^ Poštnina platana v dobrotni V fiubliani, torek 9. februarja 1937	Cena	din	1
loirevtskl dem
V fiubliani, torek 9. februarja 1937
Steu. 31
Z ilustrirano prilogo t,Teden v slikah*«
leto II.
Nacionalisti slave zavzetje Malage
idalaga, 9. febr. o. Štiridnevna ofenziva, ki so jo po skrbni pripravi začelo na bojiščih okoli Malage čete generala Queipa de Liana, se je končala x velikim uspehom nacionalistov. Ofenziva je potekla točno po natanko izdelanem načrtu nacionalističnega generalnega štaba. Za ta napad so nacionalisti zbrali vse razpoložljive čete, letalstvo ter brodovje. Malaga je bil že dolgo njihov cilj, toda ga niso mogli zavzeti, ker so imeli premalo vojaštva.
V	ofenzivi so sodelovale vse panoge vojske. Zlasti je k uspehu veliko pripomoglo brodovje, ki ga jo tvorilo 16 večjih in manjših bojnih ladij. Te so zaprle že v začetku ofenzivo pristanišče tako, da ni bilo mogoče po morju, ne pripeljati pomoči in ne pobegniti iz obleganega mesta.
Rdeči niso pričakovali tako kmalu odločilnega napada na to veliko sredozemsko pristanišče. Zato ni bilo v njem toliko čet. kakor bi bilo z ozirom na važnost Malage potrebno. Proglašali so Malago za liczavzelno, ker je veljala za najbolj komunistično mesto na španskem polotoku, in so pričakovali, da bo ob nevarnosti tudi civilno prebivalstvo z vsemi silami podpiralo branilce tor se borilo proti nacionalistom.
Dejansko pa se je ves boj za to važno mesto izvršil izven mesta samega in ne v neposredni bližini. Ofenziva se je odločila pri Fuendirolu, na severu pa pri Velcz Malagi. Mesto samo so nacionalisti zavzeli brez večjega odpora. To tildi zaradi tega, ker jo bila večina razpoložljive rdečo vojske razpostavljena na gorskih grebenih v okolici Malage. Večina branilcev se je pred prihodom nacionalistov ukrcala na velik parnik, ki ga je pa nacionalistično brodovje zajelo.
Sovjetski general Kleber v*et?
Sevilja, 9. febr. o. Radio Tcnerifo poroča, da so tri nacionalistične kolone vkorakale včeraj opoldne v Malago, prve stražo pa so prišle tja že ob 11. llkratu z vojsko je priplulo v pristanišče tudi nacionalistično brodovje ter zaplenilo velik vladni parnik, s katerim je hotelo rdeče vojaštvo pobegniti na sever. Nacionalisti so vse te begunce ujeli. Po vesteh, ki še niso potrjene, je bil med njimi tudi sovjetski general Kleber, ki je vodil obrambo Malage v zadnjih dneh.
V	irestu so oropano vse banke, danarai zavodi, trgovine in cerkve. Po ulicah je bilo dosti mrtvili, lo so bile žrtve letalskih bomb. Nacionalisti so v luki dobili zaprtih 300 talcev, katere so rešili. Nacionalistične ladje so tik pred zavzetjem mesta sestrelile še dve letali.
Veselic v nacionalistični Španiji
Salamanca, 9. febr. o. Vest o zavzetju Malage, s čemer se je uresničila velika želja nacionalistov od začetka državljanske vojne, je vzbudila po vsej nacionalistični Španiji silovito radost. Že opoldne so po vseh cerkvah zvonili v proslavo zmage. V Sa-lanianci je prebivalstvo priredilo veličastno manifestacijo. Vse mesto se je odelo v španske nacionalistične, italijanske, nemške, angleške zastave ter zastave južnoameriških držav. Velike slovesnosti so bile tudi v Avili, v Burgosu, v Sevilji in po drugih nacionalističnih središčih.
V_ Avili je množica prisilila generala Mollo, da je prišel na balkon ter imel kratek nagovor, s katerim je uradno naznanil zavzetje Malage. Poudaril je pomen, ki ga ima za nacionaliste osvojitev tega važnega in utrjenega pristanišča. Nacionalisti so s tem dobili nepremagljivo oporišče na sredozemski obali Španije. Zavzetje Malage pomeni začetek konca državljanske vojne.
Kar se tiče Madrida in bojev pred njim, je general Molla v svojem govoru dejal, da je slabo vreme zadrževalo zdaj vsako akcijo. Toda brž, ko se bo vreme izboljšalo, bodo nacionalisti naskočili Madrid. Po zavzetju Malage je zmaga pred Madridom prav tako zagotovljena. »Vkorakali bomo v Madrid dosti prej, kakor pa upajo največji optimisti med vami«, je zaključil general Molla svoj nagovor.
Potrtost v Valenci|i
Valencija, 9. februarja, o. Zaradi zavzetja Malage, katero so včeraj popoldne razglasile tudi vse vladne radijske postaje, je prevzelo vladne kroge veliko vznemirjenje in strah. Vlada je imela takoj sejo, na kateri je prišlo do razburjene debate o pomanjkljivosti rdeče obrambe.
Zavzetje Malage je zelo pomembno z vojaškega in političnega stališča. Z vojaškega stališča pomeni Malaga s svojim pristaniščem, ki je eno izmed najvažnejših v zahodnem delu Sredozemskega morja, prvovrstno oporišče za poznejšo ofenzivo, razen tega pa pomeni tudi vazno oporišče za nacionalistično mornarico in za oskrbo čet v bojih. S političnega stališča je mesto Malaga ena izmed najmočnejših utrdb marksizma, imenovana zahodna Moskva. Za anarhističnih uporov, je bila Malaga leglo velikih zarot. Meseca maja 1931 so zaradi pogostih neredov, ki so bili na dnevnem redu, posebno trpele cerkve. Neredi so se ponavljali še pri raznih revolucionarnih 6tavkah med leti 1931 in 1936.
Begunci pripovedureto
Almeria, 9. februarja, o. Guverner Malage je z vsemi svojimi delavci ter z glavnimi voditelji rdečih organizacij pobegnil iz Malage takoj, ko je nacionalistično brodovje prenehalo z bombardiranjem vse okoliške obale Z njim je na nekaj ladjah pobegnilo tudi kakih 5000 žena in otrok, iz Malage ter iz bližnje okolice. Vsi begunci so bili docela zdelani in sestradani. Guverner Francisco Ocana je dejal inozemskim časnikarjem, da se je takoj ob začetku ofenzive videlo, da bodo nacionalisti Malago zavzeli. Njihov načrt je bil tako dobro izdelan in premišljen, da ni bilo misliti na kak resen odpor. Nacionalistični naj>adalni oddelki so bili opremljeni z oklepi ter s čeladami, ki so jih delale za krogle branilcev neranljive.
Malaga, 9. febr. o. Radio Malaga poroča, kakšno lice kaže mesto po zavzetju. Pogled na mesto je žalosten. Po vseh cestah se vidijo ostanki j>ožarov. Najhuj'še je ogenj divjal okoli stolnice, kamor so se zatekli tisti voditelji rdečih, ki so ostali v mestu. Ti so vzefi s seboj večje število talcev. Med trupli ubitih so našli nacionalisti več ljudi, ki so jih poznali, da simpatizirajo z njihovim gibanjem. Rdeči so jih jiostrelili v tistem trenutku, ko so nacionalisti prodrli v mesto.
Odmev v Franciji
Pariz, 9. februarja, o. Zavzetje Malage je vzbudilo v francoskem tisku zopet živa'prerekanja. Desničarski tisk napada Blumovo vlado, češ da ni znala ali ni mogla po eni strani dejansko preprečiti pošiljanja prostovoljcev ter orožja v Španijo, da bi s tem onemogočila nadaljevanje državljanske vojne, po drugi strani pa je s svojimi zatajenimi simpatijami za špansko ljudsko fronto Franciji storila slabo uslugo, ker je nacionaliste za zmeraj odvrnila od Francije.
Levičarski tisk pa očita vladi, da se s svojim neumnim zavzemanjem za nevtralnost v španski vojni samo smeši in tako izdaja delavsko in proletarsko stvar v Evropi, namesto da bi po vzoru
držav, ki simpatizirajo z nacionalisti odkrito stopila na stran španske ljudske fronte.
„Nevmešavan?e je sleparija"
London, 9. februarja. AA. Liberalni in delavski listi poročajo o nacionalistični ofenzivi proti Malagi: »News Chronicle« piše, da se vidi, da je sistem nevmešavanja samo sleparija. S to sleparijo ščitijo nekateri pomanjkanje hrabrosti na bojišču in da se na drugi strani opravičijo nekoliko pred javnostjo. Pariz in London vesta, da se kljub njenemu delu pošilja orožje v Španijo. Namesto da bi angleška vlada to uvidela in storila svoje, še zmeraj vztraja pri prepovedi izvoza orožja španski vladi. Tudi prepoveduje angleškim državljanom odhod v Španijo.
»Daily Herald« piše, da je Mussolini prvi zahteval, da se naj prepove odhod prostovljcev v Španijo. Toda sedaj ko je padla odločitev v tej smeri, dela Mussolini isto, kar počenja njegov zaveznik v Berlinu Med tem časom pa se v Španijo vozijo tisoči prostovoljcev. Sicer ti najbrž ne koristijo mnogo generalu Queipo de Llanu, vendar pa je njihova navzočnost odvzela zadnjo vero v dobro voljo italijanske vlade.
Konservativni listi objavljajo samo zadnje vesti o položaju, ki je nastal na bojiščih.
Nove nemške zahteve:
Kolonije ali proste roke v Srednji Evropi
Pari*, 9. februarja. o. Skrivnostno delovanje nemškega poslanika v Londonu v. Ribbentropa, ki ima od Hitlerja nedvomno poverjeno nalogo, da sc začne z Angleži razgovarjnti o vrnitvi kolonij, povzroča zlasti v francoskih krogih veliko razburjenja. Pariški listi pišejo, da ho danes ali pa jutri v. Ribbentrop obiskal angleško zunanje ministrstvo in bo imel važen razgovor z lordom Kalifnksom. Nemški poslanik bo tedaj natančno povedal vse nemške znhteve glede kolonij, čeprav angleška vlada zdaj ni pripravljena, da bi se o tem razgovarjala.
Dalje bo v. Ribbentrop skušal pregovoriti angleško vlado za to, da hi začela pogajanja za zvezo ined zapadniini velikimi silami ter hkratu zahtevala, da Francija odneha od zveze s Sovjeti. Druga v. Ribbentropova zahteva pa bi bila, da angleška diplomacija preneha s svojim delom v Srednji Evropi
Bistvo razgovora bo v tem, da se Anglija izrazi ali da Nemčiji proste roke v Sr^Inji Evropi, da lahko širi svojo politični in gospodarski vpliv v te države brez ovir. Potem bi se vprašaflje ko-
Litvinov govori o nrru
Moskva, 9. febr. o. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je sinoči priredil večerjo v čast finskemu zunanjemu ministru Holstiju. Na koncu večerje je imel Litvinov govor, s katerim je nazdravil sovjetski delavnosti, ki se tako odlično kaže pri izvajanju mednarodnega načrta za utrditev miru. Sovjetska vlada si prizadeva, da bi občutek varnosti utrdila ne samo pri velikih, zlasti pa pri malih narodih. Pri tem jo vodi namen, da utrdi splošni mir ter organizira sitem skupne varnosti in doseže, da se bodo mednarodne obveznosti po vsem svetu izjjoljnjevale. K nesreči pa se to sovjetsko prizadevanje povsod zadeva ob nasprotovanje drugih sil, ki skušajo onemogočiti mirovno delo ter se zavzemajo za nadaljevanje vojne. Te države odkrito priznavajo, da ni mogoč napredek civilizacije brez medsebojnega uničevanja narodov. Nasprotujejo enakosti v pravicah velikih in malih narodov ter odrekajo V6em ljudstvom pravico do neodvisnega obstanka. Tekile so nevarne zaradi tega, ker imajo jx> vseh državah in med vsemi narodi svoje agenie in agencije, ki njihova stremljenja podpirajo in razglašajo.
