mohimm***«****«*	*i«tar»«n t kroiKt
!V
č«m«k m veija « i ti«d all t Meriboni t jMR tt« iom m c«4o Ifeto
lela 26 K, ia likt leto liven !ugoslaiFt> 5« K. r*¿aÉM — posije mm «prav--vt »äloveiwkeya Gospodarja" ;;<!j§torK Keroäka casia it 5.
p» dopoällja ¿9 odpovedi, .-svmk'M »e plačuje naprej. Telefon štev. 220. — :—
-
list urnsm v pouk ¡n zubavo
»o«tnino v orKavi »ca» pavsailrtuM^
m^trsčfg
ro&Ata, - Uredntl&o: Korefi ceste SC J. RekopteJ mnth
Ufttmriibii} sp.*«jfc!tííi aaroi ineerwte te »eklaiMct}«. { 'nseratom ao íogovon». Za trata« ogia¿e primerea Nezeprte reklamacljc ¡
prost«. —:— TeSefon 51. 22«.
e»o «««v.,
Mti^Ibofi, Sna 8. decembra f^ai,

Zunanja politika beograjske vlauts
Uvod.
V časopisih Citate o notranji in guuanji politiki te ali one države. Da pas bodo naši. čitateliji pozneje lažje razumeli, se hočemo uvodoma pobaviti e vprašanjem: Kaj je notranja in kaj aunanja politika?
Beseda „politika" ni sliovenskega izvora in pomeni: nauk o vodstvu državnih poslov.. Ce bi se hoteli natančneje izraziti, bi morali uporabiti iz-saz „državna politika". Imamo pa tudi komunalno (občinsko) politiko, to Je izkušenost v vodstvu občinskih p>-fclov, nadalje finančno ali denarno-gosj)ddarsIio politiko, prosvetno ali aauči O in celo vrsto takih in enakih „politik". Kakor torej vidimo, je z besedo politika označena gotova smer, v kateri se giblje udejstvovanje voditeljev fii zagovornikov tega ali onega programa (načrta). V notranji politiki a, pr. zasledujejo državniki sledečo težnjo: čim najboljšo upravo;< red in ■varnost pa kot predpogoj uspešnega razvoja države na znotraj. Notranja politika je nekaka zasebna stvar drža Te same. Kakor ima človek svoje o-gebne zadeve, katerih ne razodeva vsakemu Človeku, tako je tudi smer notranje politike stvar dotične države. Dokler ta smer ni naperjena proti var, siosti ali obstanku kakšne sosedne dežele, tako dolgo se navadno države med seboj ne brigajo za notranjepolitična vprašanja posameznih držav. iT o smo zlasti videli na Madžarskem. iY notranjosti te države je par krat močno zavrelo. Najprej so se pod vodstvom Bele Kuna polastili komunisti ▼ladne obllasti, pred par meseci pa je razkralj Kari s svojim nenadnim po-▼ratom razburil vse duhove. Dokler so na Madžarskem vladali komunisti, niso sosedne države razen varnostnih ukrepov ob me i ah ničesar posebnega -ukrenile, Iz enostavnega razloga, ker ni bilo delovanje komunistov v toliki meri naperjeno proti obstoju sosednih Iržav, kakor Karlova pustolovščina.
In zunanja politika? Ze označba „zunanja" (politika) nam pove, da je « tema besedama zamišljen tisti del splošne državne politike, ki je namenjen vodstvu in nadzorovanju odnoša-jev države napram sosednim deželam. Znano }e in mislimo, da nam ni treba posabej razlagati, kako je v vsaki vl'a di delo razdeljeno. Vsak minister ima po zakonu odmerjen, svoj delokrog. Min. predsednik je glava in duša ministrskega sveta. On je odgovora par. lamentu, iz katerega je izšel, in vladarju, ozir. predsedniku republike.
Finančni minister je gospodar, drž. imetja. Drugi ministri nadzorujejo: prosveto ali šolstvo, žeDeznice, pošto itd. Med najvažnejša ministrstva pa spadajo notranje in zunanje zadevo. V naši Kraljevini SHS ministruje notranjim zadevam demokrat Svetozar Pribičevič, zunanje zadeve pa vodi min. predsednik Nikola Pašič sam.
&r bsko - iranc o sko „prijateljstvo".
Oglejmo si torej zunanjo politiko sedanje PaŠičev» vlade. Stari Pašič te v bivši kraljevini. Srbiji bil kot vodja zunanje politike na dobrem glasu. On se je pred vsem opiral na prijateljstvo, ki ga je carska Rusija gojila napram malii Srbiji. In res j'e bil pred vojnim izbruhom 1, 1914 takratni ruski poslanik na beograjskem dvoru neki Hartwig, dober prijatelj) PaŠičev. Srbsko-francosko prijateljstvo, ki še za časa carske Rusije ni bilo tako močno razvito, se je iskrene j© razvilo še-le tedaj, ko je v Rusiji izbruhnil f boljševizem in ko Srbija ni imela več svojih carskih zaščitnikov.
Mala Srbija je v svetovni vojni stala ob strani velikih zaveznikov. S časom so se vezi. med Francozi in Srbi silno zaožilie. Kljub temu, da je vrhovno vodstvo francoske armade pošiljalo bedne Srbijance na najbolj izpostavljena mestaj nemško-franeoske fronte, kjer so jih ravno tako brezobzirno uporabljali, kakor svoje maro-kanske črnce,, Je vendarle vladalo med Parizom in Beogradom prijateljr sko razmerje. Srbski velflaki so dobro vedeli, da se morajo nasloniti na ono izmed vodilnih velesil in zato so si pač izbrali Francijo. Istotako je pa imela tudi Francija svoje prikrite na-mene, katerih Srbijanoem ni kar tako kratkomalo razodela.
Ko je po končani svetovni vojni zrasla iz avstroogrskih ruševin in uničena Srbije sedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, so srbski državniki tudi zanaprej stavili vsa svoja upanja v — Francijo. Upali so, da nam bej Francija v jadranskem vprašanju zvesto stala ob strani in da bo podpirala naše upravičene za-Meve napram Italijanom. Zmotili so se temeljito. Francija je imela kot zaveznica veliesile Italije napram tej državi svoje obveznosti in se ni smle-la odločno postaviti na stran male Jugoslavije. Naši državniki so v svoji zaljubljenosti napram Franciji pričakovali rešitve iz Pariza, toda Francozi nas niso hoteli rešiti. V, jadranskem vprašanju ozir. rešitvi tega vprašanja so se Francozi postavili na stran Ita^ lije. Na Koroškem so Francozi sicer dejansko res pokazovali nam prijazno stališče, odločno se pa le niso zavzeli za svoje zaveznike, Iz tega Je razvid-
no, da je naša zunanja politika ostala kljub dvomljivim uslugam Pariza u-smerjena v francoskem pravcu.
Vlada nima smisla , za smotreno zunanjo politiko.
O kakšni določno zasnovani zunanji politiki pa pri nas nI govora. Gospod Pašič vodi zunanjo politiko se daj že eno leto in brez — parlamenta, brez volje ljudstva. Kam vodi taka samodržna politika, smo videli v naši polomiji glede albanskega vprašanja. Naše čete so dobite nalog, zasesti nekatere albanske vasi onstran mejne črte, ki jo je določil vrhovni svet v Parizu. Albanci so se nato pritožili pri Zvezi narodov v Ženevi in posledica tega je bila, da je angleški min. predsednik Lloyd George postavil našo državo oz. vlado pred mednarodno razsodišče« Kako nerodno je beograjska vlada vodila svojo zunanjo politiko, je razvidno tudi iz dejstva, da je poslala v "inozemske prestolioe nesposobne, ponajveč še celo nepoštene diplomatske zastopnike naše države, V inozemstvu namreč presojajo ugled kakšne države po osebnosti, ki Jo, slučajno zastopa. Kaj' naj; sii n. pr. Cehi mislijo o naši državi, katero zastopa v Pragi samostojjnež dr. Bogomil Voš-njak. kateremu so profesorji javno o-čitalij da je govoril — neresnico? V drugih državah pa so naši poslaniki zakrivili večje ali manj'še umazanosti, kakor n. pr. tihotapstva itd. Zato se pa nikakor ne smemo čuditi, ako nas svet motri z nezaupljivimi pogledi.
Zunanjepolitični grehi beograjske vlade so tako številni, da jih ne moremo navesti. Ako bi v državi sami zadooljili upravičene želje Slovencev in Hrvatov, bi se tudi ugled naše države-v inozemstvu dvignil. Nizkega stanja našega dinarja niso zakrivili „trdovratni" opozicijonalci med Slovenci in Hrvati, pač pa tisti, ki delajo brez enih in drugih vso našo notranjo politiko. Ker so pa izključili Slovence in Hrvate s svojo trmo in s centralizmom iz parlamenta, ni mogoča ureditev notranjih razmer.
V državi pa, kjer parlament ozir. ljudski zastopniki ne določajo zunan-je-pohtičnih smeri, ni mogoče pričakovati izboljšanja odnošajev. napram sosednim državam.
