitev novega odbora in dveli delegatov za občni^ zbor saveza dobro- volUcev v Ljubijani. Tov. dobrovoljci se pozivajo, da se obcnega zbora udele- že. Odbor. Orožniška postaja v Oaberju bo ba- je opuščena. Ta namen se nam zdi z o- zirom ua številno industnio. veliko dc- lavstva ill mnogo jrostiln v Ciaberju po- vsem neumestna. Kdo naj skrbi potem za vaniost, mir in red? Policija sega komaj do Čečeka. Pozivanm poutično oblast, da ukinjenjc navedene orožni- ške postaie pravcčasno preprečl. Vlak Ra je povozil. V noči 8. tm. je l>ovoy.il vlak orožnika celjske orozniSke postaje Antona Velikonja. Razinesari! ga je ta'ko, da so morali zbrati po^amez- ne kose v vrečo. Kno kost od noj?c so našli pri državni cinkarni. Ali so je zgo- dila nesreča alt samomor se še ni mo- gto dognati. Tvrdka Berua, trgovina s cevlji y Celju, je oskrbjla ob priliki božičnice tuk. drž. krajcvne zašeite dece in mla- dine ubogim otrokom 18 parov izvrstnth čevljev po tako- nizki cenr, da si steje društveni o>dbor v dolžnost, izreči jrosp. Rmcriku Berna v imenu obdarovancev prisrčno zahvalo. — J. R. V celjski okoltci ie zaukaznlo oKr. glavarstvo1 popoln-o unicenje psov. Ba.te sc je ugotovH tamkaj en pozitiven slučaj •steklrne. Osumljen pes se je pritepcl od teharske strani, se klatil baje potem po Spod. in Gornji Hudinji teir bfl konefno v Smarjcti ustreljen. — Da so varnostne odredbe v takih slučajih potrebne je na- ravno. toda če v takih stroKi'h merah, o tern dvomhno. Dosedaj še nismo sliSa.Tl, da bi se radi enega slueaia steklinc upo- »Vaša pravica it, pritl sem vsako jutro. In, svetujem vam čakati. Solnce zahaja in skoro mora pritr voziček z divjačino današnjega dne.« Imel je! prav: voziček je prišel, na njem pa je zvonii velikanski zvonec, ki jc vzbujal za |)lotovi, na hišnih pragih, kjer je mimo vozil besno laiauje. Dva njoža, oborožena z zankami in vrvmi. sta stopala poieg njega. Pred hie vom so dv^nui zaklopno desko, radi koje se je voziCek zdel sli- čen velikanski rnišuici. Toda ujetniki so uganiili in niso hoteli ven. — »Bourriquet, si tarn?...« je rekel nežno slepec En pes jc poskočil, lajaje, blazen veselja. — »Ah, Bourriquet, oj tepček! ki si se Ie dal prekaniti.« Bourriquet se je 1* pustil privezati na vrvico in lizal je roke, ki so ga zve- zovale. Modtem ko sem skrivaj plačal •stroške konjcdarca, sem slišal klicati siepca: »Pojdi, Borriquet, stopaj pred na- mi, vedno naravnost po deželi. Pojdi, Bourriquet, daleč od teil inest, kjer ljudje O'besajo pse!« rabljalo taiko radikalno sredstvo. Priza- dcti posestniki psov so raditega naravno silno razbtirjeni. Mnenja smo, da se nc bi smeli uničiti pr'edvsem oni psi-, ki so kot varuhi prlvezani na zanesljivo o- grajenih kraji'h. Za take pse bi se mora- lo odiredili kvecjümu primeniü opazo- vanje ozir. karaiitena. Z uničenjcm psov so se odprla sedaj na stežaj vrata razliCnim temnim elementom, koji se že pridno pojavljajo. Tudi prihajajo iz ob- činstva pritožbe, da se ni povsod enako postopalo. Baje se je uprl i/rocitvi psa konjederci! nek kapctan v Westnovi hiSi in je psa brez nadaljnih posledic obdr- žal. Govori se še več o podnobnih