To velja v isti meri za Sovjete.
Poveljnika sovjetske garnizije v Taškentu generala Dibenka so aretirali ter poslali v Moskvo. Dibenko je bil svoje dni poročen z znano sovjetsko diplomatko Aleksandro Kolotajevo,
lonij umaknilo na drugo mesto. č'e bi pa angleška vlada ostala pri stališču, ki ga je izrazila pred nekaj tedni, in ki je sorodno francoskemu stališču, potem bo Nemčija z vso odločnostjo zahtevala, da se začne razgovor o vrnitvi kolonij.
Nemci trdijo, da sta v angeški vladi dve stranki, od katerih je ena za to, da se nemškim zahtevam ugodi, druga pa proti temu. Tej pripada tudi zunanji minister Eden, ki se je umaknil, ker ne mara, da bi kake obveznosti do Nemčije padle na njegov račun.
Bivše nemške kolonije so merile 2,620.000 km*. Od tega jih je večina odpadlo na Afriko, kjer je imela Nemčija Togo in Kamerun, Vzhodno in pa Južnozahodno Afriko. V Aziji je imela nekaj kitajskih koncesij, del Nove Gvineje, Bismarkovo otočje, otočje Samoa, Karoline* Mariane in Maršale. Ta j>osestva so si jx> svetovni vojni razdelile: Anglija, ki jih je dobila 78.5%, Francija 19.5%, Belgija 1.75% ter Japonska 0.25%. Najbogatejše kolonije je dobila Francija, ki jih je tudi gospo-1 darsko najbolj dvignila.
Poslanik Šeba gre iz Bukarešte
Bukarešta, 9. februarja, m. Češkoslovaški poslanik v Bukarešti Jan Šeba je sinoči odpotoval v Prago. Pred svojimo dhodom je imel daljši sestanek z zunanjim ministrom Antonescom. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da bo Jana Šebo v Pragi sprejel sam predsednik češkoslovaške republike Beneš, predsednik vlade Hodža in zunanji minister Krofta, kateremu bo Šeba poročal o kampanji, ki je nastala v Bukarešti zaradi njegove knjige. Politična javnost je mnenja, da ni izključeno, da se Šeba ne bo več povrnil uradno v Bukarešto. Politični krogi, naklonjeni Mali zvezi, se trudijo, da bi se ta spor izgladil zaradi tega, ker je poveljstvo romunske vojske pred kratkim sklenilo večja naročila v škodovih tovarnah za oborožitev romunske vojske.
Vremenska poročila
po stanju dunos zjutraj:
Planica: -4, jasno, mirno, 40 cm sreža, mala In srednja skakalnica ter drsališče uporabno. liatete: —1, jasno, mirno, 30 cm sreža.
Kranjska gora: —1, visoka megla, 25 cm sreža, sauknllSie uporabno.
Vr&ifi: 100 cm snega.
lioh. Bistrica: 4-1, oblačno, 15 em južnega snega. Dom im Komni: 4-8, 100 cm južnega snega. Vel. Planina; -J-4, oblitčuo, jugozahodni veter, 50 oni sreža.
. Vesti 9. februarja
Zaradi češkoslovaško-francosko-sovejtske zveze se je težišče srednjeevropske politike premaknilo iz Male zveze v Balkansko. Tako priznavajo zdaj tudi češkoslovaški listi.
Demonstracije proti Hitlerju in proti temu, da bi Nemci hodili na španska bojišča, so baje bile v Nemčiji ne včeraj, marveč že pred tremi tedni. Tako jx>ročajo evrojjski levičarski listi, ki sicer silno hitro prineso vsako podrobnost iz Nemčije.
Velika afera zaradi igralnice jo prišla na dan v avstrijskem letovišču Badenu, kamor 60 hodili bogati ljudje iz vse Evrope igrat.
Trupla neznancev meče morje na francosko obalo kar naprej. Večina teh trupel ima zvezane roke in noge in ni dvoma, da so to žrtve španske revolucije.
Število državnih uradnikov bi morala zvišati nova japonska vlada, pa se temu upira finančni minister, ki pravi, da proračun ne prenese novih izdatkov.
Redno letalsko zvezo med Anglijo, Indijo in Avstralijo so začeli včeraj, ko je iz Londona odletel velik jiotniški avijon v Rim, od tu pa čez Brindisi v Aleksandrijo.
Angleški visoki komisar v Palestini sir Wau-chope je odpotoval na dopust, s katerega se ne bo več vrnil, ker pravijo, da ni izpolnil svoje naloge na tem kočljivem mestu ter pomiril narodnostni spor v Palestini.
Nove puščavske tanke bo dobila egiptovska vojska, ker sedanji niso za vojskovanje v puščavi uporabni, kar so izkusili tudi Italijani v abesinski vojni.
Nemška spomenica o belgijski nevtralnosti bo
v kratkem izdelana. Spomenica vsebuje v stvarni obliki izraženo Hitlerjevo jx>nudbo o nevtralnosti, katero je izrekel v zadnjem velikem govoru.
55 milijonov pezet podpore Francovi vladi sta
dala bivši predsednik španske vlade grof Romano-nes in vitez Palma.
Angleško pomorsko oporišče Singapur v Zadnji Indiji bodo začeli ponovno utrjevati, ker so zadnji pomorski in letalski manevri pokazali, da še ni nezavzetna. Dela bodo trajala eno leto.
Veliko protikomunistično akcijo v Italiji je začela Cerkev. Vsi škofje so izdali pasarska pisma proti boljševizmu ter imeli po cerkvah govore. Akcija je naperjena proti delu brezbožniškega kongresa v Moskvi.
Spremembe v angleški vladi bodo po kronanju kralja Jurija VI. in bo predsedstvo vlade sprejel najbrž sedanji finančni minister Neville Chamberlain. Odstopil bo tudi vojni minster Duff Cooper ter podpredsednik vlade Ramsay Maodonald.
Romunski zunanji minister pojde v Ankaro
zadnji teden februarja. Piej se bo udeležil še sestanka Balkanske zveze v Atenah.
Kitajska uporniška Tojska v Sianfuju se jo
udala in so včeraj Čete nankinške vlade zasedle mesto.
Dva japonska generala sta izginila baje na poti skozi Češkoslovaško Tako pišejo budimpeštanskl listi, ki pravijo, da so generala najbrž ugrabili komunisti. Verjetno je, da ni resnično ne eno no drugo.
Veliko število novih Jotal je naročila Anglija v Ameriki, ker je njeno lelalsko oboroževanje tako zaostalo, da ne morejo angleške tovarne izdelati zadosti hitro vsega potrebnega materijala.
Polkovnik Lindberg ;'e odletel iz Rima v Palermo, odkoder bo nadaljeval pot v Tripolis.
Železniški promet med Vzhodno Sibirijo in Mandžurijo namerava prekiniti Sovjetska Rusija zaradi zadnjih obmejnih spopadov mei Mandžurci in sovjetskimi stražniki.
Proces proti komunistom v Miincheini se je
končal včeraj. Pred sodiščem ie bilo 31 moških i:i žensk, večina jih je bilo obsojenih na težke zaporna kazni.
Balkansko časnikarsko zvezo nameravajo usta-* noviti ob prihodnjem sestanku v Atenan, po vzorcu časnikarske Male zveze.
Sestra vojvode Windsorskega, princesa Marija, je prišla na Dunaj k svojemu bratu, ker mora angleška kraljeva rodbina urediti vprašanje dohodkov vojvode Windsorskoga. Diugi pa trdijo, da bi naj ta obisk razgovoril vojvodo, da se ne bi jioročil z go. Simpsonovo.
Anglija se ne more zaplesti v vojno zaradi Francije, odnosno zaradi obveznosti, ki jih ima Francija iz svoje z'eze s Sovjeti. Tako je odgovoril včeraj na neko interpelacijo namestnik zun. ministra lord Crainborn.
Velike spominske svečanosti levičarjev so bile včeraj ob obletnici velikih spopadov 1934. Udeležil se jih je pred spomenikom padlih žrt.;v tudi predsednik vlade Blum.
52% Judov je v francoski vladi, kateri predseduje Jud Leon Blum. Veliko ministrov ter večina višjega uradništva je judovska. To dejstvo in to nesorazmerje vzbuja v Franciji vse hujše nezadovoljstvo, ker tvorijo Judje samo 2% francoskega prebivalstva.
Nemški odgovor glede nadzorstva nad španskimi mejami je prišel včeraj v London. Kakor f>oro-Čajo iz odbora za nevmešavanje, je odgovor zadovoljiv.
Velike poplave v Južni Angliji so izbruhnile zadnje dni. Ponekod je pretrsjan ves železniški promet,
Ali je že likvidirana milijonska carinska afera?
Ljubljana, 9. februarja.
Pri zemljiškoknjižnih vložkih 319 in 399 kat. občine Moste ljubljanskega okrajnega sodišča je še danes v bremenskem listu zaznamovana naslednja zanimivost:
Vlož. 4. januarja 1935, dn. št. 38. — Na podlagi rešenja dravske finančne direkcije, odseka za carine v Ljubljani 22. decembra 1934, št. 4195/IV. in v smislu predloga državnega pravobranilstva v Ljubljani z dne 2. januarja 1935, štev. Ip. III. 1159/34/1 se predznamuje zastavna pravica v zavarovanje terjatve državnega zaklada na carinski kazni in taksi v skupnem znesku 5,178.577.80 Din.
Lastnica tega zemljišča je v knjigi zapisana ;G. Giulini, Gesellschaft mit beschrankter Haf-tung, Ludwigshafen am Rhein«. Ta družba namreč poseduje v Nemčiji velike kemične tovarne, pred vojno 1. 1906 pa je zgradila podružno tovarno v Mostah pri Ljubljani. Po vojni se sedaj družba kratko imenuje »Kemična tovarna Moste«.
Kako je prišlo do petmilijonske vknjižbe
V	zbirki zemljiškoknjižnih listin za leto 1935 se nahaja obširen, overovljen prepis carinskoka-zenske sodbe, ki jo je izdala navedena finančna direkcija. Tovarna skupno z mednarodnim transportnim podjetjem Brača Gondrand, podružnica ielgrad, je bila kaznovana zaradi prestopka uvoz-lega tihotapstva po carinskem zakonu. Prepis je s strojem prav drobno pisan in obsega do 10 straši. Iz te listine posnemamo nekatere zanimivosti.
Zadeva tvrdke G. Giulini d. z o. z. Kemična lovarna Moste zaradi čina po čl. 145-6 carinskega '.akona. Tvrdka Brača Gondrand, a. d., podružnica 3elgrad, zaradi čina po čl. 149 car. zak.
Kdaj in kako je prišla ta velika carinska »fera na dan?
Finančno ministrstvo v Belgradu je 17. janu-»rja 1934 prejelo prijavo iz Ljubljane, da je tvrd-ca Brača Gondrand, ki je eno največjih transportih podjetij, podružnica Belgrad, uvozila iz Nem-:ije za časa brezpogodbenega stanja, ko je bila v reljavi maksimalna carinska tarifa za nemške iz-lelke, 2 inštalacije, da je tvrdka za to blago na-oavila avstrijska uverenja o izvoru blaga in av-itrijske fakture ter je na podlagi teh (fingiranih) tokumentov dosegla osvoboditev uvozne carine :a to blago, od katerega je bil tudi 46.450 kg te-:ak stroj za lomljenje kamna. To blago jo bilo podano iz Nemčije najprej na Dunaj, od tam po Donavi do Smedereva, drugi del 6 do 7 vagonov instalacij (razni stroji) pa je bil poslan za Kemično ovarno Moste iz Kaiserslauterna v Nemčiji naj, prej v Salzburg, od tam v Tiinneck, kjer je bilo nlago pretovorjeno v avstrijske vagone in nato »slano v Ljubljano. To blago je bilo označeno kot olago avstrijskega izvora, za katero je bila v veljavi nižja carinska tarifa. Pri teh transportnih manipulacijah so sodelovale tudi transportne tvrdke v Avstriji. Nabavile so se lažne dokumente.