Skrajni čas je že, da se vlada spomni naših prikritih in odkritih sovražnikov onstran mej, da s svojo brezglavo zunanjo politiko n)e bo izziv;.; t novega sovraštva in da postavi vodstvo zunanje politike čimprej pod nadzorstvo parliamenta!
Somišljeniki darujte za sklad KZ
Nezadovoljnost samostojnih in demokratov z deljeno Slovenijo.
Samostojni in demokratje so dosegli s kupljenim izdajstvom slovenske av.&nomije na mariborsko in ljubljansko oblast razkosano Slovenijo.
Dokler je bila deljena Slovenija samo še na jeziku in papirju samostoj-no-dfmokratskih ljudskih zapeljivcev, je še marsikateri zaslepljenec verjel v upravni blagor mariborske ter ljubljanske oblasti. Komaj pa so začeli iz Beograda tudi uresničevati upeljavo dveh oblasti, pa so že sedaj nad razkosano Slovenijo razočarani demokratski očetje in samostojni sinovi .centrar lizma.
Razočarani samostojni.
Samostojni so obljubljali, da bodo pciismla pod mariborsko oblast oelot-no Štajersko, Koroško in Prekmurje*i A ia obljuba samostojnih poslancev je danes neizpolnjena, ker dobi Ljubljana brežiški okraj, del kozjanskega — dolnielendavsko okrožje v Prekmurju so pa prideli Varaždinu,
Ravno razkosanje Slov. Štajerske je bridko zadelo poslanca Ureka ki je zagotavljal svojim rojakom Posav-čanom upravni blagoslov Maribora, ker Ljubljana ni pokazala doslej dovolj smisla za štajerske potrebe in težnje
Urekove obljube je zmešal, prekrižal in uničil Beograd, Droienikove pa bo razblinila najbrž Ljubljana. Te dni je namreč odposlal v Beograd gospod ljubljanski kraljevi namestnik-radikal Hribar svoj načrt glede razdelitve — Slovenije na dve oblasti. V tem načrtu predlaga g. namestnik beograjskim oblastnikom, da naj pripade ljubljanski oblasti tudi Celje. Ako bodo po-sluhnili v Beogradu še g. Hribarja potem dobi Ljubljana najlepše in najbogatejše kraje kot n. pr. trboveljski premogovniki, mariborska oblast pa bo napram ljubljanski na vseh koncili in krajih na malo pristrižena. Kako kislo razočarano bodo sprejeli samostojni Hribarjev načrt naše upravne razdelitve, si pač lahko živo predstavljamo.
Nezadovoljni demokrati.
Z delitvijo Slovenije na dve oblasti pa niso samo nezadovoljni samostojni kimavci, ampak tudi očetje te brezglave upravno mesarije — demo-kralje Siarolibecalno glasilo „Slov * Narod" je začel bruhati zadnje dni ogenj in žveplo na nesmisel razkosavanja Slovenije, ker bo tirjala ta de-
Mlad na otoku.
ta SKgMfcpi prevedel Paulus,
(Dalte.)
Z1I0A. imamo za deset dni. Danes smcP^rišli na suho in razvili angleško zastavo nad kočo otoka. Tom Red-mth, lastnikov služabnik, je padel — aadet od uporniške krogle. Jim, ladijski vajenec in strežnik —."
Premišljeval sem, kako neki se go-
našemu Jimu —
Jasen klic se oglasi zunaj v jgoz-
<flu
„Nekdo nas kliče 1* javi Eunter ki je bil na straži.
„Dok(pr! Graščak! Kapitan — 1! Halo, Hunter, ali ste to vi — ?" se je inlo zunaj.
Planil sem k vratom in — prišel ravno o pravem času, da sem videl, fcako je naš Jim živ in zdrav lezel — črez plot.
XIX.
^Pripovedovanie nadaljuje zopet Jim.)
Ko je zagleda! Ben Gunn angleško zastavo nad drevjem, se je ustavil, me prijel za roko in sedel.
„To so tvoji prijatelji, Jim!" je dejal „Prav gotovo!"
„Jaz pa mislim, in verjetno je, da so uporniki!" sem odgovoril.
„Kaj še!" je vzkliknil. „Na otoku,
Kakršen je ta, kjer pristaneio kvečjemu roparji in drugi srečolovci take vrste, na takem otoku bi Silver razvil črno uporniško zastavo, bodi preprji -fan! — Ne, to so tvoji prijatelji! — Stepli so se in računam, da so zma gali tvoji ljudje, in sedaj so se utabo-rili v koči, ki jo je v davnih časih postavil stari Flint. — E, ta človek je imel glavo na pravem mestu, tate Flint! Izvzemši edinole rum, mu ni bil nihče na svetu kos! Nikogar se ni bal, ta človek! Le Silverja še! — Silver, ta mu je bil kos!"
„Dobro!" sem dejal. „Recimo, da je tako, kakor praviš! — Tem več je razloga, da pohitiva k našim prijateljem!"	i ]
„Ne, drajgi moj!" je odvrnil Ben. „Ti si dober človek, ali pa se motim, dober človek si, — pa mlad si še! — Bon Gunn na te star in nezaupen. — Niti za steklenico r.nma bi ne šel s teboj, ne, dokler ne vidim tistega tvo.e-ga graščaka in no dobim od njega — Častne besede. In ti no boš pozabil mojih besed, — da precej več, veš ,
precej več zaupam poštenjaku, kakor temle —. In potem ga boš vščipnill" In vščipnil me je zopet in me pomenljivo glodal,
„In če me potrebujete, ti veš, kje me najdete, ,Tim! — Na istem mestu , kjer si me našel danes ti! In tisti, ki pride k meni, naj nosi belo zastavo in sam naj pride. In povedal jim boš tole: Ben Gunn ima svoje razloge —!"
„Dobro!" sem dejaJ. „Mislim, da razumem tvoje govoričenje. Ti nam imaš nekaj povedati in bi rad govoril z graščakom ali pa z zdravnikom. In najdeta te, kjer sem te našel jaz. Je 10 vse — ?"	5,
„In kedai, hočeš vnrašafi?" je pridjal, „Kedaj? Off poldneva pa približno do šestih zvečer!"
„Dobro!" sem odgovoril. „In zdaj lahko grem?"
„Ne boš pozabil?" je boječe ponavljal. „Do^ti več zaupa, boš dejal in svoje razloge ima Svoje razloge i-ma, to je glavna stvar. Mož z možem, tako se bomo pomerili. Dobro torei" , — še me je držal za roko — „mislim, da lahko greš. Jim —. In, Jim, ako boš videl tistega Silverja, — jeli, ne boš me izdal!. Za nobeno ceno ne! — Dobro! In
Strel je zagrmel in krogla je pri-žvižgala in prilomila skozi drevje im se zarila v pesek komaj kakih 100 m od naju.
V trenutku sva bila narazen in . sva bežala, eden proti notranjščini o-rr toka, jaz pa proti obali.
Se celo uro so streljali uporniki v kratkih presledkih in krogle so treskajoč padale med drevje. Skrival sem se za debli in grmičjem in za nizkimi? peščenimi valovinami, kakršnih je bilo polno na tej strani otoka, nisem bai več nerodnega streljanja in četudi nisem smel naravnost h koči, kamor so krogle letele najgosteje, sem po dolgem ovinku proti vzhodu konft ♦ no vendarle prilezel do obrežja in blizu koče.
Solnce je zahajalo. Vefer ie pihal sem od morja in šumel med drevjem oseka je dosegla svojo najnižjo točkoj in široki pasovi peska so ležali suhi ob bregu. Zrak je bil hladen po dnev* ni vročini in zeblo me je skozi mojo lahko suknjico,
„Hispaniola" je še ležala na svojem sidrišču in na njenem srednjem jadrniku jo vihrala — črna uporn:ška; zastava. Ravnokar se je zopet zablis* kalo na ladji, grom se je razletel po
liiev za naše že itak skrajno slabo finančno stanje še danes nepregledne stroške, dvakrat več kot dosedaj drago plačanih uradnikov, je pa tudi ko-nečno pri sedanjem obupnem pomanjkanju stanovanj v Mariboru neizpel-jiva! Torej celo kolikor toliko trezno misleči demokratje, ki upoštevajo nage bedno denarno stanje in stanovanjsko beraštvo, so se postavili odločno in javno proti udejstvitvi dveh oblasti v Sloveniji.
Po ustavi deljena Slovenija — komaj na papirju rojeno centralistično dete, nima nasprotnikov samo v vrs -tak opozicije, ampaK že uvidevajo njeno življenjsko nesposobnost tudi njeni očetje demokrati,
Jfeljena Slovenija — up Nemcev.
Delitve slovenskih pokrajin ne pozdravlja nobeden resno ter res državno misleč Slovenec, ampak ta cen -tralisPčni upravni nestvor je le voda na vsenemški mlin.
Izguba: Koroške, Reke, Baroša , baj.skega irikota in Skadra so nas ža več kot dovolj izšolale v prepričanju, da smo obdani krog in krog od sov • ražnikov, ki neprestano prežijo, kako bi nas še bolj pristrigli.