slti- čajih. Prosili bi vendar politrčno oblast, da .zadevo raziščc in primerno pojasnt, ker dela druga'cc slabo kri. Dcjstvo je, da imarno v Oclju in okolici skoro že 1ri !cta pasji koiitumac, kar inciida nikjer v Sioveni'ji. Zaključim priredUev diiaškili ples- nih vaj. One 5. tin. smo inicli dijaki za- ključno plesno prireditev. Tern potom se še enkrat zahvaljujionio svoji vele- castitb pokrovitcliici gospej Olgi dr. Bo- ztöevi, kakor tudi vse-in cenj. damani, ki so sodelovalc pri buffetu. prcdvsem g, dr. Kalanovi, dr. Stepančičevi, Hu- melnovi in vsem cenj. darovalcem. Rav- uotako se zahvaljujemo g. Blažonovi in g. plesneniu učitelju Žnkiarčiču. Iskrena za.hvala godbi »Narodnc kavarne«, ki je svi'ra.la ves cas prireditve in g. Kosn, ki nam je prepustil godbo brezplacno. Družini Sloga iu Korotan. Dne 6. in 7. sta biia v Celju predsednik in tajnik »Saiveza srednjesolske naprednc omla- dine.« tovariša Ž. Vorkapič in M. Mi- hajlovic. Njima na cast je priredila tu- kajšnja na'Bože prav- de« in bo ostala v neizbrisnem spominu vseh nasih mlaciih sre, ki ljubijo svo- bodno Jugoslavijo. Vazo Rosanov. Slaba poulična razsvetljava. Na- splosno rriOTamo priznati. da so ulice in trgi v našem mestu dobro razsvetljeni. Vendar mora mo opozoriti merodaino oblast na naravnost egiptovsko temo, ki vlada od Vrazovega trga pa notri do Gradove hiše na križišču Vodnikove in Strossmeierjeve ulice. Ker je ta del mesta od Vrazovega trga mi mo gloda- lišča tudi silno oblagodarien z blatom m lužami, bi bila ena električna luč na celi tej progi vsekakor potrebna in u- mestna. Jednako niucno tcmno je v A- leksandrovi ulici ob zgradbi palace Jadranske banke, ki pov/,roča tu ob glavnem dohodu v mesto i-z kolodvora ono temno tesnobo, ki tudi ni v interesu varnosti za pasante. Ta ulica ie postala najživahnejša celjska ulica, tu sc raz- vija tudi naša mala promenada. Okrajni zastop celjskl je začel na- sipati pespot v Benjamin Ipavčevt ulici. Ni mnogo prida ta nasip proda in peska, ker se je pa cesta z onim delom ulice vred, ki je ob strani namenjen tudi r>e- šcem, že topila v blatu in vodi, bodo stanovalci iz tega dela pozabljcnega Celja in okolice tudi za ta slab nasip hvaležni Dohodainski in retitiiinski davek. V smislu clena 36 B. IV. štejv. 1 začasncgn zalconn o proračuiiskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921 Uradni list naredbe štev. 240 iz leta 1921 se daje v splošno vedinost: 1. v času od 16. do 31. januarja 1923 bodo v pisarni davenega okraj. obla- stva v Celju razgrnjeni izkazi o pred- pisu dohodninskega in rentninskega dav- ka za leto 1922 od dohodkov leta 1921 vseh onih davenih zavezancev ki sta- nujejo v mestu Celju. 2. Pravico vpogled'ati tnia Ie daveni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec, ki se moras kokka prosti'.n pooblastilom izkazati. 