Finančno ministrstvo je na podlagi te prijave odredilo carinskokazensko preiskavo v Belgradu in Ljubljani, kamor je bil poslan poseben delegat finančni tajnik VI. Ristič. Preiskava se je silno za-
vlekla. Zaslišanih je bilo nebroj prič. Dognano je bilo, da so bili [»odpisi na carinskih deklaracijah celo ponarejeni, tako podpis car. inšpektorja g. Gnezde. Med preiskavo se je razvijala tudi velika diplomatska korespondenca med našim poslaništvom v Berlinu in nemškim zunanjim ministrstvom. Dognali so, da je stroje Kemični tovarni v Moste poslala tvrdka Pfeifer, Kaiserslautern (Bar-barossa VVerke A.-G.). Naše poslaništvo na Dunaju pa je izsledilo, kako so bili stroji v Avstriji deklarirani za avstrijske izdelke. V Kemični tovarni so bili zaplenjeni tudi razni spisi, zlasti korespondenca. Vsa zadeva se je pletla od marca 1933 naprej. Tvrdka Gondrand pa je izposlovala osvoboditev carine. Za vse manipulacije je tovarna izdala okoli 150.000 Din. Ponarejali so se podpisi. Tako je podpisan na neki listini carinski uradnik »Burmazovičc.
Nadaljna preiskava je ugotovila, da so podani kriteriji za dejanje po § 214/2 k. z. ponarejanje listin. V to zadevo sta bila zapletena med drugimi tudi ravnatelj kemične tovarne Heribert Va-lenčak in neki Oton Geppert, zastopnik tvrdke Gondrand, ki jo kratko nazivljejo tudi »Ategec. Tvrdka Gandrand je bila obsojena zaradi prestopka sodelovanja pri uvoznem tihotapstvu. Kemična tovarna pa zaradi uvoznega tihotapstva. Obe tvrdki sta bili obsojeni, da ima prvič vsaka posebej plačati kazen 3,802.528 Din, drugič obe solidarno na račun rednih carinskih dajatev 380.215 Din in tretjič vsaka posebej na račun taks 114.258 Din.
Važna konferenca v Mariboru
Elektrifikacija Slov. goric
Za zgradbo daljnovodov in transformatorjev 1,516.000 Din
Kazenska preiskava
Ravnatelj Heribert Valenčak in Oton Geppert sta bila dalje ovadena državnemu tožilstvu v Ljubljani zaradi zločina napravljanja lažnih listin po § 214/2 k. z. Državno tožilstvo je nato odredilo kazensko preiskavo. Grafolog — strokovnjak jo izjavil, da je podpis carinskega uradnika Gnezda na dokumentih {»narejen, da ni carinikov pisava, ki pa je močno identična s pisavo neke uradnice, zaposlene pri nekem transportnem podjetju v Ljubljani. Dolgotrajna preiskava je imela naposled negativen uspeh. Nadaljno kazensko postopanje je bilo ustavljeno, ker ni moglo dobiti iz Bel-grada na razpolago dokumentov, ki bi služili kot corpora delicti za dokaz. Pa tudi glavni obremenilni priči Petru Pircu državno tožilstvo ni moglo prisoditi popolne verodostojnosti.
Kemična tovarna se je proti rešitvi carinske oblasti pritožila na državno sodišče. Sedaj spisi v Belgradu počivajo. Kakor smo sc informirali na merodajnem mestu, zadeva še ni rešena in spisi še niso poslani nazaj v Ljubljano.
Maribor, B, februarja.
Danes dopoldne se je vršila v mestni posvetovalnici v Mariboru važna konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric. Konferenci je predsedoval mariborski podžupan Franjo Žebot, bansko upravo je zastopal ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn ing. Reuh, navzoči so bili nadalje banski svetniki dr. Leskovar, dr. Miler in Šerbinek, mestno občino mariborsko sta zastopala ravnatelj Franc Hrastelj in ravnatelj električnega podjetja Uršič, občino Košaki župan Vesenjak, občino Sv. Marjeta ob Pesnici župan Šuman, občino Pesnico Fras, Weingerl in Jarc, trg Št. Lenart v Slov. gor. dr. Kramberger in Tone Hrastelj, občino Voličino Muršak in Kodrič, trg Sv, Trojica v Slov. gor. dr. Weixl, Pinter in Cvetko. Iz drugih krajev zastopniki zaenkrat še niso bili vabljeni, ker so se danes vršili razgovori predvsem za napeljavo najvažnejšega daljnovoda
Maribor-Sv. Troiica v Sl. gor.
Ing. Rueh je obrazložil, kako so bile elektrificirane cele pokrajine na Dolenjskem in Gorenjsleem, na kak način so se zbrala potrebna sredstva in sicer lastna sredstva zasebnikov ter javna sredstva potom občin, banovine ter drugih ustanov. Po njegovem izčrpnem referatu se je razvnela živahna debata, v katero so posegali s svojimi predlogi in vprašanji skoraj vse udeleženci ankete. Vsi so izražali zahtevo, da se mora elektrifikacija tega predela naše zemlje čim prej izvesti. Predložen je bil tudi proračun za zgradbo glavnih daljnovodov in transformatorskih postaj, ki predvideva za ta dela
1,516.000 Din stroškov
Po tem predprojektu je zamišljena elektrifikacija Slovenskih goric za priključek novo zgrajenega daljnovoda Kamnica-Svečma pri Sp. Kungoti. Glavni daljnovod bi bil izpeljan od Sp. Kungote na Košake, potem od Košakov preko železnice na Sveto Marjeto ob Pesnici, od Sv. Marjete na Močno, dalje Močna-Sv. Lenart v Slov. gor. ter Sv. Lenart-Sv. Trojica v Slov. gor., Prodrl bi na ta način v osrčje Slovenskih goric v skupni dolžini 20 km. Stroški za zgradbo tegž daljnovoda bi znašali 668 tisoč dinarjev, k temu pa je treba priračunati še stroške za 4 transformatorske postaje v Sv. Marjeti, Močni, Sv. Lenartu in pri Sv. Trojici v znesku
240.000	din, tako da bi znašali skupni stroški za daljnovod visoke napetosti s fransformatorji 90,000 dinarjev.
Na ta daljnovod se priključi prostovod za elek-
Največja filmska umetnina v letošnji sezoni 1 Pride V kino SLOGA!
Poslednii akord
V	okviru pretresljive človeške drame ob nesmrtniglasbi Beethovnove IX.tlmfonije.HSnd-lovega oratorija .Juda Makabejec- in Čajkovskega ..Nuttknak-ker Suite- nastopalo umetniki Ul Dagover, Wi!lv Birgel. Marija pl. Tasnadv.
trifikacijo Rance in Pesnice, Cirknice, Št. lija ter odcepa Ranca-Jarenina. Približni stroški bi znašala za prostovod od Košakov do Št. lija ter za odcep Ranca-Jarenna 408.000 din, za nove transformatorske postaje v Ranci, Cirknici in Jarenini ter za preureditev transformatorske postaje v št. liju 200 tisoč din, skupaj s prostovodom tedaj 608.000 din. Skupni stroški za oba daljnovoda in transformatorske postaje bi potem takem bili predvideni s 1 milj.
516.000	din. V navedeni vsoti ni vkalkulirano nizkonapetostno razdelilno omrežje.
Brez pomoči banovine -ne gre
Pri razgovoru, kako dobiti sredstva za izvedbo elektrifikacije, so se našla pota, vendar ne bo mogoče velikopoteznega načrta uresničiti, ako banovina ne bo sodelovala in ako Fala ne bo pristala na dogovorjene pogoje. Mestna občina mariborsKa je izrazila svojo pripravljenost sodelovati s tehnične strani že takoj ter storiti vse, da se upravičena zahteva Slovenskih goric izvede čira prej. Navzoči banski svetniki so bili naprošeni, da na prihodnjem zasedanju banskega sveta to zahtevo stavijo in pričakovati je, da bo banovina dala Slovenskim goricam možnost, da se tudi v tem važnem gospodarskem oziru
ločifo od Avstrije!
Slednje zveni sicer nekam čudno, je pa dejstvo! Slovenske gorice dobivajo na svojem severnem robu še danes elektriko iz Avstrije. To so kraji: Šent II), Cmurek, Apače in Gornja Radgona. Šele v novejšem času je mariborsko električno podjetje izvršilo elektrifikacijo severnozapadnega predela Slovenskih goric z zgradbo daljnovoda od Kamnice do Svečine.
t Č. mati M. Angelina Krfianfč
Maribor, 8. februarja.
V	samostanu čč. šolskih sester v Mariboru je danes dopoldne umrla biserna jubifantka č. mati vikarica M. Angelina, roj. Terezija Križanič. Pokojnica se je rodila dne 15 avgusta 1854 v Borečih, preoblečena pa je bila dne 25. maja 1873 v Mariboru. Bila je sestra blagopokojnega stolnega prošta mariborskega dr. Križaniča. Kakor njenega brata, tako je tudi njo dičila izredna delavnost in požrtvovalnost. Pridobila si je velike zasluge za red, zlasti še za materno hišo v Mariboru, ki se je pod njenim skrbnim vodstvom začela krasno razvijati. V veliki meri je njena zasluga, da je red šolskih sester v Mariboru zavzel tako velik razmah ter se lahko sedaj na trdni podlagi, ki jo je pomagala pokojnica snovati, tako krasno razvija, da sega s svojim vplivom že po širnem svetu. Blago pokojnico bodo položili k večnemu počitku v sredo 10. t. m. Pogreb se vrši iz hiše žalosti ob 14.30 na pobreško pokopališče. Naj ji bo Vsemogočni plačnik za vsa njena dobra dela, žalujoči samostanski družini in svojcem naše iskreno sožalje.
Vodstvo Kmetijske družbe
Ljubljana, 9. februarja. Včerajšnji »Slov. dom« je poročal, da je upravnik policije razveljavil sklepe, ki jih je dosegla bivša Kmetijska družba na svojem občnem zboru dne 8. junija 1932. ter vpostavil zopet staro Kme-tijs-ko druibo, ki je s tem na novo oživela. Marsikoga bo zanimalo, kdo upravlja to novo-oživljeno Kmetijsko družbo. Vodstvo družbe sestavljajo go-
^Vedsednik Oton Detela, veleposestnik v Preddvoru; podpredsedniki: Lenarčič Josip, veleposestnik, Verd in Hauptman Peter, župan pri Dobovi (je medtem umrl). Odborniki: Brulc Franc, pos. in župan Šmihel—Stopče, Jan Jakob, gostilničar, Pod: hom, Kersnik Anton, grajščak na Brdu in narodni poslanec, Levstik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju, Piber Janez, župnik v Šenčurju (ki je medtem umrl), Robič Frečko, posestnik, Limbuš (ki je medtem umrl), Rus Ivan, posestnik Grosuplje, Steblovnik Martin, posestnik, Rečica Štrcin Janez, posestnik, Kaplja vas, Šušteršič Josip, posestnik, Se-ničica (medtem umrl). Vesenjak Franc, posestnik, Moškanjci, ing. Zidanšek Josip, inšpektor v kme: tijskem ministrsvu. Računski pregledniki:	Molj
Franc, posestnik, Vogle, Rajh Jakob, pos. Ljutomer in Zabret Ivan, posestnik, Vobovk pri Kranju. 4 o listo vodstva Kmetijske družbe je odobril 15. nov. 1929 takratni ban g. ing. Dušan Sernec.