Doljena Slovenija je zopet en nov up za naše stare nemške sovrage, da nam kot razkosanim na dve oblasti odtrgajo kraje do Drave. Vsenemškim nakanam o razmahu proti jugu bi edino lahko uspešno kljubovala enotna in avtonomna Slovenija; nikakor pa ne dve slabotni upravni zaplati, ki se še boste ribali med seboj.
Brž kot ne še lahko doživimo, da se bomo sprli s kakim sosedom in da nas bodo v nagrade po pariški ali po-londonski navjadi pristrigli ravno na severni meji, ki je najbolj skeleč trn ,v peti avstrijskih in rajbovskih Nemcev, ki še nikakor niso opustili svo -jega, prodirnega načrta: .Vsaj do — Drave 1
Kdo edini Ima prav?
Naša stranka je edina uvidela takoj v začetku, kaka opasnost bi bila deljena Slovenija in zahtevala avto -nomijo Slovencev z Ljubljano kot u -pravnim središčem.
Kako edino pravo smo zadeli z našim volilnim geslom: Za avtonomno Slovenijo! vidimo danes ne samo mi, ampak tudi vodilni samostojni in de -mokratski glasovi, ki že javno priznavajo, kako prazno volilni manever so bile obljube o blagoslovu dveh upravnih oblasti v Sloveniji.
Pretežna večina slovenskega naroda je že uvidela koj skraja nesmisel delitve Slovenije, danes se že tudi ogrevajo za av'tono|mijo medvolitveni tozadevni kratkovidneži, ki že čutijo , kako se jim bodo za izdajstvo slovenske avtonomije osvetile ljudske mase pri prihodnjih volitvah.
Preračun vrhovne klavne uprave.
V „Gospodarju" smo se že bavili s posameznimi postavkam^ državnega proračuna. Tokrat se hočemo le dota! it: ogromnih številk proračuna
vrhovne državne uprave.
Stroški za vrhovno državno upravo znašajo 173,790.104 dinarjev * ali 498,755,107 kron. Od te svote odpade za vzdrževanje kralja 2,700.000. Izdatki za narodno skupščino znašajo skupno 22,965.000, od tc- svote odpade na poslanske dnevnice 18,695,000. Obresti in odplačevanja državnih dolgov znaša 165i,170.200 dinarjev. Pred sedstvo vlade stano letno 3,346.280 dinarjev, državni svet 825.840 dinarjev, glavna kontrola finančnega miistrst-va 3,937.737 dinarjev. Kraljevi dvor in pisarn porabita letnih 1,036,650 dinarjev, Samo pisarna kraljevih or-denov (odlikovanj) izkazuje letnih 624 tisoč 112 dinarjev izdatkov. Izvanred-ni izdatki v obče znašajo 187,170.400 dinarjev: tiskanje novih bankovcev, 3,500.000, kovanje novcev 15 milijonov razlika na vrednostnem tečaju za izplačevanje, l}u£i!h vajlut 14,81^.000, za odplačevanje turške veleposesti v Bosni in Hercegovini 90 milijonov, za neizplačane uradniške penzije, plače itd. O-- 315.400,
Izdatki za letno odplačevanje drž. a fov samo za Srbijo 45,974,050 dinarjev; a redni- ter izvanredni izdatki za Srbijo: penzije vzdrževanja, na rodno zaslužna priznanja in obveznosti iz preteklega letat znašajo sveto 32,750.000 dinarjev. Vsi vrhovni izdatki za Srbijo dosežejo svoto 78 milijonov 725,050 dinarjev.
Crnagora izkazuje v računu za letno odplačevanje državnih dolgov 588.000 din., ostali redni in izvanredni stroški znašajo 1,093.400. Glavni iz datki za Crnogoro toraj znašajo skupno 7,181.400 dinarjev. 'Za Bosno in Hercegovino so preračunani redni in izvanredni izdatki z dravinjskimi do-kladami na 132,774.008 kron.
Za Dalmacijo znaBajo skupni izdatki 34,766.664 kron. Hrvatska in Slavonija dobita za pokojnine in dra-ginjske doklade 117,137.876 kron.
Pokojnine z raznimi dodatki znašajo za Banat, Bačko in Baranjo 46 milijonov 930.000 kron.
Skupni izdatki za celotno Slovenijo so odmerjeni na 46,930.000 kron.
Tak je toraj proračun vrhovne državne upravo v najglavnejših obrisih K posameznim točkam proračuna se Se bomo povrnili.
Mpralariie draginje rešeno — samo m ministre.
Od kod draginja? Zakaj so davki vedno večji? Zakaj" ni urejen proračun? — Riba smrdi pri glavi! Vsak minister ima čez milijon dohodkov! —
Na eni zadnjih sej zakonodajnega odbora je vstal poslanec zemljo-radniške stranke Lazič ter protestiral proti oaromnim državnim izdatkom za vladinovce. Ministri so si sami nakazali 45 prooentno draginjsko doklado in tako ima danes vsak dnevno: redne plače 1040 K, dragiajske doklade 1160 K, poslanikih Ujievnic 480 K, kar je skupaj na dan 3280 K, na mesec 98400 K, na leto pa 1,197.200 K.
Zato ni čuda, da deluje davčni vijak s vso paro, da rastejo davki, takse in vsakovrstne pristojbine od dneva do dneva v strahovite višine in da se narod trese v strahu in obupu pred strašno draginjo. Kaj je mar ministrom, kako drugi ljudje žive, davno so že pozabili, da je v naši državi . a sto in sto tisoč ljudi, ki s svojimi krvavo in naporno prisluženimi mesečnimi dohodki niti približno ne dosežejo njih dnevne plače, Ce jih kdo spomni, da je ogromno Število takih ljudi v državi, d; ti ljudje za svoje težko delo pro sijo in zahtevajo visa^' toliko plače, da se lahko skromno prežive, pa pravijo da jo treba Štediti, in če še to ne po-maga, se pa lačni, nagi in bosi siromaki razupijejo kot uporniki, nezado-voljneži, nehvaiežniki ali pa, na krat-kd kot brezpravna raja.
Za sebe znajo ministri takoj rešiti vprašanje draginje. Cim večja je, tem globejše segajo in zagrabijo v državno blagajno. S tem je draginja za njih rešena in to vse brez parlamenta in brez kontrole. iTake samopašnosti in samovoljnosti svet še ni videl drugje, kot v absolutizmu Bizanca in orijenta.
To, kar si ministri na tak način grabijo, še seveda ni vse. Imamo še celo vrsto visokih državnih činiteljev, diplomatov, zastopnikov, konzulov, raznovrstnih šefov misij, in komisij, j raztrešenih po celem svetu, ki požira-i jo enake ali pa še večje svote in vse, kar se odtrga državi, ubogemu, iz-■Črpanemu narodu, nalagajo te prepite in prepolne pij"avke v tujih bankaht da lahko Svoje grabežljive prste kopajo v zdravi, zlati valuti,
O teh stvareh oblastniki ne go-i vorijo radi, velikanske izdatke prikri-' vajo, svoje mastne plače in nakupiče-no bogastvo zatajujejo, samo da ne bi sestradani narod spoznal, in da ne bi končno zahtevali, da se v tujini na-| kopirnna bogastva raznih veljakov in prvakov zasežejo v kritje raznih primanjkljajev, pri katerih je narod popolnoma nedolžen.
Demokratski uradniki proti ubogemu ljudstvu.
¡Glavar Pirkmaier in pokrajinska uprava ukinili tržišče pri Sv, Barbari v.
Halozah.
Ubogim Haložanom priraste vsako leto premalo živeža, da bi se mogli s tem preživeti, kar jim priraste na njih niivicah. Ne samo revni viničarji, tudi oosestniki morajo kupovati zrnje in druga živila ali pa zamenjavati za vino.
Občina Sv. Barbara v Halozah je dobila leta 1877 od namestništva v Gradcu dovoljenje za tržišče. Vsako nedeljo so pripeljali poljanci iz Dravskega polja koruzo, pšenico, rž, ječ -men, oves, ipšeno, krompir, Ijižol, čebulo in enake vrste živila na tržišče pri Sv. Barbari. Bratje Hrvatje pa so pripeljali na vozovih miso: svinjsko, goveje, telečje in ovčjo. Sekali so ga za 4 do 6 K pri 1 kg ceneje kot do-
mači mesarji (1 židov). Ljudje, ki ni+ so prijatelii ubogega haloškega ljud ■«. stva, so se pritožili na ptujsko okrajno glavarstvo. In glejte! Okrajni glavar Pirkmaier je sporazumno s pokrajinsko upravo ugodil zahtevi bogatih mesarjev in drugih izžemalcev ljudstva, ter je prepovedal tržišče pri Sv« Barbari, oziroma je izdal prepoved, da Hrvati ne smejo sekati mesa. S tem se je okrajno glavarstvo postavilo na stališče, da smejo židovi in veriž-niki brezsrčno izmozgavati uboge ljudi. Občina je imela od tržišča lepe dohodke, tudi te je okrajno glavarstvo s to prepovedjo odgrizlo. Pritožbe, katero je novi župan barbarske občine vložil na politično oblast, pa še do danes niso rešili.