3. Rok za vložitev pri/.ivov z-opcr odmero tch davkov poteče s 15. febru- arjem 1923 in predipis davkov onim za- vezancem, ki do tega due no. vlože pri- fciva pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju, postane pravomočcn, če tudi se nc vroče posebni plačilni nalogi. Prizive je kolekovati' s kolekmm po 10 Din, proSnje za naziianilo odmerilne podlage j>a s kolekom po 3 Din. DopisL Loka pri lusmu. V prcteklem po- letju se je tu vrsila vesclica. katcre ci- st i dobiček 3000 K so prireditelji poklo- nili revni šolski deci na ta nacin, da je bilo za božičnico obdarovanih 10 ubož- nfh solski'h otrok z obleko. Zasluga za to 'obduri'tev gre v prvi vrsti g. ?upanu Fl. Oajšekn, ki je največ pripomogel k lepcnw uspehu. 'Vsem nrirediteljem, ki so bili talko požrtvovalni v pnd revni deci, se šolsko vodstvo v imenu obdaro- vancev iskreno zahvaljujc. Dncvna kronika. Naročnikom, ki želijo sanio sobotno številko, naziianjamo, da znaša celolet- na narocnuia 30 Din, to je mesečno 2 D 50 p. Razprava med dr. Albertom iKra- inerjeni in Ciro Kameuarovičem se je vršila 9. tm. v Ljubljani. Dr. Kramer je tož-M Kamenaroviča, ker ga jet spravljal v »Poslanem« objavlieneni v »SIov. Nairodu« v zvezo z zadevo izvoza 10 vagonov jajc po mariborski tvrdki Ko- koschinegg. Pri zaslišanju je ponudil Kamenarovic dokaz resnice ter zaprosil v to svrho za rok enega meseca, ki mu je bil dovoljen. Po poteku sestih mese- cev pa ravnatel'j KamenaTovič ni pred- ložil dokaza resnice. Sodišče je 7,ato razpiisalo razpravo, pri kateri je dobil dr. Kramer satisfakcijo in ravnatelj Ka- menaro'vic fc bil obsojen na kazen 2500 Din globe, katera se spremeni v tri- dnevni zapor, čc bi ne mogel plačati. Pogreb Frana Rajšter-ja v Šoa- tanju je po obilni udeležbi vseh slo- jev iz Savinjsko-Šaleškega okraja živo pričal o čutu hvaležnosti do moža, ki je zrastel iz težav in skrbi v cistern značaju, moža nenavadne požrtvoval- nosti, marljivosti in vstrajnosti, preže- tega idealne Ijubezni do Slovenstva in Jugoslovanstva, temelječe v trdnem za- upanju v njih zmago, ki je morala priti . . . Sprevod so otvorili pod ča- stitljivo zastavo Sokolskega društva v Mozirju pokojnikovi ljubljenci - Sokoli iz Slovenjgradca, Petrovč, Št. Petra, Žalca, Braslovč, Polzele, Mozirja, Ve- lenja in Soštanja. Združeni pevci iz Velenja in Šoštanja so pod vodstvom br. učit. tajnika ginljivo odpeli žalos- tinki »Vigred se povrne« in »Blagor mu«, br. notar župan Marinček pa se je pred hišo žalosti v krasnem, glo- bokem govoru postovil od pokojnika imenom mestne občine Šoštanj in vseh narodnih druStev, zlasti pa Sokolskega društva v Šoštanju. Slavil je v pokoj- niku zagovornika vsakega napredka, njegove zasluge za mesto Šoštanj, za šolstvo in društveno življenje, njegovo gorečnost in vsestransko podporo na- meri, da se zgradi prepotrebni Sokol- ski dorn v Šoštaniu. Studenec se je izčrpal, da okrepi in napoji druge, zato gledajmo v pokojniku svoj vzor in zgradimo svoj notranji svet na temelju idealov, za katere je živel in trpel po- kojni Fran RajSter, katerega spomin naj pListi v naših dušah globoke sle- dove kreposti za seboj! Zadnjo cast so izkazala pokojnemu tudi gasilna druStva iz Velenja, Družmirja in Sos- tanja poleg mnogobrojnega števila nje- govih znancev in prijateljev od daleč In blizu. Velik v Ijubezni do domovine se je nerad ločil od življenja, ksr še ni dokončal vsega dela, ki ga je hotel izvrSiti, iz njegovega groba pa se dviga svetel vzgled, kako »sveto služimo sveti domovini !