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Silvija in njen šofer« (Kino Union). Kakor v ostalih kinematografih, je tudi v tem na programu komedija. Filmu se ne da kaj oporekati, pač pa reči, da je dobra komedija, nekakšna miniatura komedije zmešnjav. Nosilec vsega, včasih tudi duhovitega humorja, je Leon Slezak. Dovtipi in komične situacije niso trde in odurne, temveč vedno prisrčne. Vsebinsko ni nič kaj neavadnega, dober dojem naredi gladka režija in dobra igra vseh igralcev. V nekaj scenah je Slezakova igra tako živa in prepričljiva, da spravi gledalca v smeh in dobro razpoloženje. S tem pa film doseže tudi vse.
Obrtniki za reformo strokovno nadaljevalnega šolstva
Eno najbolj perečih vprašanj je gotovo vajeniško šolstvo, ki ga bo treba temeljito preurediti. Zbornični svetnik g. Cufer Andrej je na seji dne 8. januarja t. 1. zbornice za trgovino obrt in industrijo stavil predlog »za preureditev in zboljšanja razmer v obrtno nadaljevalnih šolah« in pravi:
Neuspehi vajencev v naših obrtnih šolah, nezadovoljstvo mojstrov nad njihovim ustrojem in vsakoletne težave pri zbiranju sredstev za njih vzdrževanje je zadeva, ki jo ui mogoče urediti lokalno v posameznih .okrajih. Vsa neusjješnost temelji na seaanjem neprimernem jjoslovniku, ki obrtnike-mojstre j>ojx)liioma izključuje od uspešnega sodelovanja. To se najbolj izraža v podeželju, kjer m za to poslovnih kvalificiranih strokovnih učiteljev ter je vsa vzgoja obrtnega naraščaja prepuščena volji ali nevolji, sposobnosti ali nesposobnosti učitelja. Da se zagotovi z obstoječimi sredstvi primeren in vzgojnemu namenu potreben uspeh, zato predlagam, naj se čimpreje s sodelovanjem obrtništva, predela poslovnik in izvede temeljita reorganizacija obrtno nadaljevalnih šol, katerih vzdrževanje naj bi se krilo iz banovinskega fonda, v katerega 6e stekajo tudi vse globe iz prestopkov obrtnega zakona.
Poleg zbornice za trgovino obrt in industrijo, ki hoče reforme o organizaciji vajeniškega šolstva, pa bo v kratkem sklicala Delavska zbornica v Ljubljani »anketo o vajeniškem vprašanju, ki bo specialno razpravljala tudi o strokovnem nadaljevalnem šolstvu. Za to priliko je g. ing. arh. Rado Kregar izdelal referat in osnutek o šolskem načrtu.
Naročajte in širite
Slovenski dom!
Žalostno uprodudranje"
Ljubljana, 9. februarja.
V	času pustnih norosti, ko se vrsti od zabave do zabave, ali vsaj vsak poskuša, da ne bi šla stara tradicija teh dni kar tako mimo njega in ga vsaj za trenutek razvedrila, vidimo tu pa tam tudi prizore, ki so v tem pustnem razpoloženju nekaj čisto drugega, žalostna slika našega človeka še v drugem oziru, ne samo v tem, da si kljub težavnim razmeram išče le zabave. To je slika, ki smo jo zadnjo nedeljo videli v Št. Vidu nad Ljubljano in ki gotovo ni omejena samo na ta kraj. Dosti že vemo, na kakšen način si skuša ta ali oni zaslužiti denarja. So med temi načini takšni, ki nanje moremo biti vse prej kakor pa ponosni, kajti kažejo nas v precej zasenčeni luči.
Tekmovaki gredo v Chamonix
Ljubljana, 9. febr.
Danes zjutraj so se z brzovlakom ob pol šestih vrnjli naši tekmovalci pod vodstvom zveznega delegata g. Kunstlja iz Banske Bistrice, kjer so se udeležili smuških tekem za slovensko prvenstvo. Tekmovalci so se takoj po prihodu v Ljubljano
—	kjer so jih na železniški postaji sprejeli zvezni funkcionarji in nekaj novinarjev — podali na svoje domove, oni pa, ki ne stanujejo v Ljubljani, so prenočili v hotelu Miklič.
Ob 10 dopoldne se je začela v zvezni pisarni seja zvezne uprave, na kateri bo padla končna odločitev, ali odjiotuje naša reprezentanca danes zvečer v Chamonix ali ne. Kolikor nam je znano, odhod našega zastopstva za tekme v Chamonixu še ni gotov, ker iz ministrstva za telesno vzgojo
Novo priznanje slovenski fotografiji
3 srebrne kolajne na svetovni razstavi v Antwerpnu
Ljubljana, 9. februarja.
Na tem mestu smo že večkrat poročali o na-aredku naše domače amaterske fotografije, zlasti na slovenske. Naši fotoamaterji so si ze tako utrli pot v svetu, da je njihova udeležba na vseh svetovnih razstavah zaželjena in vedno uspesna. Poleg uspehov, ki so jih bili deležni v svetu nasi fotoamaterji, se opaža tudi velik napredek v fotoamater-skih organizacijah, ki so prevzele tudi nalogo, v čim večjem številu in boljšem izboru predstavljati tujini visoko stopnjo naše fotografije. Posledice te"a dejanja niso izostale. Slovenski fotoamaterji, kfimaio osrednjo organizacijo v ljubljanskem foto-klubu, so se zaceli udeleževati vseh svetovnih raz-stav v večjem številu in z večjim izborom slik.
Uspehom in priznajem, ki so jih nasi fotoama-terji želi do sedaj, se je pridružil nov. Na svetovni
razstavi v Antwerpnu, ki se je pred kratkim zaključila, so si Slovenci priborili kar tri srebrne kolajne od desetih. Bili so to Kocjanči Peter, Kocjančič Oskar in Pfeifer Marjan, čigar slika »Muzikant« je tudi reproducirana v razstavnem katalogu. Pri tem pa moramo poudariti, da zlata kolajna na tej razstavi sploh ni bila podeljena.
Zanimivo je pri tem pogledati tudi druge številke. Razstave se je udeležilo 12 držav z 423 razstavljal«, ki so jim na razstavo sprejeli po največ dve deli. Vsega skupaj je bilo sprejetih 510 slik. Od Jugoslovanov sta se razstave udeležila kor|»ra-tivno ljubljanski in zagrebški fotoklub. 11 Slovencev je razstavilo 20 del, 5 Zagrebčanov pa 7 del.
Usjieh, ki so ga naši fotoamaterji dosegli, nas mora veseliti, še večja pa je želja, naj bi novi uspehi i»vsod uspešno utirali tudi naše ime.
še ni prispela subvencija. Ministrstvo za telesno vzgojo je, kakor znano, že prej enkrat odobrilo za udeležbo naših tekmovalcev v Chnmonixu 50.000 dinarjev, včeraj pa je Zveza prejela iz Belgrada brzojavno obvestilo, da je odobrenih le 30.000. Toda, niti ta znesek do danes še ni prispel v Ljubljano. Pri Zvezi so sicer prepričani, da bo ta znesek še danes telegrafično poslan, vendar to še ni gotovo, zalo je tudi odhod naše reprezentance na vsak način še negotov. Upamo pa, da bodo zvezni funkcionarji, ki so jiokazali že za udeležbo naših tekmovalcev v Banski Bistrici res mnogo razumevanja, našli tudi sedaj kak zasilen izhod.
Na današnji seji, ki ob času j»ročanja še traja, bo tudi določeno, kdo nas 1» v Chamonixu zastopal. V primeru, da naši tekmovalci odj»tujejo v Chamonix, bodo odšli iz Ljubljane nocoj pod vodstvom dr. Šviglja.
*
Tik pred zaključkom lista smo v zvezi z odhodom naše reprezentance v Chamonix zvedeli še tole:
Danes dopoldne je prispel iz Belgrada brzojavni nalog na finančno direkcijo, da izplača za potovanje našega zastojistva na smuške tekme v Cbamo-nix 30.000 Din. Niso pa še urejene vse formalnosti in zato izplačilo ni moglo še slediti. Vendar je finančna direkcija v Ljubljani zveznim funkcionarjem zagotovila, da bo denar izplačala, čim bodo odpravljene nekatere formalne pomanjkljivosti. Med te 6j)ada posebno odobritev mestne kontrole. Zato bodo verjetno zvezni funkcionarji, kaor so to storili že za Bansko Bistrico, tudi tokrat iz svojega založili potrebne zneske za odhod naših tekmovalcev in bo naše zastopstvo lahko od|>otovalo že zvečer. Pri seji zvezne ujirave je bila določena za odhod tale [»stava: Heim, Smolej, Ženiva, Novšak, Praček, Knap in Klančnik. Vodi jih kakor rečeno, dr. Švigelj.
V	gostilno, kjer posebno v teh predpustnih dneh skuša najti prostora kdor le more, čeprav bi moral stati v zadnjem kotu, samo da občuti to sladko zavest, da ima tudi pravico do vsakovrstne zabave, ki si jo v gostilni zamišlja vsak po svoje — tja je zadnjo nedeljo stopila sredi gostov starejša, poročena ženska in prosila, če sme »napraviti eno produkcijo«. Ker ni nihče dejal, da je proti temu, da ženska res pokaže, kaj zna, se je ta svojevrstna predstava takoj začela. Ženska je odložila plašč in stala je v neke vrste »pumparicah« sredi gostov. Nato je vzela med zobe mal kozarec, napolnjen z vodo, drugega pa je ravno tako napolnjenega postavila ravno na celo in začela kazati svoje umetnije. Dolgih in mučnih pet minut je sukala nad in pod seboj lesen obroč, najprej stoje, nato kleče in leže na umazanem gostilniškem podu, zlezla nato nekajkrat med prečkami prevrnjenega stola, ponovila vse še v obratno smer, in prizora je bilo konec. Nato je seveda šla ta ženska od mize do mize, vsak je imel skoraj že pripravljen kak dinar, kakor da bi si nekaj očital, če ne bi dal ničesar... Skoraj so se gostje čudili, ko se je nekdo od njih opogumil in vprašal žensko, kaj in odkod je, če je poročena, kaj dela mož in kje so otroci. Ženska je bila že pripravljena in je gladko odgovorila, vsaj zdelo se je, da se ničesar ne sramuje. »Mož je slučajno sedaj bolan in ne more delati, od treh otrok je najstarejši star 5 let, najmlajši pa devet mesecev, za zaslužkom mora ona, ker mož sedaj ničesar ne zasluži — drugače gre za delom tako naokrog — naučila se je nekaj umetnij, ki prinesejo vsaj toliko, da se človek priživi itd. itd.«
Ko je odšla, je nekdo dejal; »Zakaj in na kaj se ljudje ženijo?«, drugi je pristavil: »Pravico imajo«, tretji pa je skoraj neslišno zašepetal: »Žalostno je to ...« In pogovor v gostilni je zašel v stari tir.
Ali sc morajo ženske ras na tak način »producirati« in si služiti skromnega denarja, zase, za moža in za svoje otroke? Morda pa le ni bila pritajena tišina, ko je ženska vstopila v gostilno, brez resne vsebine, tako resne, da celo pustno razpoloženje zastane...
Ženska sicer ni povedala, da je Slovenka, vendar se ji je poznalo, da ji takšne produkcije prav nič ne pristoje in so zanjo le izhod iz težkih gmotnih razmer, vsem, ki so jo videli, pa bo ostala v spomin, ki je opomin... 1
Podpisnikom 6% oblig. posojila
Vsi oni, ki so podpisali 6 odstotno obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske se vabijo, da v lastnem interesu čim prej dvignejo v Mestni hranilnici ljubljanski dodeljene jim obveznice. Prvo žrebanje obveznic bo brezpogojno že 15. februarja letos, tako kakor je bilo že od vsega začetka predvideno v amortizacijskem načrtu.