Barbarčani so nato na lastno roko povabili Hrvate na tržišče k Sv ■, Barbari. Tn kaj se je zgodilo? Orožniki so z odlokom okrajnega glavar , stva v roki odganjali Hrvate. Kupo -vati smemo torej samo pri židovu teE njemu sorodnih ljudeh. Tako je glavarstvo uničilo tržišče za Haloze, ki je obstajalo že davno popre], ko je g.i okrajni glavar trgal hlače, po šolskih klopeh.
Suša je ubogo haloško ljudstvo i-tak pritirela na prag — lakote. Sedaj pa Še pride politična oblast in nam odganja one, ki so po ceni pripeljali Haložanom živež. Politični uradniki* ki so vse to povzročili, zaslužilo, da pridejo na zatožno klop. V Maribora in Ptuju obsojajo uboge viničarke, če* prinesejo na trg mlekoi in ga za par kronic dražje prodajajo, kakor rdeča gospoda -določi, a politični uradniki pa smejo s takimi ukrepi nekaznovano povzročiti draginjo za živila ubogega ljudstva. Glavar Pirbmajer pa seveda za ta in enake svoje „lijudomi-» le" čine zahteval zaupnice od naših: občin.
Kjo je pravica? Ima li zavezan»
oči?
D ost, ure d.: Našim Halozah nom priporočamo, da se obrnejo s pcM sebno vlogo na pokrajinsko upravo in celo zadevo naznanijo našim poslancem. Občina pa naj' zahteva nujno re* šitev priziva.
Kako bodo zamašili i
(Dopis našega prijatelja.)'
V listih sem čital, da izkazuje dr-, žavni proračun naše države okoli 1000 (en tisoč) milijonov primanjkljaja. To se pravi: Sedanji demokratsko-radi-kalno-samostojni ministri so taki gos* podarji, da jim ni kmalu para Ce bi mi kmeUe in obrtniki na ta način gospodarili v naših gospodarstvih, bi vsakemu v par letih zapel boben in birič bi nas izlicitiral. Mi pa morama1 s svojimi otrooi in še sami, četudi smo stari in betežni, se truditi Od zore da mraka, v vročini in mrazu si pridelovati svoj kruhek.
Cital sem, da bo znašal primanjkljaj v državnem gospodarstvu okrog 1000 milijonov dinarjev. Torej nima davčni denar, ki ga iz nas s tako silo iztisnejo, pod sedanjo protiljud^ko
otoku in ^rogla. je prižvižgala med drevje. To je bil njihov zadnji strel.
Obležal sem mirno na tleh in poslušal.
Nekaj so razbijali s sekirami na Dbrež^u blizu koče — naš či^ln, kakor sem j.ozneje opazil. Blizu izliva enega od obsh močvirnin potočičev je žarel velik ogenj med drevjem. Med ognjem In mod ladjo je neprenehoma potoval uporniški čoln. Kričali so v njem kakor o roci Pa iz njihovih glasov je govor i rum —.
Končno sem zasodil, da je pot li koči varna dovolj.
Precej blizu obrežja sem bil, na peščenem polotoku, in ko sem se dvignil na noge, sem opazil nekoliko dalje zunaj na polotoku med grmičjem samotno, visoko skalo belosivc barve . Koj sem si mislil, da bi to utegnila bili fista bela skala, o kateri je govoril Ben Gunn. da Lna pri njej skrit svoj čoln lastnega izdelka. Morebiti, sem računal, bomo čoln kedaj rabili, in Uobro je, da vem. kje je skrit.
Plazeč se med drevjem sem končno iprišel do plota. Moji prijatelji so Eie prisrčno sprejeli.
Povedal sem jim svojo zgodbo, nato pa som se ozrl po koči.
.Vsa je bila narejena iz neotesanih borovih hlodov. Tudi pod je bil iz hlodov in približno za poldrugi čevelj dvignien nad peščenimi tlemi. Pri vhodu je bila nekaka veža, tam je izviral ma.hen studenec.
Zanimiv je bil, ta studenec, Umn; in previdni'graditelj koče je naredil studencu globoko jamo, vanjo je zakopal star ladijski kotel s preluknjenim dnoir Skozi to lutnjo je vrela voda v koiCi. ga napolnjevala do vrha in se črez rob odtekala nazaj v pesek, kjer se je izgubljala.
Pohištva seve nikakega ni bilo v koči. V kotu je ležalo par začrnelili kamenov in preko njih kamenita plošča. 7 o je bilo ognjišče.
Drevje, ki je svojčas stalo na griču, so posekali in bo porabiti za stavbo. Dvorišče krog koče do plota „e bilo Či.sto prazno in tla so bila peščena» Le tam, kjer jb studenec posihaval v pesek, jo rastlo gosto zeleno mahovje, praprot in nekaj grmičja. Zunaj plota, pa trdo ob njem, je bilo drovje ze' lo gosto — pregosto za brambo, sta pravila kapitan in grjiščak, — samo borovje, proti obali pa je stalo poredko hrastovje.
Hladni večerni veter je žvižgal skozi špranje in nas je posipaval z drobnim peskom. Oči, usta, uSesa, — vse nam je napolnil esek. Pesek je vrel v studenčnici, pesek smo zajemali iz naših skled in krožnikov in ga grizli s kruhom in svin.etino — In ker koča ni imela pravega dimnika, ampak le luknjo v strehi, koder je le malo dima našlo svojo pot, nas je nadlegoval še tudi dim, ko smo zakurili, in nas bodel v oči in ščegetal po grlu.
In da je bilo še udobneje v naši koči, je n - '11 Gray svoj obraz zavit v povote, zaradi rane, ki so mu jo vsekali uporniki pri njegovem pobegu, in ubogi stari Tom je ležal ob steni mrtev, pokrit z zastavo —.
Ce bi,bili smeli sedeti brez dela, gotovo bi so. nas bila lotila globoka o-tožnost in pobitost.
Pa k .pitan Smollett ni bil človek, ki bi bil koga pustil lenariti —. Sklical nas je in postavil predse ter od-kazal vsakemu sv 9 delo. Pred vsem je razdelil ; "ažo. Zdravnik, Gray in jaz smo imeli pr.vo, jr sčak, Hunter In Jack pa drugo stražo. Dnsiravno smo bili strašno trudni, sta morala 2 yen v gozd po drva, dva pa kopati —
grob za Toma. Zdravnika je imenoval za našega kuharja, mene je postavil za vratarja, on sam pa je hodil od e-nega do drugega, nam delal dobro vo* ljo in pomagaj kjer je bilo treba.
Od časa do časa je prišel zdravnik k vrat n, da je ušel dimu, ki nm je legal na prsi in ca žgal v oči. — Vsakikrat je ime" prijazno besedo za mene
„Tale kapitan Smollett", je flej«^ „je boljši — mnogo boljši — ko «a* ¡i In to nekaj pomeni, ako jaz tako povem!"
Nekoč je prišel in tiho sedel poleg mene. Pa je djal glavo po strani, ma pogledal in rekel:
„Ali je tisti Gunn pri zdravi pameti — ?°
„Ne vem, gospod zdravnik, „sem mu odgovoril. „Skoraj bi rekel, da — ne!"
„Ce bi bilo o tem kaj dvoma, M jaz dejal, da je!" je odgovoril zdrav* nik
(Dalje prihod.J
gi ppotiltsšSansko vlado prav nobenega blagoslova. Kako nameravajo zamašiti luknje, ki so nastale v beograjskem vladnem gospodarstvu?
J. Upeljali bodo premoženj» 9 k o oddajo, ki bo menda znaša» fe 1—38 V
2. Najala bo zopet novo notra-n j • posojilo»
Lape ie6i se nam obetajo. Mi st-vemo, da je državi treba sredstev ta državne stroške A tako gospodarno, kot ga uganja sedanja vlada, v fcnteri sedijo cel ski advokat dr, Ku -fcoveo in kranjski mesar Pucelj s svojimi srbskimi in turškimi tovariši, — vendar ae more nihče odobravati. — tam bomo prišli?
Zategadelj vam kličem vsem, ki ¿pbro mislite: Pripravljajmo se na note volitve r državni zbor, da vržemo (¿•mokratsko in samostojno Vlado! Te ¡Stranke tako sodijo v vlado, v držav-,io gospodarstvo, kakor sodi — kozel m vitaarja.
Florjanov Miha»
5.956 milijonov.
bo naložilo davkoplačevalcem za vzdrževanje vojske v letu 1922. Fir aflaični minister Kumanudi, ki je v e-nftm letu vsemogoče napravil, da za-vazi naše gospodarstvo^, je moral sam priznati, da je to strašna številka in da ne mor^e priti na čisto dokler bodo gospodje od vojske zahtevali in razsipali tako silne svote>
Oglejmo si, kako vojnij minister ileli te milijone! Za mornarico zahteva 312,390.124 jHj ter jih deli tako-le: 4 konteradmirali in drugi oficirji, sku paj 29 oseb uživa letno plačo od 1 milijon 654.264 K^ redni izdatki iznašajo 253,748.124 K, draginjske doklade 28 milijonov in razni izredni izdatki 56 milijonov 648,000 K, kakšni so ti „izdatki" in kaj je redno in kaj je izred-ao» pa nlkdo ne pove in kakor vemo, ima naša mornarica malo ladij', nekaj starih avstrijskih brodov in pa i to, kar fil ItaMjanom in Francozom ostalo, pa tudi to nič ne de, — minister zahteva 112 miifijonov, nekaj stotisočakovi in stvar je gotova.