« Z ustvarjanjem no- vih dobrin hočemo nadomestiti izgubo, vzor-narodnjaku pa ohranimo v svo- jih sreih : nevenljiv spomin 1 Sestanek pridobitnih krogov se j» vršil v nedcljo. Skleiiil je pozvati vse napredne strankc demokrate, samostor- ne in narodne soeijaliste, da nastopijo sku-pno pri volitvah. Ako bi uc prišlo do sporazuma, se bodo pridobitni sloji prt- ključili oni1 stranki, ki ockvbrava sporaz- Štev. 4 »NOVA DOBA Stran 3. um in bo postavfla največ obrtniških kandidatur. Spremembe v državui politični službi. Vodstvo ptujskega okrajnega glavarstva prevzamc tnesto dr. Pirk- majerja, ki je dobil študijski dbpust, vladni svetnik dr. Vodopivec. Okrajni giavar v Radovljici dr. Moincinger bo prideljen pokrajinski upravi \r Ljubljana, mi njegovo mesto pride vodin okr. gla- varstva v Ljutomeni dr. Vavpotič, na Vavpotičevo mesto pa dr. Hubaid iz Konjic. Okr. glavarstvo Konjice prevza- me nadkomisar mari'borskega okr. gla- varstva dr. Mulaeek. Razpis volitev zastopnikov ueitelj- slva srediijih šol in učiteljišč ter rae- ščanskih in Ijudskib šoL za višji šolski svet v Ljubljani. Kor poteče poslovna doba višjega šolskega sveta, elanov in namestnikov z dnem .31. Jan. 1923, se volrjo novi clani in sicer dva zastopni- ka srediijih šol in učrfrjl.ušč. trije za- stopniki učiteljov meščanskih in Ijud- skifa sol. Za te člane se tudi volijo na- mestniki. V sknpini učiteljev srednjih sol in učiteljišč voli vsak upravičenec enega zastopnika in enega namestnika- Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi* na javnih srednjih Šo-lah in uei- teljiščih nameščeni ravnateiu. profesor- ji m suplenti, za srednje sole in iicitelji- šča usposöbljeni tclovadnL učitelji in učrtelji glais.be. Profesorji in učitelji za- sebnih srednjih Sol in učikijišč imajo volilno pravico le, če poučujeio naimanj 14 ur na teden. Izvoljena sta tista dva za zastopnika in za namestnika, ki ima- ta največ glasov. V skupini učiteljev meščanskin in ljudskih šol voli vsak u- pravičenec dva zastopnika in dva na- mestnika. Pravico voliti iimaio v aktivni šolski sl'iizbi' na javni'h mešeanskih in liudskili šolah nameščeni« alt šolskim o- blastvom prideljeni učiteiji javnih me- ščanskrh all ljudskih šol z zrelostnim izpitom, nadalje učib^l.ii \w zasebnih meščanskih šolah, ki poučujejo najmanj 18 ur na tedcn. Ravnateljstva, šolska vodstva in posamezni učitelji,_ ki oddajo svoj glas v zmislu ravnokar navedenih določil, morajo poslati volilne imenike in glasovnice priporočeno s povratnim recepisom: 1. Oddelku za prosveto in vere v Ljubljani, Bleiweisova c, vladna palača, 11. nadstropjc (volilni odbor za višii šolski svet, skupina A) ali 2. Od- delku za prosveto in vere v Ljubljani, Bleiweisova c, vladna palača, II. nadstr. (volilni odbor za višji sol. svet, skupina B). Clani volilnega odbora za skupino A so gg.: 1. dr. Janko Bezjak, vis. Sol- nadzornik; 2. dr. Wan Karlin. okrajni glavar; 3. prof. Ferdinand Marolt; 4. Josrp Osana, profesor v Ljubljani. — Clani volilnega odbora za skupino B so gg.: 1. Engelbert Gangl; 2. dr. Ivan Kar- lin, okr. glavar; 3. Julij