Kulturni koledar
Dr. France Prešeren
Dne 8. februarja 1840 je umrl v Kranju slovenski pesnik Franco Prešeren. Rodil se je dne 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Po gimnaziji v Ljubljani je odšel na Dunaj, dasi bi starši radi videli, da bi šel v bogoslovje. Ko je leta 1836 končal pravo na Dunaju je odšel v Ljubljano, kjer se je na Ježici pri stricu Jožefu pripravljal na rigoroze. Leta 1828 je promoviral za doktorja. — Ko se je v jeseni nastanil v Ljubljani, se je začel pripravljati na odvetniški poklic. S tem se je začela njegova dolga borba za službo odvetnika, ki jo je mogoče prav zaradi, da je bil slovenski pesnik, dobil šele proti koncu svojega življenja. Odlok za samostojno advokaturo v Kranju je dobi! dne 27. avgusta 1846. Leta 1877 je izšla v Ilirskem listu prva Prešernova tiskana pesem. Leta 1834 je izšel njegov »Sonetni venec«. Leta 1836 pa prva njegova knjiga kot Krst pri Savici, povest v verzih. —_Svoje pesmi je sani zbral in uredil. Izšle so 15. decembra 1846 S to navidez skromno zbirko ni Prešern položil samo temeljev slovenski umetni pesmi, ampak je slovensko pesem dvignil na za-vidno svetovno višino. — V svojib pesmih je Prešern na samosvoj način v organično enoto združil dub antike z duhom sodobne romantike, ki mu je ljubezen do svojega naroda dajala slovenski izraz Njegova uravnovešenost, primarno dojemanje najglobljih človeških čustev ljubezni, hrepenenja, žalosti, njegovo _ skladno izražanje očarajo današnje bralce mogoče bolj, kakor kdaj poprej. — Kljub vsem poznejšim pesnikom, ki jih je dala slovenska zemlja, Prešernova slava ni za temnela. Niti leta, niti prva spoznanje, nove ideologije in odkritja iz najglobljih globin človeške duše niso mogla zmanjšati vrednosti Prešernovih poezij. — Prešern mirno stoji nad vsem.   Njegova beseda in uravnovešena notranja oblika skrivata v sebi toliko osnovnih človeških lepot, da ne bo mogel iti nihče preko njih. — Slo-veuska individualnost se je v Prešernovi umetnosti tako afirmirala kakor mogoče nikjer dru-jjje. — Po svoji vrednosti in umetniški čistosti je enak Puškimi, katerega stoletnico slavimo prav v tem mesecu.
Jožef Borovntak
Dne 9. februarja 1826 se je rodil prekmurski pisatelj Jožef Borovnjak. Gimnazijo je dovršil v Sombolelju, prav tam tudi bogoslovje. Kaplanoval je po različnih prekmurskih krajih, župnik je postal lota 1858 v Cankovi pri Radgoni, kjer je tudi umrl. — Po Prekmurju je budil narodno zavest, širil Slomškovo spise in Mohorjevo družbo. — Pisal je samo cerkveno-nabožne pesmi. — Razširjal in popravljal je stare molitvenike tako priljubljeno »knjigo molitveno«, v kateri se nahaja tudi nekaj njegovih pesmi. — V mladosti se je udeleževal tudi politično in je ob državnozborskih volitvah leta 1869 preložil Borossovo brošuro — >Mali politični vodniki«.
Kako je s pasažo
med Frančiškansko in Prešernovo uiteo
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 3. februarja: Pust, Apolonija d. Jutri: Sreda. 10. februarja: Pepelnica.
•
-Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinc, Rimska cesta 31.
Drama: »Ropoštov«. Dijaška predstava. Opera: »Navihanka«. Izven.
Kino Union: »Silvija in njen šofer«.
Kino Sloga: »Ugrabljenje«.
Kino Matica: »Vražje dekle«.
TEI.
22-21
UNION
Premiera vesele In zabavne filmske operete
Silvija in men šoler
Wolf Aibacli-Retty, Olga Čehova, Leo siezak Na)nove|8i humoristični domisleki Leo Slezaka Na)vcBcle)6l predpustni film
TEI.
27-30
SLDGA
Danes poslednfli vesela muzikalna Igra
Ugrabljeni e
Gustav Froellcn ln Marleluise Ulrlch
TEI. '
21-24
MATICA’
Ljubljana, 9. februarja.
Ko smo lansko spomlad beležili, da zidajo oo. frančiškani nov konvikt in ko smo opisali tudi glavne obrise novega poslopja, smo zapisali, da bomo z novo stavbo dobili v Ljubljani drugo pasažo, ki bo vezala Frančiškansko in Prešernovo ulico. Res bi morala ta pasaža biti po načrtu že davno gotova. Kakor pa lahko vsakdo opazi, je pasaža narejena samo od ene strani, to je s Frančiškanske ulice, dočim blok hiš na Prešernovo ulico ni predrt, tako da je pasaža s Prešernovo ulice zaprla.
Šele sedaj izvemo, da ob času zidanja frančiškanskega konvikta ni prišlo do sporazuma mod graditelji, t. j. oo. frančiškani ter lastnikom hiše, skozi katero bi morala voditi pasaža na Prešernovo ulico, t. j. g. Albinom Turkom. Oo. frančiškani so zidali kljub temu, da g. Turk ni pristal na ponujene pogoje. Zanašali so se, da se bo stvar na en ali drug način uredila, ko bo enkrat konvikt stal. Toda to je bila voda na mlin g. Turka, ki sedaj vidi, da oo. frančiškani jiasažo morajo imeli in zaradi tega lahko stavi višje pogoje, kakor prej. Če ostane pasaža s Prešernove ulice zaprta, utrpe oo. frančiškani veliko škodo, ker lokalov v pasaži ne morejo oddati tako, kakor v primeru, če je pasaža res taka, kakor mora biti. To, kar je sedaj, namreč ni nobena pasaža.
Od tu in tam
Že sedaj, odkar jc zgradba izročena svojemu namenu, so utrpeli lastniki zgradbe veliko škodo, ker lokalov v pasaži ne morejo tako uveljaviti, kakor bi jih lahko sicer. Nasproti temu pa se lastnik hiše v Prešernovi ulici dohro zaveda, kake važnosti je pasaža za oo. frančiškane. Zato odbija vse [Kinudbe oo. frančiškanov ter zahteva za prostor, kjer naj bi šla pasaža skozi njegovo hišo, kupnino, ki je oo. frančiškani na noben način ne plačajo, češ, da je neprimerno previsoka.
Kakor vse kaže, čakata obe stranki, da prinese rešitev čas: g. Turk je prepričan, da oo. frančiškani ne bodo mogli dolgo prenašati škode, ki jim zaradi nedograjene pasaže raste, ko ne morejo primerno oddati prostorov v pasaži; oo. frančiškani pa se očividno zanašajo, da bo hišo g. Turka prej ali slej zadel regulacijski načrt, po katerem mora voditi, kakor predvideva načrt — pasaža. Tako jih pasaža ne bo stala počenega groša. Tudi so prepričani, da g. Turk tudi brez regulacijske sile ne bo mogel dolgo vdržati s svojimi visokimi zahtevami, kor hiše ne more ne prezidati, ne prodati, ne da bi pri tem upošteval predvidene pasaže.
Naj bo stvar taka ali taka: druge pasaže zaenkrat Ljubljančani Se ne bomo imeli. Ker pa je bila pasaža predvidena, naj ljudje vedo, zakaj je
Vesela muzikalna igra
Vražje delcle
Roszl Cslkos, Tlbor v. Halmajr, Fritz Imhofl Nailepftl posnetki lz Dubrovnika ln okolice
(PAjzdAtcuve	16./121.1sxVu
Ljubljansko gledališče
Drama. Začetek ob 20. uri.
Torek, 9. februarja ob 15: »Repoštev«. Dijaška predstava. Izven. Cene od 14 do 2 Din.
Sreda, 10. februarja: »Na ledeni plošči«. Red A. Četrtek, 11. februarja: »Simfonija 1937«. Premierski abonma.
OPERA. Začetek ob 20. uri.
Torek, 9. februarja ob 20: »Navihanka«. Opereta. Izven.
Sreda, 10. februarja: »Hoffmannove pripovedke«. Red Sreda.
Četrtek, II. febrarja: »Baletni večer«. Red Četrtek.
Mariborsko gledališče
Torek, 9. februarja ob 20: »DR«.
Sreda, 10. februarja: Zaprto, četrtek, 11. februarja ob 20: »Dežela smehljaja«. Premiera. Red B.
Veseloigra »Z dežja pod kap« na odru Rokodelskega doma. Malokalera igra je imela v Rokodelskem domu tako sijajen uspeh, kot v nedeljo predpustna burka »Z dežja pod kap«. Igralci so bili izborni v petju in igranju. Vsi sedeži so bili razprodani. Igro, ki je naštudirana v režiji gosp. Cestnika, bodo danes zvečer ob 8 ponovili. Predprodaja vstopnic je od 7 dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12
V	četrtek premiera »Dežela smehljaja«. Ta Lebarjeva romantična opereta slovi po krasni, mestoma operni glasbi ter pestri in eksotični vsebini. Svojčas je dosegla v mariborskem gledališču re-
Težave kmetskih viničarjev
Slov. Konjice 6. febr.
Dopisnik iz Slov. goric nam v eni izmed zadnjih številk opisuje mizerični položaj viničarskega stanu v tamošnjih krajih. Podana je verna slika razmer v katerih živi ta vrsta proletarijata.
Tudi v naših krajih, kjer imata industrija in vinogradništvo največji deiokrog se nahaja nad 50 viničarskih in bajtarskih družin, ki se v pomanjkanju in bedi popolnoma lahko primerjajo z onimi v Slov. goricah. Ker jih pa nekaj stanuje v gosposkih gorcah (tako se pri nas vinicarija obče imenuje) se gornja številka omenja izključno na kmečke viničarje.	....
Dočim so stanovanja >gosposkih« viničarjev povečini lepa in za naše razmere še udobna, se morajo oni v kmečkih kočah, ponekod v hraraovih zadovoljiti z golo streho, da po njih ne teče. — Dosti takšnih stanovanj je popolnoma v razsulu.
Boljše vrste viničarji v gosposkih gorcah imajo prosto stanovanje, čez leto pa vedno plačan šiht po 8 ali 10 din. Tako se s tem oblečejo in obujejo ter ob prihrankih še poleg letne hrane kupijo tudi živeža za zimo Večina redi še kako kravo in svinjo ter obrne dobiček od teh v svoj
prid.
liavno nasprotno pa se godi kmečkim vini-
čarjem. Poleti morajo delati kmetu od rane zore do poznega mraka in sicer za najemnino, ki navadno znaša za do tričlansko rodbino mesečno
4 dni, za od 3—5 člansko 6 dni, za 6 ali več člansko pa so mora odslužiti najemnina z 7, 8 ali še več delovnimi dnevi. Pri tem vidimo, da je tudi pri kmetih doma gotov način izkoriščanja in bi se tudi tukaj moralo nekaj ukreniti v prid ulK)gim viničarjem. To povečini delajo napol kmetovalci — pol gospodje — posebno tam, kjer v viničarski družini ni moškega člana ali pa je stanovalka sama ženska. (Navajamo primer, da mora 1 ženska za stanovanje, ki obsega 6 kvadratnih metrov napraviti 5 šihtov mesečno). Kje pa je hrana, obleka in obuvalo? Jedo ponajveč dvakrat dnevno: predpoldne ob 10 in po|K>ldne ob petih in to z lojem, oljeni ali zmletimi in praženimi luščenimi bočnicami zabeljeno hrano.
Čeprav je danes kmet sam revež, nekaj pa bi lahko poklonil svojemu viničarju, ki mu čez leto dela: zimsko najemnino. Saj mora vsak viničar odsluževati najemnino za zimski čas spomladi, ker mu kmet pozimi ne mara dati dela.
5 tem bi kmetje pokazali razumevanje za težke razmere viničarjev, tem pa bi bilo vsal nekaj pomaganega.
Celjske novice
Celje, 8. febr.