Zanimivo je tudi, kako plešejo Številke okrog žandarmerije. Prva J8 pedna žandarmerija, pravijo, da ima 10.000 mož in za to armado bi bilo 117 milijonov osebnih izdatkov, k temu se prištejejo še drugi redni izdatki in tako imamo kar 31G milijonov, k temu zopet 410 milijonov izreknih izdatkov, kar daje skupni žandarmerijski raz $un od 739,255-900 K. - Druga je iz-nedna žandarmerija, „pogranične trupe" Wranglovcij Kozaki4 obmejni straž ¡alki itd., ki nam pojedo pod imenom i>Ogranična trupa na rednih in izrednih izdatkih 599,841.152 K, ciela žandarmerija pa eno milijardo 839 milijonov 097.052 K.
Konino pridemo do stalne vojske, fa ima 6390 aktivnih olicirjev: 2 vojvode, 24 generalov, 424 pukovnikov, 462 podpukovnikov, 1097. majorjev, 861 kapetanov L ki. 1176 kapetanov II. ki. 515 poruBnikov in 1537 potporučnikov. Redni in izredni izdatki znašajo 749 snlijonov, 023.664 K, vrhu tega še za Jfr)ijonažQ štiri in, za voJaSke gojence * Inozemstvu 4 milijone.
To so strašne številke, najstraS-»ejše je pa to, da se ves ta denar raz siplje brez kontrole in da parlament ae dobi nobenega vpogleda v gospodarstvo vojnega ministra,
Mq uradništvo.
V. finančnem ministrstvu si belijo «tave, kako bi rešili uradniško vpra-Sanje v pogledu velikih izdatkov, ki S« sučejo okrog njega, Finančni mi-»ister je moral te dni zahtevati zopet AflO milijonov dinarjev zal uradniške plače. V skupnem je potrebno 300 milijonov dinarjev za temeljne plače, a flve milijarde in 200 milijonov se izdaje za raznovrstne doklade. Uradništvo «tano torej zelo velfiko, delo pa, ki ga apravlja, ni najboljše in to zlasti na visokih, dobra plačanih mestih. Pri vseh teh milijardah in milijonih je uižje uradništvo žeto revno, dočim se a a visokih mestih Šopirijo v največjem razkošju ljudje, ki nimajo ne spo< sobnostl, ne izobrazbe za svojo službo.
Ministri vedno in vedno obljubljalo, da se bo uradništvo vestno pregledalo po sposobnostih in po izobraz-
bi ter tako tudi zmanjšalo, ker bi se nesposobni odpustili Vse to je pa o-stala sama obljuba, nesposobni ljudje so Še vedno na svojih mestih, od dneva do dneva jih je vedno več» mesto manj in vedno čujemo o raznih škandalih velike nesposobnosti,, nekulture, vmes pa tudi goljufije, "	{
Gnile razmerg visokih uradih so že tako gorostasne, da jih celo vladni listi v Beogradu ne morejo več zamolčali. Vsak minister spravlja ljudi iz svoje stranke na dobra mesta in ne gleda pri tem prav nič na sposobnost in izobrazba Večkrat tudi nima prave izbire in tako Imamo n. pr, v finančnem ministrstvu za generalnega inšpektorja nekega Petroviča^ ki ima samo par razredov nižje trgovske Šole. Njegov prednik), pristaš druge stranke, ki se mu je moral umakniti, Je imel pa dva razreda gimnazije. Sploh izhajajo vse spremembe, ki se med višjim uradništvom danes vršijo, samo iz strankarskih bojev brez ozira na delo, službeno potrebo, sposobnost in naobrazbo. Ce se kak minister poda na potovanje, je prav gotovo, da bo njegov namestnik porabil priliko ter spravili nekaj svojih prijateljev na dobre uradniške stolčke.
Velikanski izdatki za uradništvo izhajajo tudi iz tega, da vlečejo razni veljala, ki hodijo po svetu v raznih misijah in komisijah, velike plače v tujih, visokih valutah. Tako imajo celo naši zastopniki na Češkem svojo plačo — v francoskih frankih, kar gotovo ne služi v ugled naše valute»
Visoki uradniki se kar pulijo za razna službena potovanja v inozemstvo, imamo celo veliko število takih, ki se sploh nikdar ne vračajo iz raznovrstnih potov in poslov, pač pa vedno pošiljajo dolge račune ter kasira^ jo svoje dnevnice zdaj1 v frankih, — zdaj v zlatihj dinarjih,, zdaj zopet v dolarjih»
Zelo značilno je Kukovčevo ministrstvo za socijaltno politiko. V Beogra du pravijo, da je to ministrstvo samih načelnikov in inšpektorjev» V enem oddelku so kar trije načelniki s kakim nižjim uradnikom, ki pa seveda tudi komaj čaka, da postane načelnik ali inšpektor. Povišanja se vršijo brez vsakega nadzorstva, vse se tulita in sklepa v strankarskih klubih in, tako se tudi ne da dognati, na kak način se razsipljejo milijarde in miiijoni.
Naj gospodje ministri še toliko o-betajo, ostalo bo vendar vste pri starem, dokler se ne izpodbijejjo tla samovoljni oblastni gospodi.
Politični sidiid.
Kraljevina S H S: Kar je bilo neizogibno, je prišlo: demokrats-ko-radikalmo-samostojno-muslimanska vlada je odstopila in kralj Aleksander je ostavko Pašičevega kabineta sprejel. Do razsula vlade je prišlo takole: radikali in demokrati so se pogajali o izmenjavi posameznih ministrov. Demokrati so uradno sklenili, da zahte-vajo policijsko (notranje) ministrstvo za svojega Pribičeviča, radikali pa s tem niso bili zadovoljni. Zato se je radikalni klub sestal dne 2. t. m. k seji, v kateri so z vso odločnostjo zahtevali, da morajo demokrati to ministrstvo prepustiti radikalom. Sklep radikalnega kluba je bil dovoljni povod, da ie min, predsednik Nikola Pašič dne 3, deo. v popoldanski seji ministrskega sveta izjavil, da mora vlada odstopiti, ker se ni mogla izvesti iz -menjava ministrov, kakor je sklenil ministrski svet. Ob tej priliki se je zgodilo nekaj razveseljivega. Strogi centralist Pašič, podpornik Pribičevi-čeve protihrvatske politike, je moral priznati neznosne odnošaje med Srbi in Hrvati, ki so privedli notranjepolitično življenje na mrtvo točko, Re • kel je, da se mora nasprotstva Hrvatov in Slovencev na eni ter Srbov na drugi strani s pomočjo pametne no • tranje politike izbrisati, S tem je napovedal zmago Protičeve misli Ob S i. uri popoldne, istega dne, se je Pašič podal h kralju Aleksandru in mu predal odstop kabineta. Kralj je de -misijo sprejel in poveril Pašiču vod stvo državnih poslov, dokler se ne sestavi n'va vlada. Kralj se ¡e odločil, da se bo posvetoval o rešitvi vladne krize z vsemi parlamentarnimi skupinami. Dobili bomo najbrž« prehodno vladOj ki bo morala s svojo začasno
veČino izglasovati volilni zakon, nato bi se pa vršile volitve v narodno skup ščmo. — V Zagrebu se pripravl:ajo vso politične stranke mrzlično na občinske volitve. Kandidatke liste so viio-iili: Radikali, socialdemokrati, neodvisni, demokrati, židje, Hrv. ljudska stranka, in Hrvatski blok (radičevci zajedničanji in pravtaši). Izgleda, da jo zmagala kandidatna lista združe -nih Hrvatov.
Madžarska.: Na Madžarskem bodo dobili novo vlado. Min. predsed. grof Betklen je ublažil nasprotstva med vodilnimi politiki po§tev prihajajočih strank Budimieštanski list „Bu -daoesti Hirlaj." doznava, da bo nova vlada izgledala takale, predsedstvo grof Bethlen, zunanje zadeve Banffy, notranje zadeve poslanec Iklode-Sza-bo (stranka malih kmetov), finance Tibor Kallay, trgovina Hegyeshalmy, poljedelstvo Mayer, pravosodje Tom -csany, narodna bramba Benicska, uk in bogočastje Wass, narodno gospodar stvo pa Bernolak.
Cehoslovaška. Cehoslovaš-ka l;udska stranka (krščanska) se je razcepila v dve skupini: češko in slovaško Iz skupne stranke je izstopil znani slovaški prvoboqttelj Hlinka in ustanovil z 11 poslanci svoj posebni slovaški klub. Povod razkolu je bil sklep čehoslovažke ljudske stranke , po katerem so bih poslanci nekako pri siljeni, glasovati za proračun. Obe krščanski straniki, češka kakor tudi slovaška, boste v načelnih vprašan -jih nastopali skupno, kakor do sedaj. Voditel' češke struje je Sramek, slo* vaške pa Hlinka.