Slapsak, vodja ljudske sole v Mostah; 4. Franc Škuli, učitelj na IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Ravnateljstva srednjih sol, učiteljišč in mcščanskih šoi in vodstva ljudskih šol sprejemajo glasovnice do 12. irre opoldne dne 22. januarja 1923, ¦nakar je volilnc imenike in glasovnice od'poslati na navedene naslove v Ljub- ljano tako, da dospeio tia najkaisneje do 12. ure opoldne dne 30. jan. 1923. Aretacija sokrivccy pri atentatu na dr. Rašina. Kakor kažejo doscdanje pre- iskave, se vedno bolj potrjuie, da a- tentat ni bH čin posatnezni'ka, ampak je bi-la dobro organizirana zarota. V Nem- škem Brodu so arctirali dva mlada čio- veka, ki sta osumlfcna, da sta bila v zvezi s Soupalom. Stanje dr. RaSina je tra'jno ncvarao. Krogla trči v hrbtenici pri enajstemi vretenu. HrbtcnlSki mozek je ranjen. Spodnji del telesa je hrom. Kaj je pri nas vse mogoče. Pod tern naslovom objavlja »Orjuna« bese- dilo in podobe treh uradnih pecatov, o ikateri-h trdi. da se se danes rabijo. Prvl pečat se glasi: K. k. Finanzwachexpo- situr in Krainburg _ slika avstruskega orla — C. ^r- *inančne straže ekspozi- tura v Kranju. — DruSi pečat je enakega urada »in Weinitz — na Vinici« tudi s c. kr. orlom, tretji ima baje samo nem- Lki tekst z avstr. orlom: »K. k. FihanA- wachabtcilung m «ischoflack«. Ogor- čeno vprašanje »Orjimcc je x,es razum_ ljivo. Književno umetniški koukurs Umet- niškega odeleii.ia končaii. Lmetniško o- deljenje ministrstva prosvete razgiaša da je književno nmetni5ki konkurs kon- ean in rezultat konkursa objavljen. Vs avtoirji, ki so se udeležili konkursa, se opozarjajo, da pridejo osebno po svoja dela v Umetniško odeljenje alt da po- oblastel koga v Beogradu, da to stori, ker Odeljenje ne more vsakemu posebej vrodli rokopisa. Znaki za javne straže, vpeljava no- vih. Po naredbi ministrstva za gozde in rudnike z dne 18. 11. 1922 St. 30.431 razveljavljajo se naredba deželnega predsednika na Kranjskem z dne 2. 12. 1887, št. 11430, d. z. št. 28, narediba de- želnega predsednika na Koroškem z dne 16. 7. 1887 št. 7530, d. z. St. 27 \n na- mestnikai na štajerskem z dne 5. 8. 1887, d. z. št 39, ki se tičejo vpeljavc znakov za osobje, postavljeno za varstvo de- želne kultune), istotako za Prekmurje doslej veljavne tozadevne naredbe ter veljajo v zmislu zgornje ministrske na- redbe glede znakov, ki naj jili nosi v službi za vse vrste deželne kwltwrc (po- ljedelstvo, gozdarstvo, rudarstvo, lov n ribarstvo) zapriseženo čuvalno osob- je ti-le predpisi. V zmislu še veljavni'h dezelni'h zakonov, s katerimi jc določe- 10, dii mora za vaTstvo vseh vrst de- želnc kulture zapriseženo cuvalno o- ^obje v službi nositi sluzbeni znak, do- loča sc po naredbi' ministrstva za gozde in rudnike z dne 18. novembra 1922, št. 30.431 nov službeni znak, ki ga je nositi vidno na levi strani prsi. Znak je 8 cm visok m 6 cm širok, na vnanjo stran iz- bočen, podolgasto-obel ščitek iz medi. V sredi ščitka se nahaja državni grb, ob strani je 1 cm širok napts in sicer na levi v cirilici, na desni nn v latinici »Javna straža«, grb in nanis sta na vnanji strani izbočena. Ti nmdpisi sto- piio v