>Klub žetezničarjov JRZ Celje« je bil ustanovljen na občnem zboru JRZ v Orlovskem domu 7. t. m. Občni zbor je otvoril g. Repnik Anton, ki je po pozdravnem uagovoru podal pomen kluba ter važnost organizacije. Na zborovanju je bilo tudi sproženo vprašanje za vpostavitev nabavijalne zadruge v Celju, vendar se je pretres tega vprašanja odložil na drugo sejo, podano je bilo težko gmotno stanje, ki ga imajo naši železničarji po redukciji plač. Končno je bila še volitev predsedstva, za predsednika je bil izvoljen g. Repnik Anton, Deželak Karl za tajnika, Plahuta Jože pa za blagjnika.
Nesreča ne počiva. Na cesli je padel učitelj g. Pregelj Ciril in si pri tem zlomil desno roko v zapestju. — Robič Josip, trgovski vajenec pri g. Martinčiču je padel in si močno poškodoval levo roko.
—	70-lčtna posestnica iz Lokrovca pri Celju ga. Lednik Roza je šla po vodo, pri padcu pa si je zlomila desno roko v ramenu. — V duševni zmedenosti si je prerezal žile v zapestju leve roke Skoberne Karl, pos. sin iz Lise pri Celju. — Relko Marija iz Ljubnega si je pri padcu zlomila desno roko. Na ledu je padel 61-letni posestnik g. Belci Karl in si zlomil desno roko.
Nov banski svetnik
Ljubljana, 9. februarja.
Z odlokom g. ministra za notranje posle z dne 3. februarja 1037, III. br. 3951 je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine za logaški okraj gospod Hafner Jernej, dosedanji župnik v Starem trgu.
Z istim odlokom je bil postavljen za člana banskega sveta dravske banovine za logaški okraj Krajne Jakob, posestnik iz Topola št. 8, občina Begunje pri Cerknici.
kordno Število predstav. Režira Anton Harastovič ter je zasedba deloma nova. Nastopijo Tgličeva, Bar-bičeva, Sancin, Verdonik, Harastovič, Rasbergar, Košuta in drugi. Premiera bo za rod B. Bloki veljajo.
Hrvatsko prosvetno društvo »Napredak« v Ljubljani prireja danes zvečer zabavno prireditev v Trgovskem domu. Na sporedu so razne pevske točke, pri katerih sodelujejo ga. Zlata Gjungjenac-Gavel-la, Aleksander Kolacio in drugi. Po teni sporedu zabava. Pričetek ob 20.
Prosvetno društvo Trnovo uprizori drevi ob 20 na odru društvenega doma v Karunovi ul. 14, veseloigro s petjem »Utopljenca«. Kdor si želi danes na pustni torek za slovo od letošnjega predpusta pošteno nasmejati in zabavati, naj ne zamudi te uprizoritve. Predprodaja vstopnic od 10—12 dopoldne.
Udružeuje Jugoslovan, narodnih železničarjev in brodarjev oblastni odbor Ljubljana poziva celokupno članstvo organizacije, da se udeleži pogreba ranjkega tovariša Ivana Koprivca, prvega in dolgoletnega zastavonoše oblastno organizacije, ki bo v sredo, dne 10. februarja 1937 iz Verovškove ulice št 12 (šiška) na pokopališče k Sv. Križu. — Oblastni odbor UJN2B Ljubljana.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje docenturo za pastoralno bogoslovje in docenturo za moralno bogoslovje na teološki fakulteti. Prošnje, opremljene z objavljenimi znanstvenimi spisi ter listinami po predpisih §§.3. in 4. uradniškega zakona, je vložiti do 15. maja 1937 na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Na pustni torek v gledališče! Uprizorili bodo izvrstno uspelo NuSičevo komedijo jDk. ki je že štirikrat napolnila gledališče ter se je občinstvo dobesedno nasmejalo do solz. Ker je zanimanje za to predstavo izredno veliko, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. (Telefon 23-82). Kdor pri tej predstavi kupi vstopnico za sedež, dobi listek. Ob koncu predstave bodo izžrebali eno pustno darilo.
Podpore naši lahki atletiki
Ministrstvo za telesno vzgojo je že v mesecu decembru nakazalo precejšnje podporo lahkoatletskim" klubom. Te podpore so sedaj napravile svojo običajno pot skozi kabinet ministrstva financ in Glavne kontrole, ki je odobrila lahkoatletski zvezi in posameznim klubom, ki so o tem že obveščeni, naslednje podpore:
Lahkoatletska zveza sama dobi 40.000 Din, SK Jugoslavija Belgrad 35.000 Din, Lahkoatletski odbor v Belgradu 10.000 Din, ZAŠK Zagreb 5000 Din, po 2000 Din so dobili SK Jugoslavija Celje, SK Korotan Ljubljana, SK Maraton Maribor in Ruski športni klub Belgrad. Po 1500 Din SK Mura Murska Sobota in Rapid Maribor, po 1000 Din pa Hermes Ljubljana, Amater Trbovlje, Bratstvo Jesenice in Zrinjski Osjek.
Po intervenciji nekaterih zveznih delegatov pri ministru dr. Rogiču samem, je pa minister odobril lahkoatletskim klubom še naslednje dodatne podpore: Po 1000 Din Hermes Ljubljana, Amater Trbovlje, Zrinjski Osjek in Bratstvo Jesenice. Po 3000 Din Mura Murska Sobota, Jugoslavija Celje, Korotan Ljubljana, Rapid in Mari-l>or oba v Mariboru. Po -1000 Din Elan Novo mesto, Litija v Litiji, Korotan v Kranju in Svoboda v Ljubljani. Po 5000 Din ZAŠK Zagreb, Železničar Maribor, Bačka Subotica, Saška Sarajevo in Ptuj v Ptuju. Po 8000 Din so prejeli Ruski klub v Belgradu. Po 10.000 Din Ilirija v Ljubljani, Maraton Zagreb in Vojvodina Novi Sad. Po 15.000 Din llašk Zagreb, PSK Pančevo, Concordia Zagreb, Planina Ljubljana, Primorje Ljubljana. Podpor v tako visoki meri do sedaj še ni bila deležna naša lahka atletika, razen če izvzamemo olimpijske igre.
V	celoti bo torej razdeljenih 165.000 Din, ki jih bo prejelo 23 klubov. Med temi klubi, ki bodo prejeli podpore, so seveda tudi pristaši opozicije.
Današnji spor med upravo Lahkoatletske zveze zbrano 20. decembra 1936 na redni skupščini, in opozicije pa še vedno ni likvidiran.
Proti odločitvi zagrebškega upravnega sodišča se bo seveda pritožila sedanja uprava na^ državni svet. Isto pot so te pritožbe napravile že v letu 1935 in 1936, ko se je proti novoizvoljeni upravi pritožilo SK Primorje in so te pritožbe porabile za vse instance poli več kot 10 mesecev. Tako bo najbrž tudi v sedanjem primeru in tako se zna zgoditi, da bo mogoče zopot letos v oktobru izredna skupščina Lahkoatletske zveze. V našem lahkoatletskem športu traja ta spor med '/opozicijo,- jn »vlado« že od leta 1935, tako da prav za prav nihče ne ve, ali bo trenutna skupščina ostala Se naprej na oblasti, ali ne.
Športne vesti
Skakalnico v Mostecu, ki je edina skakalnica v neposredni bližini Ljubljane in ki je last ljubljanske Ilirije, jft Ilirija ponudila v nakup Ljubljanski zimskošportni podirvezi, Podzveza pa je nakup odklonila, češ da ne zmore zahtevane kupnine.
Prvenstvo Ljubljanske zimskošportne podzveze v alpski kombinaciji bi moralo biti 6. in 7. t. m. v Zagorju. Ker pa — kakor drugje — tudi v Zagorju nimajo snega, so bile tekme seveda odpovedane. Ker tudi ni upati na ugodne snežne razmere v Zagorju, se bodo tekmo verjetno izvedle kje na Gorenjskem, najbrž v Mojstrani.
Interne klubske tekme Akademskega športnega kluba bodo 26. in 27. t. m. na Črnem vrhu. Te tekme bodo obenem izbirne tekme za sestavo akademske postave za mednarodno akademsko državno prvenstvo.
Naši akademiki se niso udeležili tekem v Zeli am See radi tega, ker je ministrstva za telesno vzgojo podporo sicer dovolilo, a ne nakazalo. Upajo pa, da bo prišlo belgrajsko nakazilo za udeležbo na tekmah vsaj ob obletnici tekem,,«
Narodna banka jc izdala poročila, v katerem podaja številke državnih dohodkov v decembru. Državnih dohodkov je bilo v tem mesecu 944 milijonov, torej mnogo več kakor pa v istem mesecu v vseh prejšnjih letih. Od tega je prišlo na neposrednih davkih 223 milijonov, na posrednih 248 milijonov, od monopolov pa 169 milijonov. Prav tako je narastel tudi promet v tujih valutah in je znašal 272 milijonov. Decembra je bil tudi največii obtok denarja, namreč 7,038 milijonov dinarjev, torej za 1680 milijonov več kakor v istem mesecu leta 1933. Vloge v vsji bankah in hranilnicah pa so narastle na 10,671 milijonov.
Zagrebška borza dela je odprla poseheu o«l-.delek za posredovanje služb služkinj. Posredovanje bo popolnoma brezplačno, cilj pa ta, da bodo dekleta, ki iščejo v mestu službo, varna pred raznimi zasebnimi posredovalci, ki so jih itajvečkral hudo zlorabljali. Dokler pa bodo ta dekleta brez dela, jim bodo v borzi prirejali razna predavanja o higijeni, zdravstvu, kuhi in drugih stvareh. Javnost je posredovalnico seveda pozdravila, ker t>o koristna tako tistim, ki iščejo dela in listini, ki potrebujejo poslov.
Minister za telesno vzgojo jc poslal v Sarajevo referenta v ministrstvu prof. g. Draga Ulago, ki bo z zletnim odborom uredil zadnje tehnične pripravo za veliki smučarski zlet, ki bo tamkaj od 13. do 18. t. m.
V	Žižkih v Prekmurju se je v nedeljo odigrala krvava drama iz ljubosumnosti. Pri posestniku Martinu Žižku so se zbrali fantje in dekleta, da so luščili bočne peške, kajti Žižek ima priprave za 'pridobivanje bučnega olja. Ko so delo končali, je dal gospodar pomagačem nekaj litrov žganja, nakar so staknili gramofon in začeli plesati. Plesala pa je tudi Žižkova hči, v katero sta bila zaljubljena dva navzoča fanta. Žižkova hčer pa je vos čas plesala z enim, dočim drugega sploh pogledala ni. Fant je bil zaradi tega ljubosumen in jo ves čas prežal na priliko, da bi izzval prepir. Ko so se začeli razhajati, je ljubosumni fant nenadno zginil. Ko pa je njegov nasprotnik stopil iz hiše, ga je ljubosumnež napadel z nožem in ga petkrat zabodel. Ranjeni pa je imel Se toliko moči, da se je spoprijel z napadalcem, vendar pa je moral omagati, ker je dobil šo tri vbodjaje v prsa v neposredni bližini srca. Težko ranjen so jo zgrudil na tla nakar je napadalec pobegnil. Ko so pa prišli mimo ljudje, je bil ranjenec že mrtev.
Iz ljubosumnosti je 19 letna Dragica Šabič iz Zaglavlja pri Banjaluki ponoči med spanjem zažgala svoji 2 leti mlajši sestri lase. Ne da bi mogla
sestra kaj pomagati, so zgorele lase, zraven pa jc zadobila velike opekline. Dragica je bila namreč ljubosumna in jezna na svojo sestro, ker se je preveč zastopila z nekim fantom, v katerega je bila zaljubljena tudi sama. Zato se je tudi tako kruto maščevala.
V Belgradu se je včeraj začela velika razprava proti Jovanu Lakičeviču in njegovim 57 tovarišem.
ki so se pregrešili tako, da s« nekaj let dvigali iz državne blagajne denar in podpore za mnogi; invalidov, za katere pa so ugotovili, da sploh obstojali niso. Ker pa je bila večina obtožencev bolna, so morali razpravo za nekaj dni preložiti.