————r II I II Iiiagn i i—m—a:«————. joru.ncamn
Naši tečaji.
{¿obračalni tečaji mariborskega okrožla.
18 decembra v Breznu o. D/ v ¿.upnišču za Kaplo, RemšniS. za Sv, Duh, Ribnico in Sv. Lovrenc 18. decembra v S e 1 n i c i • ob D, v zupniŠČu za Kamnico, Sv. Kt>2t Sv. Duh, Ruše, Limbuš in Puščavo
20. dccembra v Svečiniv Po-i«o inici (pri g. Josipu Serbinek) ■*n St. Ilj, Spodnjo in Gornjo Sv* Kungoto, Sv. Jurij in Sv. Križ, Posebnih vabil radi visoke pošt -nine ne bomo razpošiljali. Radi tega prosimo, da glavni zaupniki po vseh župnreh in občinah storijo vse za veliko udeležbo.
Vspored tečajev, ki se vršijo po Božiču, objavimo prihoidnjič. T, ainištvo SLS in SKSZ v Mariboru.
V konjiškem okraju se vršijo izobraževalni tečaji po posameznih žup -nI j ah.
Na izobraževalni tečaj so vabljeni vsi naši somišljeniki, posebno člani na ših političnih in nepolitičnih društev: Kmetske zveze, Izobraževalnih druš -tev, Orla, Orlice, Dekliške zveze ali Marijine družbe. Porabite zimski čas, ko nimate toliko telesnega dela, za duševno delo in izobrazbo 1
Izobraževalni tečaji v celjskem
okrožju. - m m
decembra (sobota).: Podčetrtek,, v posojilniških prostorih za sodni okraj Kozje, severni del. decembra (pondeljek): Koz-j e, v okrajni posojilnici za sodni okraj Kozje, južnovzhodni del. decembra (torek): S t. V i d n a P 1 a n i n i v župnišču, za sodni okraj Kozje, zahodni del. decembra (sreda): S e v n i -oaobSavi, v dvorani g. Starki za sodni okraj Sevnioa. decembra (četrtek): Laško, društvena dvorana v župnišču, z» sodni okraj Laško, decembra (pondeljek): B r e -ž i o e (prostori se še določijo) za sodni okraj Brežice. 21. deoembra (sreda): Sv Križ na Slatini, v Društvenem domu za sodni okraj Rogateo.
V Nazarju se je vršil dne 30. nov. dobro obiskan izobraževalen tečaj, na katerem je predaval Marko Krajnc, taj. SLS v Celju o kmetijskem vprašanju, pokazal nam pravega sovražnika kmetov in obenem tudi povedal, kako se liberalizma in kapitalizma najložje ubia-
10
12
13.
14.
15.
19
nimo. Pojasnil nam je tudi napoved dohodnine in postopanje davkoplačevalca v slučaju, da hoče napraviti pri-ziv proti odmerjenju dohodninskega davka. P. Marijofil Holeček pa nam je dokazal kako kvarno vpliva čtivo slabih časopisov na mišljenje narodov; pokazal je tudi, kaj vse smo že Slovenci pridobili od slabega tiska in pozval, naj se vsi pravi domoljubi strnejo v boju proti brezverskemu časopisju, v katerem se mi Slovenci posebno odlikujemo. Po> tečaju se je na predlog g. Maksa Turr -šeka nabralo za volilni sklad 170 K.
Iz tabora naših političnih nasprotnikov.
Sramota za celo slabostojno stranko je odstavljeni poslanec in svinjski mešetar Kirbiš iz Priepolj. Samostojna stranka je takoj po volitvah dobro vedela, da njen poslaneo Kirbiš ne spada v parlament, ker so se SLS glasovi pomotama pripisali samostojnim. Samostojni kolovodjo so znali, da bi moral mesto Kirbiša nastopiti v, zbornici positanea Kmetske zveze g. Sko-berne iz Rajhienburga, a so kljub tem dejstvom gnali v Beograd mešetarja Kirbiša, ki je'po krivem vlekel nad eno leto pos!|anske dnevnice, plačano glasoval za centralistično ustavo in druge žegne beograjske vlade — slabega spomina, Verifikacijski odbor v Beogradu, ki ima nalog, da pregleda in uzakoni veljavna izvolitev poslancev, se je sestalj kmalu po volitvah v konstituanto, da reši zadevo Kirbiš— Skoberne. A -pri tej priliki so zginili z mize oni volilni protokoli, ki bi naj dokazali neveljavnosti iKirbišievega mandata. Kedo jih je tedaj polatil, se ne zna. Gaiovo pripadniki strank, ki jim je bilo mnogo na tem ležeče, da odstrižejo opozicijonalni SLS stranki za nekaj časa en mandat in ima vladna Samostojna enega več, če tudi ne-postavnim potom. Kakor hitro je bila zglasana ustava, so se našli v verili-kacijskem odboru protokoli, ki so dokazali, da je Kirbišev mandat nepo-staven. Sedaj pa ni bilo mogoče dobiti v odbor toliko članov, cla bi bili sklep čni. Se le kaka dva dni pred ostavko sedanje vladie, se je zopet sesital verifikacijski odboii polnošltevil|no, dognal nezakonitost Kirbiševega mandat ta, ga razveljavil ter poklical v parlament našega Skoberneta. Kaj bo neki rekla sedaj Samostojna, ko se je doigrala nezakoniftost Kirbiševega mandata z vednostjo ministra Puclja in voditeljev Samostojne, Sedaj je Kirbiš zopet mešetar, a vendar je vtaknil v svoj žep v boju za slabostojno žepno pravdo mastne tisočake na račun davkoplačevalcev čista nezakonito. Poštenjake Kirbiševega kova nai demo samo v vrstah samostojnih! —
Slovenski mesarji in krčmarji. Zem-ljeradniško glasilo >Selo€ z dne 2. t. m. št. 126, piše: »Te dni se je vršil v Ljubljani občni zbor Samostojne kmetijske stranke. Samostojni voditelj, mesar in minister Pucelj, je obrazložil svoje dosedanje delovanje in delegati vaških krčmarjev in mesarjev so vse to odobrili, želeč, da Pucelj naj še nadalje ostane v ministrstvu in da naj tudi odslej na ministrskem stolčku prodaja in kupuje vole in ovce, seveda tiste, ki jih je država dobila od Nemčije na ra< čun vojne odškodnine. Ta sejem je namreč zelo enostaven: Pucelj kot minister prodaja, Pucelj kot mesar kupuje preko svojih mešetarjev. Na predlog poslanca Mrmolje so sklenili, da se izvoli odbor, ki bi se pogajal z našim Savezom Zemljoradnika (kmetsko zvezo) o morebitnem vstopu samostojnih v prejšnjo zvezo. Ali mislijo ti priliz-njenci, da se bo naš Savez kedarkoli pogajal z „derikožamai (oderuhi) slovenskega kmeta? Naš Savez je odpri slovenskemu kmetu vrata na stežaj, toda k vratom je postavil stražarja s poveljem, da prepreči izdajalcem slovenskega kmeta, raznim Pucljem, mesarjem in krčmarjem vsak dostop v vrste poštenih seljakov. Za te ljudi je prostora dovolj v Samostojni kmet. stranki. (Tako piše glasilo srbskih kmetov o naših samostojnežih. Op. uredn.)
Soc. demokrati, nasprotniki svojega programa. Dopis iz Hoč: Znano nam je, da se sooijalni demokratje bo« rijo proti kapitalizmu. Kako pa delajo njih voditelji v Jugoslaviji? Prvi voditelj in milijonar Anton Kristan Se nI
razdeli1 svojih milijonov, pač pa |e svoj kapital znatno povečal, po shodih se še pa vedno bojuje proti kapitalizmu, Kristan je torej nasprotnik soci-jalističnfega programa. Kisovar je po preobratu organiziral) Samostojno stranko v Rogozl, kjer je bil za tajnika izvoljen, Kreitner pa za predsednika. Videl pa je, da mu Samostojna nič ne nese, je odstopil in pristopil k socijalno demokratski stranka. Hoditi je začel vsak dan v Maribor v Delavski dom. Pri sestavi kandidatnih list se je izjavil, da je on najstarejši so-drug. Poten: j.e prišel kongres JSDS v Trbovljah Kisovar je takrat rekel, da vozi posebni vlak ob 2, uri po noči. Ko so pa prišli delegati na kolodvor, so zvedeli, da se je Kisovar že ob polnoči odpeljal in ob 2. uri ni vozil noben vlak. Na kongresu je zastopal vse občine mariborskega okraja. Tako je torej takrat ogoljufal svoje tovariše. Kot kandidat je začel držati shode, govoril je približna tako-le: Proč z militarizmom, mi smej za a-grarno reformo, za republiko, za \v-ionomijo Slovenije, na vse zadnje >oj proti kapitalizmu. Kaj bode pove lal sedaj, kadar bo stopal pred ljudstvo, tega on sam ne ve! Njihovo! delo v Beogradu je že razkrinkano, ken saj so bili zadnji up vlade pri glasovanju za ustavo. Radovedni smo, kaj bo da! Kibovarju Pucelj, ker je nekoč tako a-gitiral za Samostojno. Morebiti ga poviša za doktora, pa to ne bo šlo, ker si ne more vzeti imena Dragotin (Kari ker je že Filip in je že tako v protestantski veri, v rim. fcat. je že bal, sedaj mu še preostaja* muslimanska, ker židi ne marajo odpadnikov drugih .ver, oni pravijo: da so odpadniki zmi-raj najslabši.