veljavo s 1. januariem 1923. Raba doslej veljavnih znakov se s 1. februar- jem 1923 ukine in se po tern term inn ne smejo we Tabiti. Vsi poliski. gozdarski, ntdarskf, lovski in rrbarski' ruvaji, ki morajo po zakomi v službi nositi znak, si fmajo v času od 1. do 15. februarja pri okrajnem glavarstvu (soba St. 6), ob uradnih dnevih in med uradniml urami nabaviti znak, ki stane 5 Din. Kot legi- timacrjo je prinesti seboj ccrtifikat. Zna- ki se pri okr. glavarstvu izroče tudi go- spodarju čuvajev. ako se mesto čuvajev zglasi in predloži cortifikate. Sprejem v orožniško služho. Za vstop v orožnrško službo se zahteva •odshižeina vojaška doba in samski stan prosilca. Prva plača znaša 1200 Din na leto z draginjskimi dokladamr, ki se ravnajo po pokrajinali. Orožniki morejo napredovati eventuolno do orožniškega ali ad-ministrativnega častnika. Po treh letih službe imajo pravico do ?enitve in dobijo doklade za ženo in otroke, po desetletnem službovanju grc njemu in ženi pravica do pokojnine, po trideset- 'lctnem shiibovanju se mu prizna polna •pokojnina, Slovenska matica. Ravnokar je izšlo »Kazalo krajev na zemljevidu slovenskega ozemija,« sestavil Rikard Svetlič. Knjiga obsega enajst tiskanih pol male osmerke ter vsebuje v abe- cednem redu imena vseh krajev, mest, rek, gora itd. »označenih na zemljevidu, s kratko navedbo, kje se na njem naj- dejo. Na kazalo opozarjamo vse naroč- nike zemljevida in jih vabimo, da si ga naroče. Naročnino sprejema »Sloven- ska Matica«, Ljubljana, Kongresni trg 7/1. Cena 10 dinarjev, s poštnino 11 dinarjev. Drž. vfnarsko nadzorništvo v Ma- riboru nas naproša opozoriti naročnike na vinske trte iz drž. trtnih nasadov, da bodo vsled velikega števila naroč- nikov, ki se morajo upoštevati, dobili dodeljene le znatno znižana števila na- ročenih trt, in sicer posamezni po r.aj- več 500 kom. cepljenk, 400 kom. kore- njekov in 20 kom. ključev. Priporoča se jim, da si primanjkljaj drugod pri- skrbe I Prljava vojne škode. Ministrstvo za socijalno politiko je podaljšalo za področje pokrajinske uprave v Ljub- ljani rok za prijave škode, ki so jo pretrpeli naši državljani v vojnem času na ozemlju, katero je po rapalski po- godbi pripadlo Italiji, kakor tudi o Skodi, ki je bila povzročena našim državlja- nom na ozemlju, katero je zasedla ltalija po političnih nasilstvih in izgre- dik, do 20. januarja 1923. Prijave. ki morajo biti sodno ali po iziavah svo- jeročno podpisanih prič potrjene in z vsemi dokazilnimi podatki in doku- menti opremljene je vlagati pri od- delku za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani. Prosveta. Znanstveiia knjizevuost. Dr. Peč- nik, Jetika, II. izdaja, Celrtef 1923, založi- la knjigarna (lorfčar & Leskovšek, 162 strani, cena 14 Din. Znanstveno prak- tična razprava o celokupnem vprašanju jetike za vsakega, ki .se hoče informira- ti. Današnje zdravljcnjc jetike za jetič- ne in zdravnike. Lota 1921 je izšla I. iz- daja, več tisoč izvodov jc razširjenih po Sloveniji posebno mod jeticnimi in med zdravniki. I. izidaia štei^; 48 strani, II. i-zdaja je narasla na 162 strani, iz brošurice je nastala knjiga. ki ima či- sto