V soboto zvečer je nasedel na pečinah Malega Rata italijanski parnik »Etna«, ki je plul iz Ravene v Zader. Pravega vzroka ne poznajo, vendar pa pravijo, da je najbrže vihar kriv, da je kapitan italijanske ladje zgrešil smer in zaradi nepoznanja naše obale z ladjo nasedel. Pri tem se je naredila na trupu ladje velike luknja, v katero je začela vdirati voda. Ker se je ladja začela nagibati, so je posadka rešila s čolni in se utaborila na bližnjem otočku. Na pomoč so prišli italijanski in naši parniki, vendar so morali poklicati na pomoč Se posebne ladje za reševanje parnikov iz Trsta. Ladja trpi veliko škodo, kor je bil pokvarjen velik del tovora, namreč — moka.
Delavci v cementnih tovarnah v Splitu še vedno stavkajo. Njihove organizacije se sicer trudijo, da bi prišlo do sporazuma, vendar lastniki tovarn iriso nič kaj voljni ustreči zahtevani delavcev. Položaj se je zaobrnil v toliko, da so se izpraznila vsa skladišča in da naročniki cementa ne morejo istega več dobiti. — Nekatera gradbena dela so se morala zaradi tega ustaviti. Ze zaradi tega bo ostalo brez dela okrog 2 tisoč delavcev, ki so zaposleni tudi pri javnih delih. Sedaj so se delavci obrnili na oblastva za pomoč.
Dubrovčani so se obrnili na poštnega ministra, da naša poštna uprava izda za 150 letnico smrti velikega filozofa Dubrovničana Rudjera Bo-škoviča posebno znamke z njegovim likom. Izdale naj bi se cele serije, pole^j lika filozofa naj bi bile tudi slike Dubrovnika in okolice.
V Belgradu bo 10. t. m. konferenca v ministrstvu za promet, na kateri lwdo obravnavali
ureditev novega voznega reda za pomorske zveze. Do tega je prišlo zaradi tega, ker se družbe same mod seboj niso mogle sporazumeli. Pravijo, da tako stanje, kakor je sedaj, škoduje našemu tujskemu prometu. Dalmatinci pa zahtevajo, da pride tjakaj minister prometa in si na kraju samem ogleda razmere in zasliši prizadete, kakor tudi predstavnike turističnih organizacij.
300 kg zlata smo pridelali ▼ naši državi lani več kakor ostala leta. Vsega skupaj so pridelali 2744 kg. Največ pa iz borskega rudnika in sicer 2OSO kg.
Cene pšenici in koruze so koncem preteklega tedna poskočile, ker jc bilo povpraševanje mnogo
večje.
15 do 17 let so bili stari fantiči, ki so se združili v tatinsko družbo in kradli vsevprek po Zagrebu. Te dni jih je policija prijela. Na sled pa so jim prišli takole: Nekega dne konec preteklega meseca jc potrkal na vrata nekega urada mlad deček in prosil miloščino. Ko je dobil, je odšel. Ko pa je uradnik pogledal skozi okno, je videl istega dečka, kako beži preko ceste in naprej. Takoj so mu jo sumljivo zdelo. Stopil je v predsobo in opazil, da mu je zmanjkal površnik. Naznanil je zadevo policiji. Ze nekaj dni pozneje pa je policijski agent prijel dva mladeniča, ki sta v neki trgovini prodajala za male denarje precej dober površnik. Prijel ju je, nakar so na policiji ugotovili, da je površnik last uradnika. S tem pa je bila tolpa odkrita. Kmalu so prijeli še ostale štiri tatiče. Fantiči so bili stalni obiskovalci predsob in vež, v katerih je kaj vrednega viselo. Bili so pa pri ogledovanju kaj spretni. Najprej so potrkali na vrata in dobili miloščino. Če je v predsobi bilo kaj vrednega, so pri odhodu podstavili kapo, da se vrata niso mogla zapreti, čim je lastnik zaprl svoja vrata, so se spet na tihem splazili v predsobo in odnesli to, kar so vzeli na piko. Nakradeno blago pa so za male denarje prodajali na starini.
m Mm Hffi-
Šaljivi prizori s smučarskih tekem v Zeli am See. — Skoraj kakor na pustni torek.
Sven Glvestad:	68
Zlodej se dolgočasi
Stvar je prav za prav le-ta, da gremo po prevdami poti. Stavim, da zdaj že par sto šoferjev ve, da komendator iš6e tak in tak avto. In vsi scuguizzi vedo to. In vsi kočijaži in vsi gonjači oslov in, mimogrede povedano, tudi vsi policisti.«
s-Torej lahko mirno čakam tukaj?«
Plemenitaš je pogledal svoje spremstvo ter visokega duhovnika in vse omizje je napravilo nemo kretnjo, rekši: Vse se zgodi po božji volji, zakaj torej ne bi človek čakal?
Potem so zopet postregli z namočenim grozdjem in ravno takrat, ko je komendator razlagal, kako pridejo do te okusne zmesi, je nekje v bližini zazvonil telefon. Brede je bil takoj prepričan, da je bilo sinovo sporočilo, bil je v veliki napestosti, toda na napolitanskih obrazih ni bilo opaziti niti najmanjšega razburjenja, medtem ko je komendator govoril ob telefonu; prikrivanje je njihov večni šport.
Komendator se je vrnil nazaj.
V njegovi osebni podobi je bilo zdaj nekaj zavestnega teatralnega zmagoslavja. Obstal je na preprogi in obotavljajoče se čakal. Navzoči gospodje so bili njegovo občinstvo, zatorej je izrabil prelep trenutek. Celo najmogočnejšega in najbolj ravnodušnega Napolitanca potegne dramatski učinek vedno za seboj, zato ga izrabi, kjer le more.
»Dragi gospod,« je dejal komendator, kakor da bi mu na svojih izproženih dveh dlaneh ponujal del svetovja, »mlada dama se zelo dobro počuti. Vidite, imel sem torej prav. Kajne, monsignor, kajne, dragi gospodje, povejte mi, ali sem imel prav ali ne?«
Vsi so bili razigrani, misel, da bi komendator ne mogel imeti prav, je bila popolnoma nemogoča.
»Kje pa je mlada dama?« je vprašal Brede.
»V vašem hotelu, v vašem starem hotelu »Les Ambassadeurs«. Moj sin jo je sam odpeljal v hotel.«
»Kje pa jo je našel?«
Komendator je položil roko na srce.
»Zagotavljam vas, — da, svojo častno besedo vam dajem, da se je morala dogoditi neka pomota, neki nesporazum. Napoli ni mesto nevarnosti, kakor bi ga tujci radi ožigosali, pač pa mesto nesporazumljenja, dragi gospod. Tujec premnogokrat vidi žalitev in obrekovanje v stvareh, ki nastajajo iz prirojenega čuta medsebojne pomoči. Tudi zmožnost Napolitančeve-ga navduševanja je še večkrat dala povod marsikateremu nesporazumu. Ali ste, dragi gospod, slišali na primer govoriti o obisku grškega kralja, ko so se Napolitanci v prekipevajoči vrtoglavici tako navdušili, da so izpregli belce kraljevske kočije in jo sami odpeljali v kraljevski grad? Seveda so konji izginili.«
»In jih niso več našli?«
»Ne,« je odgovoril komendator in se čudil vprašanju, »seveda jih niso. Tudi konjske opreme ne. Bila je s srebrom okovana. Toda pri-
—	Jaz bom vsakemu svetoval, naj se nikar ne druži z bedaki.
—Le, toda nikar tega ne svetujte svojim prijateljem.
znati pa vendarle morate, ,da je vodilno nit vsega gledati v navdušenju in vzhičenosti, pri čemer se Napolitanec seveda kaj rad preda neki otroški brezmiselnosti, primer za to vidite v ukradenih belcih. Prav gotovo sta tudi pri ugrabitvi vaše mlade dame igrali vlogo brezmiselnosti na eni in uslužnosti na drugi strani.
Šofer je ni razumel. Niti ene besedice ni razumel, kaj šele vaš težki jezik. Nekoč sem slišal govoriti Skandinavijca, no, moram vam reči, da se resnično čudim, kako tam zgoraj s takim jezikom izhajajo. Da končam, vse to, kar vam zdaj pripovedujem, ponavljam iz bežnega telefonskega pogovora, ki sem ga imel s svojim sinom. Glavno je, da se mlada dama dobro počuti.
Šofer jo je odpeljal nekam, kjer je imel svoje znance, zdi se mi v Via Borelli (aha, to je Haselhuhnova stara hiša, si je mislil Brede!). Tu naj ostane tako dolgo, dokler ne bo jasneje povedala, kaj hoče, ali dokler ne bi nekdo povprašal, je menil šofer. Bila je tako pri nekih dveh starih ljudeh, ah, dragi gospod, nimate pojma, kako so taki stari Napolitanci do skrajnosti postrežljivi in prisrčni. Kolikor sem svojega sina mogel razumeti, vaša dama ni mogla spoznati tega značaja starih ljudi. Oba stara človeka sta namreč vašo damo označevala z besedo, ki je nemara značilna za temperament skandinavske žene. Govorila sta mojemu sinu: Sprayite ju čim prej mogoče odtod, saj to je pravi pravcati zlodej...
No, in zdaj še, kako jo je moj sin našel?
Tu moram spet vprašati: Ali sem imel prav
Žična železnica na Zugspitze.
Naročajte Slovenski dom!
ali ne? Ker mu je don Bebe lahko povedal številko avtomobila, je vsa zadeva postala le še vprašanje časa. Lahko si mislite, da so v teku nekaj minut avtomobilsko številko že šepetali in klicali v hrupu in šumu vsega mesta.
No, in tako se vsa zadeva ne tiče več niti nas, niti vaše družbe,« je nadaljeval mogočnik, »zadevo ima zdaj v rokah policija. To je kriminalna zadeva, ki bo poiskala maščevalnega morilca, vseeno, ali je Napolitanec ali Amerika* nec, Peter ali Pavel ali kdorkoli, ki se dela velikega s tem, da sanjari o tajnih sklepih, ki jih ni. Pač pa vam moram reči, da je v Napoliju zelo težko prijeti zločinca, kadar gre za maščevanje.«
»Če pa storilca ne bo mogoče ujeti,« je Brede ugovarjal, »je vendar popolnoma jasno, da bomo moja družba in jaz še v naprej izpostavljena nevarnosti.«
Pri teh besedah je komendator zopet začel govoriti na svoj sanjav, skoraj dobrikajoč se način.
»Vaše besede me znova spominjajo tistih inozemskih bajk, ki se nam tu zdijo tako smešne,« je dejal. »Vidim, da se monsignor zopet smeji tej misli. Ena med temi bajkami pripoveduje, da tisti tujec, ki na ta ali oni način razžali člana omenjene organizacije, dobi takoj poziv, da mesto zapusti, kar se v takem slučaju seveda priporoča. Pač pa lahko z enim od vodilnih mož doseže poravnavo, da, da, tako govori ta bajka dalje, in če s tem doseže zagotovilo, da lahko mirno ostane, potem se na to lahko popolnoma, ampak zares popolnoma zanese. To so čudovite zgodbe, dragi gospod, kajne?«
Kadar se otroci ženijo
V	ameriškem mestecu Watertownu v državi Nevv York je bila pred sodiščem na vrsti razprava, ki gotovo ni ena od vsakdanjih. Sodišče je razpravljalo o zakonski zvezi dveh mladih poročencev in sicer 12 letne Elizabete Roshia in 19 letnega mladeniča Stanleva Backusa. Sodišče je ta zakon tudi ločilo. Marsikdo bi mislil, da je kdo od mladih dveh zakoncev zahteval to ločitev iz kakršnegakoli razloga. Ne, zakonca sta živela baje zelo 6rečno in nikomur od njih ni prišlo na misel, da bi našla niti kak najmanjši razlog za ločitev. Sodišče pa je sklenilo, da se odloči za to ločitev zakona zaradi tega, ker je dekle pred poroko predložilo krstni list, iz katerega je bilo razvidno, da je staro že 18 let. Tu gr torej ne za kakšen zakonski zadržek, ali za kakšno drugo neprijetncet, zaradi katere bi bilo vsaj malo povoda za ločitev zakona, pač pa čisto navadno prevaro glede let, kajti dekle je hotelo na vsak način biti celih šest let starejše, da se le ne bi kdo spodtikal nad tem, da se tako mlada poroči. Tudi mati mlade žene je bila proti temu, da bi se nenavadna zakonca morala ločiti. Trdila je samo to, da sta oba vendar zelo zadovoljna in srečna v zakonu Toda, vse to tarnanje in morda iz kakšnega drugega razloga upravičene želje mlade dvojice in njunih sorodnikov, je bilo
zaman. Sodišče je napravilo svoje. Deklica-žena je morala zapustiti 6vojega moža. Pred sodniki ga je še enkrat objela, kakor da je njene zakonske sreče za vedno konec, nato pa je vsa potrta odšla. Brez joka seveda taka 6tvar ne gre in tudi v tem primeru ni šlo.