Nora nasilja se napovedujejo. Liberalci, ki so sedaj na vladi se hočejo polastiti nadvladja v vseh javnih zasto-pih, za katere še ni bilo novih volitev. Se dalje gredo sedanji koritarji: vse hranilnice in enake zavode, dobijo kmalu v svoje roke in sicer s silo. Eno je gotovo: Na večno to nasilje ne bo trajalo. Vsi, ki trpite vsled tega nasilja, glave po koncu. Veter se bo kmalu obrnil. ..
Odlikovana ministra. Malo pred ostavko sedanje vlade sta bila odlikovana minister demokrat dr. Kukovec z redom Belega orla III. vrste in slaho-stojni minister — mesar Pucelj z redom Sv. Save I. reda. To odlikovanje bo za ta dva gospoda sedaj bolj žalostno, ker bosta morala oba zapustiti ministrske prestole.
Tedenske novice.
Cenjenim naročnikom! V letu 1922 bo stal Slovenski Gospodar v Jugoslaviji celoletno 12 dinarjev ali 48 K. polletno 7 dinarjev ali 28 kron, Setrtletno 4 dinarje ali 16 kron. Iz' .ven Jugoslavije bo stal celoletno 25 dinarjev ali 100 kron. Ako bodo naši prijatelji napeli vse sile ter tako pridno agitirali za nove naročnike, da se število naročnikov podvoji, potem lahko obljubimo, da bo list izhajal vedno na osmih straneh. Naš list naj ne manjka v nobeni slovenski krščanski hiši I
Nabiranje novih naročnikov za SI. Gospodarja, Stražo in Glasnik Naj sv. Src se naj nadaljuje. Delavna mladenka od Sv. Trojice nam piše v tem oziru: Dekleta naše občine smo sklenile na nedeljskem sestanku, da bomo cel mesec december agitirale od hiše do hiše za razširjanje katoliških listov. Tam v Mariboru pa glejte, da boste liste tudi dobro pisali. (Opomba uredništva: Se bomo potrudili.)
Prekmur.ki listi. V Prekmurju izhajajo sledeči dobri katoliški listi: ,No-viae" izdaje narodni poslanec Jožef Klekl v Črensovcih, tiskajo se v Dolnji Lendavi. Stanejo letno 40 K. — »Marijin list" izhaja ravnotam mesečno enkrat. Naročniki „Novinc ga dobijo zastonj, diugi pa plačajo zanj letno 10 K. Kdor še1 hoče imeti poleg Marijinega lista »Prekmurski koledar presv. Srca Jezusovega«, plača 20 K. Vsem prijateljem Prekmurcev te liste toplo priporočamo.
Dr. Korošec se je mudil 4. in 5. decembra v Mariboru. V pondeljek j3 bil telefonično klican v Beograd. Tudi večina naših poslancev je odpotovala v skupščino.
Jagosl. klub in Pašič. Pašič je podal ostavko in sedaj ja v velikih
škripcih: kako se naj sestavi nova vlada. Predvsem bi rad znal g. Pa^ šič: Kaj in kako misli o sestavi nove vlade naš Jugoslovanski klub. Ko je podal Pašič ostavko, ni bilo v Beogradu našega voditelja dr. Korošca. Pašič ga je klical k sebi, a ker ga ni bilo v Beogradu, so letele brzejjavke na vse strani, da naj pride takoj v Beograd, Jugoslovanski klub stoji na stališču, da se sploh ne pogaja z vlado, ki nima v programu revizije ustavo. Jugoslovanski klub se bo pogajal samo tedaj s Pašičem,, ako pride v Beograd vsaj en del Hrvatov. Gotovo | dejstvo pa je, da Jugoslovanski klub ' ne bo stopil v Pašičev kabinet, pa če 1 bi mu Pašič obljubil bogzna kaj.
Iz tajništva Kmetske zveze v Ma-| riboru. Dobivamo prošnje za prireditev j podučnih tečajev po raznih župnijah. Opozarjamo, da se program tečajev do novega leta ne da spremeniti. Meseca januarja in februarja pa bomo skušali zadostiti vsem prošnjam glede tečajev. — Naši somišljeniki nas povprašujejo, kateri odvetniki so naše stranke. Vsem, ki želijo pravnih nasvetov ali zastopnikov naznanjamo, da so v mariborskem okrožju ti le odvetniki naši pristaši: dr. Josip Leskovar v Mariboru (vštric sod-nije) dr. Alojzij Juvan, Aleksankrova cesta 18 v Mariboru, dr. Andrej Veble v Št. Lenartu in dr. Boštjan Šaubah v Slov. Bistrici. Somišljeniki Slovenske ljudske stranke se lahko v vseh pravnih ali spornih zadevah zaupno obrnejo do teh gospodov. — Županom in občinskim odborom naznanjamo, da tajništvo SLS v Mariboru sprejema tudi vsa vprašanja in daje pojasnila v županskih in sploh občinskih zadevah.
Kako se sestavljajo napovedi za dohodninski davrk in prizivi proti previsoko odmerjeni dohodnini? Pristaši SLS, ki želijo biti o tem poučeni, naj se udeležijo poučnih tečajev, ki so razglašeni v Slov. Gosp.
Kmetska zveza za Slovenski Štajer je založila lastne poštne položnice. Ža-upniki, ki pobirajo članarino za leto 1922 in zbirajo darila za agitačni ozir. volilni sklad, jih dobijo v tajništvu SLS v Mariboru.	.
Občni zbori Kmetskih zvez celjskega okrožja se vršijo 11. dec. Krajevne organizacije si naj izvolijo nove odbore in sicer po navodilih, ki so jih prejeli od tajništva v Celju! Takoj po občnem zboru naj vpošlje vsaka organizacija: 1. imena in naslove vseh odbornikov (odbornic); 2, seznam (prepis) članov (članic) Kmetske zveze! — Tajništvo SLS v Celju.
Županski tečaj v Celju. Županska zveza priredi dne 18. t. m. v vrtni dvorani hotela »Beli vol« v Celju županski tečaj za naše župane in občinske odbornike. Predavala bosta dva gospoda-strokovnjaka iz Ljubljane. Spored: Ob
8.	uri sv. maša v žup. cerkvi, od 9. do 13. ure županski tečaj Župani in odborniki, pridite sigurno!
Bolniške blagajne hočejo izsiliti od posestnikov, da morajo biti posli in celo dninarji zavarovani pri bolniški blagajni. Slučaj: Nek posestnik je imel dniaarja, ki ima sicer lastno gospodarstvo, a je po par dni delal kot dninar pri dotičnem posestniku Nedavno je zbolel in bolniška blagajna tirja od njega okoli 1400 K plačila. Takih slučajev je vse polno. Prosimo prizadete, da poročajo vse podrobnosti Tajništvu SLS v Mariboru. V prihodnjem »Gospodarju« bomo opisali, kdo je primoran plačevati boln. blagajno in kogar se ne more k temu siliti.
Umrl je v Mariboru gospod Ivan Pavalec, somišljf nik SLS. Padel je pred tednom s strehe viničarije v Dragučovi. Zlomil si je obe roki in počila mu je lobanja. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi v nedeljo, dne 4- decembra na Pobrežju. Svetila mu nebeška luč!
Vrla žena umrla. Pri Sv. Ani na Prevorju je umrla dne 3. dec. Ana Pere, stara 80 let. Rajna je bila mati č. o. Filipa Pere, frančiškana in voditelja III. reda v Mariboru. Blagopokojnico priporočamo prijateljem in znancem v molitev.
Nova posojilnica v Marenbergu je del organizacije naše krščanske stranke. Somišljenike Kmetske zveze in SLS pozivamo, da nalagajo odvišen denar v tem zavodu. Posojila dale nova posojilnica pod zelo ugodnimi pogoji.
Udrnženje invalidov v Mariboru naznanja, da ima svoj občni zbor dne 18. dec. 1.1. v pisarni društva, Rotovžki trg
9,	L nadstr., ob 10. uri.