drugo vsebino, pisatelj je knjigo po- polnoma spremenil, II. izdaja je popol- noma nova knjiga. Opazi se takoj, suha zn anst vena tvarina je tako zanimivo u^ rejena, da se čita knjiga vseskozi kakor roman, čim dalje se čita, tern večje po- sta-ja zanimanje. V knjigi je tudi več sto na novo ustvarjenih slovenskih znanstvenih zdravniških i/jrazov, teh- nicnin terminov, dcfloma iz nemščine ter deloma tudi iz francoščine in angleščine. Avtor, ki je bil dolga leta v zimoviscu Kairo, obv'laduje vse trt jezike enako dobro, kar bo zanimalo posebno zdrav- nike ter tudi druge olikane kroge. II. iz- daja je za poduk med ljudstvom poseb- no pripravna. Olikani krogi naj jetične na II. ixdajo opozorijo. Cital bo pa knji- go tudi vsakdo drugi z največjfcm zani- manjem. Slovenščina dobi z II. ixdajo knjigo, ki je nimata niti hrvaščina niti srbščina, ki sta v tej stroki silno ubogi. Zdravim v jako obši-rno iniormaci^ o celokupnem vprasanju jetike, jetičnrm v po-dnk, kako se je ravnati in kako zo- pet do' zdravja priti, prinaša knjiga tudi jako vel'iko podatkov za zdravnike, ki niso špecijalistk Vsaka kniižnica, vsako izobraževalno družtvo, vsaka sola in župnišoei. vsak jctični in ne manj —, and the last not the least —, tudi ^sak zdravnik mora imcti1 vsaj 1 izvod knji- ge. Jetika je najbolj razširjena ljudska bolezen, vsakdo ima znance, ki so je- tion!, vsa.j glavne podatke o ietiki mora vsak olikan človek vedeti, da je v sta- siu svetovati, če je vprašan za svet. V. L. K.: Alkohol v obnovi. (Iz döbrovoljskega koledarja »Jugosla- vija« (Zagreb) za 1. 1923. objavlja iz srbohrvaščine Fedor Mikič.) Dve rak-rani izjedate naš narodni orgamizem: tuberkuloza in alkohol. Menda ni naroda »m svetu. v katerem bi vladali ti dve bolezni take kakor pri nas. V teiti vodlmo v resnici zalostno pr- venstvo. Ker čuvamo to prvenstvo ter siel ne brigamo, da izlečimo ti dve rak- rani, zato bodemo dobiii še zalostnejše prvenstvo: četudi smo kot narod naj- kasneje stopili v pozornico kulturnega sveta, bodenia prvi stopili i/. nje, stari in uniceni, degenerirani in s'abi. TuberkuiGza je v mnogcii: samo učinek alkohola. On je torej vendar naš prvi neprijatelj. Prot: njemu se moramo boriti. Boriti ^e moramo z vsemi sred- stvi mlade rase, katera vidi pred seboj grozno nevnnu.ist in katere nevarnosti se hoče In mora oslobociiti. Treba r>og!e.U'.i vse lastnosti a'ko- hola, da nam bode jasna njegova vloga v nasem Elvliünju. Počnimo z njegovimi negativnimi lasruo-sSni, ker se pri nas edino one vidijo. Alkohol. katerega proizvaja naša zemlja v ogroin lili kolicinah. ie alkoho! za pitje. Ta se pri nas sko'-o atsohi+no samo pije. Posledice tega pitja vidimo vsaki dan in na vsakern koraku: alko- hol slabi organizem ter ga napravi nc- odpornim nasproti vsaki bole/ni. On pripravlja tia tuberku'ozi. S podedova- njem on degenenra rasa umsk.) in te- lesno. Njegovi posreJni in neposredni učinki so: sifiiida, norost, zločin, siro- maštvo, nemorala, razdor v družini, ne- sposobnost za :lelo itd1. Ni vrste v ve- rigi človeške telesne in auüevne delav- nosti, v kateri ne bi povzročil alkohol največjo puščavo. Alkohol ima vclike