Proti takim otroškim zakonom so v Združenih državah zadnje čase začele zelo oster boj vse ženske organizacije, to pa zato, ker se le prevečkrat j>odajajo v zakon tako mladi ljudje, da bi res lahko še vsaj malo počakali. Zgodila sta se n pr. med drugimi tudi ta dva primera: 22 letni kmečki sin je vzel v zakon kar 9 letno dekletce, neki 23 letni lant pa je poročil deklico 12 let. V Ameriki mora res iti vzgoja hitrejše izpod rok, kajti pri nas vendar dozdaj še ni hodilo na misel devetletnemu otroku, da bi se poročil. V Ameriki je gotovo ori; ginalno, če je pa tudi koristno, ti mladi zakonci ne bodo rekli, ker so še preveč otroški in otročji. Zanimivo je pa vseeno, da se je našel vsaj en primer, da se ženske izdajajo za starejše, kakor so pa v resnici, saj je omenjeno 12 letno dekletce celo sodnike skušala prevariti za celih šest let. Bolje bi bilo, da bi skušala koga prepričati. da je za šest let pametnejša, ne pa starejša.
Zgodovina dvigala
Dvigala, kakršna uporabljajo v ameriških mestih in povsod, kjer stoje visoke zgradbe, niso najnovejšega izvora. Poznali so dvigala ali vsaj podobne priprave že tehniki stare rimske države. O tem pričajo nekateri stari rokopisi. Rokopisi so se sicer ohranili, ljudje pa so polagoma pozabili na — dvigala. V 6rednjem veku so na Francoskem poznali neko podobno pripravo, nekakšen »leteči stol«, ki ga je iznašel Francoz Villayer. Ta iznajdba se je opirala na to, da se je stol s težo telesa med dvema zidovoma mogel poganjati navzgor m navzdol. Spočetka je bil uspeh te naprave precejšen, kmalu pa se je polegel, ko je nekoč neka prin-cezinja obtičala med zidovoma. Morali so podreti zid, da so princezi rešili življenje. Neka francoska pisateljica iz dobe Ludovika XVI. pa piše o nekih »neskončno drznih« dvigalih. To 6e pravi, da so bila dvigala že v tisti dobi v rabi. Vsa ta dvigala od stare rimske dobe pa do najnovejšega časa pa so bila precej nerodna in nepraktična. Dostikrat si človek z njimi ni mogel kaj prida pomagati. Sele izum elektrike, ki so jo začeli porabljati tudi za to, da premika dvigala, je prinesla malo več udobnosti, gotovosti in varnosti tudi tem napravam.
Nekaj posebnega za 12 maj na Angleškem
Na Angleškem se prav mrzlično pripravljajo za kronanje svojega kralja Jurija VI., ki bo 12. maja letos. Med temi pripravami tvorijo jiosebno poglavje tudi programi, iz katerih bo točno razviden ves potek svečanosti na ta dan. Preračunali so že, da bo treba natisniti nič mani kot tri milijone pro-
gramov, kajti prodajali jih ne bodo samo doma v Angliji, pač pa tudi drugod na raznih koncih obširnega angleškega imperija. Da bi se to izvedlo tako, kakor bi bilo treba, bo pač nujno opravljati te priprave z največjo vestnostjo in po določenem načrtu. To službo so sedaj že poverili organizaciji skavtov. Programe bodo začeli prodajati že 23. aprila. Prodajo bodo pa pospešili posebno na dan kronanja samega. Na ulicah, kjer se bo pomikal slavnostni sprevod, bo 45 oddelkov, ki bodo preskrbovali prodajalce s temi paketi, da jih kje morda nebi nenadoma zmanjkalo. Seznami sporc-dov bodo treh vrst: Prvi bodo tisti, ki jih bodo prodajali v prekomorskih pokrajinah in bodo približno po ,20 Din našega denarja, druga vrsta bo namenjena samo za Anglijo po kakšnih 10 Din, nato pa še tretja, bolj luksuzna izdaja po nekaj več kot 20 Din. Vsaka teh izdaj bo neke vrste vodič opremljen s številnimi fotografijami, vseboval pa bo tudi razne članke in celo dobo, ki jo bo spesnil, ali pa jo je že, kak odličen angleški pesnik na čast kralju imperija ob priliki njegovega kronanja.
Brki so lepi tudi na brezžičnih slikah
V	Londonu imajo posebej v ta namen zgrajeno palačo Alexandra, da v njej brezžično sprejemalo slike iz raznih krajev. Zadnje dni pa je nastala v tej sprejemni dvorani pravcata »revolucija«, za katero bi bilo škoda, če bi nanjo pozabili. kajti jasno kaže, da ima kamera za daljno-videnje nekaj popolnomt trinoških lastnosti. Napovedovalec brezžičnega oddajanja in sprejemanja slik Leslie Mitchell ni samo kakor radio napovedovalec, ki poslušalci ne slišijo samo njegovo govorico, pač pa ga tu, ko oddajajo slike, tudi njega samega vidijo na platnu. Dosedaj se je kazal svo-
španska ladja »Campoanior«, ki 60 ji dali varovalno barvo, da bi se laže približale rdeči obali.
jim gledalcem z malimi ličnimi angleškimi brkami. Gotovo je mnogo pripomogel k temu, da so na Angleškem kar na splošno začeli moški nositi takšne brke, kakor n. pr. precej vpliva na modo in noše, ki diči sedanjega zunanjega ministra Edena.
Naenkrat pa se je pojavil pred nekaj dnevi napovedovalec Mitchell v omenjeni dvorani brez brk. Zaželel si je enkrat malo spremembe. Za kakšno spremembo so takoj tudi vsi tisti Angleži, ki imajo danes že aparate, s katerimi lahko brezžično sprejemajo slike. Toda takšna sprememba, ki io je uvedel njihov napovedovalec, jim ni bila všeč, in že so se 6lišali tu pa tam proti temu protesti. Časopisi so objavili celo slike mož z brkami in brez njih s jxxlpisi »nekdaj« in »sedaj«, prav kakor bi šlo za reklamo kakšnega olepševalnega pripomočka. Nekateri bolj iznajdljivi so celo trdili, da se je Mitchell zapisal med filmske zvezdnike, ker da je tu več možnosti, da f>ostane človek slaven. Kdo pa je še tako skromen, kakor so Kranjci!
Tu;o hišo pomotoma popravljali
V	Cikagu se je pred kratkim dogodil tale zanimiv dogodek. Neki tukajšnji advokat, ki je posestnik več hiš, je nekega dne nenadoma opazil, da so se začeli priseljevati v eno njegovih praznih hiš čisto neznani stanovalci. Bili so po videzu delavci, slikarji in ljudje drugih podobnih poklicev. Sprva ni mogel ugotoviti, kaj prav z prav ti ljudje hočejo v njegovi hiši, pozneje pa se mu je le posvetilo Spoznal je, da gre tu za pomoto. Vendar pa je bil prepričan, da bo njemu v prid, če k vsej tej stvari še nekaj časa molči. Ti novi stanovalci so začeli njegovo hišo na vseh koncih in krajih popravljati, tako da je res kar čudno izgledaia. Med tem so ugotovili tudi drugi, da je neka banka napravila zase nepreveč razveseljivo pomoto, kajti poslala je delavce v advokatovo hišo. ki stoji za nekaj hišnih številk naprej. Pomoto 60 opazili šele tedaj, ko je banka porabila na popravilih te tuje hiše že okrog 500 dolarjev, ali v našem denarju okrog 30.000 Din. Sedaj je samo še vprašanje, kako se bo ta bogati Amerikanec izmotal iz te zadeve in opravičil svoj predolgi molk. Pa najbrž ne bo preveč slabo za njega, saj je — advokat!
Obvestila
Simfonični orkester, ki je sestavljen iz 7(1 članov, ho izvajal v petek, dne 12. t. in. v veliki filharmonični dvorani potoro Adamičevih skladb, ki so napisane deloma za godalni orkester deloma pa za veliki orkester. Orkester sestavljajo Orkestralno društvo Glasbeno Matice, orkester državnega konservatorija. Radijski orkester in člani podzveze godbenikov. Koncert Adamičevih del vodi dirigent D. M. Sijaneo. Začetek jo točno ob 20. opozarjamo na ta Adamičev orkestralni koncert, ki bo tudi s te strani pokazal odličnega našega skladatelja, ki je žal prekmalu odšel od nas. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice.
tRohcmski veier Zdrulenja gledaliških Igralcev te bo vršil danes v torek v dvorani hotela Miklič. Začetek večera bo oh 20, začetek programa pa ob 22. Prireditev so bo vršila v korist Bolniškega fonda. Del čistega dobička je namenjen za brezposelne. Spored jo sestavljen deloma iz prvovrstnih koncertnih pev skih točk deloma pa iz prizorov in šlagerjov izredno zabavnega značaja.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 10. t. m., bo predaval docent, dr. Stojan Rajič o kolektivnih pogodbah. Predavanje se ho vršilo v innli dvorani Filharmoničnega društva (Kino Malica). Pričetek ob 20; vstopnino ni.
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljansko in vseli evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku 2>U a d i o Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —
Torek, 9. februarja: 11. Šolska ura: Nastop malih harmonikarjev (vodi gosp. Pavel Rančigaj) — 12 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 18.15 In nekaj za vse (ploščo) — 14 Vreme, borza — 18 Z a pust! (Igra Radijski orkester) — 18.40 Arabski imperij (kallfnt), g. urednik Fr. Terseglav — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.330 Nac. ura: Ob 00 letnici Puškinove smrti (iz Belgrada) — 19.50 Zabavni zvočili tednik — 20 Kurent v Ljubljani. ~ Pisan večer s sodelovanjem članov, rad. igr. družine In Cimermanovega tria. vmes plošče. Besedilo napisal Ivan Rob. večer vodi Jožo Zupan — 22 Cas, vreme, poročilo, spored — 22.15 Kdor hoče naj pleše, kdor ne, naj sedi — vsak pa veseljo naj z nami deli? Sodelujejo: Radijski orkester, g. Kavčič s harmoniko in plošče. Konec ob IM. uri.
Drugi programi
Torek, 9. februarja. Belgrad: 20.30 Simfonični koncert — Zagreb: 20 Opera ~ T rut-Milan: 17.15 Komorna glasba — 21 Opera — Rim-Bari: 2*1.40 Karneval — Praga: 19.20 Kabaret — Varšava. 19.10 Poljska glasba — Nemške postaje: 20.10 Pustni programi — Strast-bonrg: 21.30 Koncertni večer — Bukarešta: 20.30 Siin-finični koncert.
»Sloveuskl dom« izhaja rgak delavnik ob 12 Meseffna naročnina 12 Din za Inozemstvo 25 Din OredniStvo Kopitarjeva alica 6/TIL Telefon 2994 in 299t». Uprava; Kopitarjeva 6.
Telefon 299i Za Jugoolaiaoskfl tiskarno t Ljubljana; JL	Izdajatelj; l;aa fiakuvea Utsdaik; Jože Košioek.