pozitivne last- nosti. Te lastnosti so takšne, da bi mo- rali bitt srečni, da ga iiaša zemlja pro- izvaja oz. more proizvaiati v ogromnih količinah — razumljivo potem, ko smo onemogočili njegove negativne. unxu- joče lastnosti. Navesti hočemo primer in uparno, da bode jasen: Francija, eden glavnih zmagovalcev v minuli svetovni vojni in največji neprijatelj Nemčijc, je podvzela vse, da odvzame Nemčiji vso možnost obnove, napredka, in s tern — revanša. Tako se je Nemčiji odvzel največji del njenega pxemoga. Nemčija ga mora da- jati zmagovaicem letno okoli 25 milijo- nov ton. Razventegvi so ji odvzeti za 15 let premogokopi v Saarskem tazenu, kateri producirajo v mirni dobi 17 inili- ionov ton letno. Istotako so ji odvzeti premogokopi v Gornji >leziji, odkoder je Nemčija dobivala največ premoga. Razventega se zahteva od nemške in- dustrije strašno mnogo glede obnove večjega števila zmagovalnih držav, ka- kor tudi glede obnove lastne dežele. O- na tega ne more storiti s preostalimi količinami premoga. Zato se ie tudi ona zatekla — k alkoholu. In res piše g. I. Andrič v »Obzoru« v svojom pismu iz Ncančije: da ni rnogoce videti pijanega Nemca. To m,enda ne pomeni, da se Nenrčija pri obnovi zemlje ni zatekla k lumpanju in uživanju alkoho'a? Res. o- na tega tudi ni storila. Ona ga je pora- bila v industrijske svrhe, ona je z alko- holom nadomestila iz^ubljeni cremog — vendar za sedaj še ne nopolnoma. Toda GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje In Irajnije so kakor usnene! Najbolje varstvo protl vlagl I mraza! OttforiteV trgoVtnc. Naznanjam c. prebivalcem v Celju in okolici, da sem otvoril v Gosposki ul. 14 trgoVitto 5 stcHlom, porcciaticm in Hatncsio posodo; pretfzematn tudi napraVo 5tcl|lcnib izdclliotf pri staVbiscih in izdclu;'cm oHVirjc. Vedno bodem pripravljen, da svojim cen. odjemalcem postrežem z prvovrstnim blagom in po solidnih cenah, kakor tudi, da se bodo vsa v mojo stroko spa- dajoča naročila, vestno in skrbno izvršila. Z odličnim spoštovanjem Rudolf Kottenz. ^¦^M^^^ ^y^^l^p^pi Vr*~1*"^'^ ill / IL^B^BB Stran 4. »NOVA DOB A Štev. 4. fodružnlca Telefon Stev. 75 in 76 __. ^P©dlTttŽll,lC3l ¦ SUTH: Poštnl ček, rač. 10,598 Ljiibljaiiske kreditne banfce v Celju, centreSa u Ljubljani 142 I" PeimSKa glavnica tn rezervnl zaKladt ca. 15O.OOO.OOO Kron ~|____________50-40 Podpužnice v Brežicahj GoHci, Kra iju, Marsboru, Metkoviču, Nov. Sadu, P&ujju, Sarajevu, SgsBitu, Trstu. Sprejema VlOge na kliflžlce in tekOČfi 3ESK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČUH protl ugodnemu obrestfovanju. •**!$$ valut in dovoljuje vsaKovrstne Kredite. 9*~ UT" I?x»odL«j» specke dLi^izarsrxae pazpedne lotex>ije. -^1 -^| -mi -Ui RraiStPOV. fcl»etfitna in »tawbttfMI ÄÄn» ^W ^^0WW000*G00>~ Bled, T)ArffH7it?^# I-j^tolJaMLa, Cavtat, füwFHÄfUW. Maribop, Celje, IMfetko\riö, Dubpovnik, Prevalje, Hepcegnovi, Sarajevo, Jelsa, w Split, Jesenice, ŠibenJJk, Koröula, Tr»ziö, Kotop, Zagreb. Kranj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ ÄmcrüianjKj' oddclcl j^asloV u brzojaV«: jadransKa. ftfiliiratii za4odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.