Presrečni Sv. Lenart! V tvojem šolskem gaju bujno cveto v tem zimskem mraz« dične sokolske cvetke. — Med vsemi dviga najvišje svojo glavo naš Joško, ki je s svojim sokols - j kim naraščajem v Pliberku „uspešno" j deloval za „ugodno" glasovanje. V j i svoji navdušenosti ni mogel toliko po-| čakati, da bi Koroška stalno pripadla ; } Jugoslaviji. Sedaj pa kaže v našem t že tako strankarsko zelo razvpitem tr 1 gu svoje zmožnosti in rožičke. Zadnjo nedeljo, dne 27. nov. se je osokolil taji ko visoko, da je oropal neki deklici ! vse letake, ki jih je dekle hotelo raz-| deljevati med ljudstvo za razširjanje j ! katoliškega časqpisja. „Ti si Sokoli j 1 ca", ji je zabrusil, „ti ne smeš tega j I delati." To je bil njegov najvišji smi- i \ selni vzrok, pri tem pa ]e pozabil na j i paragral 4 svojih sokolskih pravil, ki i govore, da je Sokol versko brezbri- j t žen. Isti Joško je dne 18. maja t. L j \ divjal nad šolskimi otroci, ker sta dve j učenki zamudili eno uro njegovega po- ! i uka in sta med tem časom v cerkva ob I | molitvah molili pred Najsvetejšim. — i | Starši, spametujte se in sprevidite — j j kakšni katoličani bodo vaši otroci, če j ; jih bo nravno vzgojeval sokolski Još- j | ko. Odločno odklanjajte tako vašemu ! j katoliškemu prepričanju sovražno ra- I j vinanje učitelja. Tudi našemu šolske- j j mu vodstvu se je prigodila ljuba po - j j mota. Šolski vodja Jakeo je zaprosil ! \ bralno društvo in posestnico dvorane : ! za oder, da bi se smela vršiti šolska : | veselica v prid ubogim otrokom. Last- i \ niča in društvo je dala šolskemu vod-■ stvu brezplačno oboje na razpolago» ' Kar naenkrat pa Jakob pozabi na to svojo prošnjo, ponudbe ne odkloni in odra ne odpove, ampak razglasi urad- j no, da se vrši šolska veselica v pro- : štorih Sokolskega doma. Se večjo ne- i pristranost te veselice je pokazal Ja- i kob, šolski vodja v zasluženem pokoju, ko je dal veselico objaviti samo v svoiem lajbžurnalu „Taboru", v dru- \ gih listih pa ne. Starši, ali niste spoznali, da je bila ta šolska veselica le vabilo in agitacija za Sokola, katerega so obsodili vsi jugoslovanski Ško-Ije. Zato v drugič ne puščajte svojih ! otrok v Sokolske domove, ako hočete, da vam vaši otroci ne bodo v sramoto. Šolskemu vodstvu pa priporočamo, da raje prihodnjič bolj odkrito poka - j že svojo barvo in prepričano naj bo, ; i da otroci katoliških staršev ne bodo j sodelovali na sokolski veselici, četudi se skriva za šolsko tablo. : ' i Konjiški Sokoli — pretepači. V j ž času med 27. in 30 novembrom t. 1. so se vršile v Konjicah duhovne vaje za mladeniče, predvsem Orle. Ker so te vaje dobro uspele, je med konjiškimi < Sokoli vzplamtela onemogla jeza nad ! poštenimi mladeniči. Domov se vrača- I jočega Orla so zvečer brez vsakega povoda surovo napadli. Nadut sokolaš Jaka Bezenšek p. d. Vedež je napadel mladeniča Zajelšnika. Vaditelj Sokolov daje res lepe nauke svojim članom, da ob večerih »pričakujejo« mirne fante. ' Pa kaj si hočemo, to je sokolska »omika« I
Ptujska graščina je oskrbovala ptujsko prebivalstvo z dobrimi drvi. Sedaj, ko imamo agrarno reformo, pa smo mislili, da bomo letošnjo zimo lahko kurili, da bo vse pokalo. Toda j motili smo se. Pri oskrbništvu se ne dobi nič, napisati moraš prošnjo in jo poslati agrarnemu uradu v Mariboru. Seveda ne smeš pozabiti kolkovati z dvadinarskim kolekom in priložiti še moraš kolek 5 dinarjev za rešenje. In res, agrarni urad ti še precej točno reši nadležno molbo in te potrošta in ti dopove, da njmaš pravice do drv , ker nisi upravičenec agrarne relor -me. Sedaj pa prosimo, naj nam upravičenci tudi poročajo, koliko so dobili drv. Zavidamo jih, ker imajo vsai toplo peč,
.Ceni ¡na komisiji za konjiški okraj je bila prvotno sklicana k seji za dne 9. t. m. v Maribor. To bi bilo za člane komisije velikanska žrtev. Krajevna organizacija Kmetske zveze v Konjicah je naprosila Tajništvo SLS v Mariboru, naj posreduje, da se seja preloži v Konjice. Tajništvo je to storilo in pri finančnem ravnateljstvu res tudi doseglo, da se seja cenilne komisije vrši v Konjicah v občinskem uradu dne 9. t. m.
Zvon za Petrovče. Romarska cer- j kev v Petrovčah dobi nov bronast zvon, težak 800 kg Vlila ga je livarna zvonov inž. Biihl ▼ Mariboru. Blagoslovljen je bil zvon za Petrovče v nedeljo, dne 4.
decembra dopoldne skupno z manjšim bratcem, ki ga dobi cerkev oa Vidnra ob Savi.
Slov. banke v Dolnji Lendavi Naš kr. namestnik Ivan Hribar je u-stanovil v Dolnji Lendavi podružnico „Slovenske banke v Ljubljani". Tar ima tudi podružnico „Impexa", uvozno» in izvozne trgovine, ter podružnici „Tokstilia", trgovino s platnom na veli ko. Dne 2. decembra je začela poslovati v stanovanju g. Božidara Sever, ki je imenovan za ravnatelja celega podjetja. Prireja pa se posebno poslopje kneza Esterhazyja za to podjetje, Podjetje bo poslovalo tudi v Murski Soboti. Mogoče se združijo s to banko tudi stare prekmurske bank»*
Velik požar v Ljubljani. V soboto ob 2. url zjutraj je izbruhnil v Lji bljani v skladiščih tvrdke «Balkan» in sicer v oddelku, kjer je imela uvozna tvrdka Dulas in Fabiani, skladišče za blago, tako silen požar, kalioršnjega v Ljubljani že dolgo niso imeli. Imenovana tvrdka je imela v teh skladiščih raznovrstnega blaga v vrednosti 30 milijonov kron. Najpoprej so začeli domači delavci z domačo brizgalnico skozi okna gasiti požar. Komaj ko je trikratni strel z ljubljanskega grada naznaail, da je izbruhnil požar v sredini mesta, že so od vseh strani prihitele na pomoč razr.e brizgalne. Policijska straža je takoj obkolila pogorišče, iz artilerijske vojašnice je prišlo na pomoč tudi vojaštvo, Požar se je bliskovito razširjaL Grozen je bil prizor, kako je siloviti ogenj čimdalje višje bruhal plamen proti zimskemu jasnemu nebu. Ža hip se je zdelo, da je vsako rešilno delo brezuspešno. Toda požarne brambe, vojaštvo in straža so zastavili vse svoje sile. I* skladisča so skozi okna metali blago, katerega so rešili za 20 milijonov kron. Po izpovedbi lastnika skladišča je zgorelo raznega blaga za 10 milijonov kron. Tvrdka je bila zavarovana, tako, da ne trpi nobene škode. Kako je nastal požar, še ni dognano.
Wrangiovoi za povrat v Rusijo. Trije generali Wranglove vojske: Krin-ski, Milkovski in Pilbič so izdali na častnike in vojake bivše Wranglove armade poziv, da se naj predajo sovjetski vladi in vrnejo nazaj v Rusijo. Ko bi le hoteli ta poziv posluhniti tudi Wranglovci pri naših pograničnih četah. Za Rusi pograničarji ne bo žaloval nobeden Jugoslovan.
Snega nimamo preveč sstao pri nas, ampak več kot dovolj ga je tudi na Hrvatskem. Veliki snežni zameti po Hrvatskem so potrgali innoga lelelon-skih in brzojavnih žic,, ¡w
Na smrt je obsodilo novomeško porotno sodišče 36 let starega Ferdinanda Weiss, ki je ubil lansko jesen na Do-bliški gori pri Črnomlju s sekiro svojo ženo in hčerko. Mrtvi trupli je na to skril v neki bajti, katero je pa zažgal, da bi ne preostala nikaka sled njegovega divjaškega zločina.
Policaji štrajkajo v Splitu. Ker ni prejala splitska državna policija že 4 mesce posebnih nagrad za ponočno službo, niti ne zimske obleke, so se odločili redarji, da opustijo nočno službo, na kar so pač že komaj čakali razni tatovi in lopovi.
Kar 4 detektivi (policaji v civilu) pred sodiščem. V Sarajevu se bo vršila te dni glavna razprava proti četvorici detektivov. Trije od teh policajev so obtoženi radi zlorabe uradne oblasti, eden pa radi tatvine.
Državni uradnik pošilja hajdukom streljivo. V beograjskih listih öitamo zelo zanimivo in značilno vest, da je okrožno sodišče v Mitrovici na Koso* vem obsodilo nekega policijskega pisarja-,uradnika, ker je zalagal he'.du-ka in razbojnika Azim Bejto z orožjem in streljivom. Ta slučaj nam pažj dovolj jasno kaže, kake ljudi imamo vse v naši državni službi. Po -užni Srbiji so hos'te in planine polne fiaj dukov, ki so skoraj vsi oblečen) -v vojaške in uradniške obleke, im\jo uo vo orožja in se tako lahko sou5<?a/o v resne boje z žandarmerijo. Oblasti zasledujejo in preganjajo njih sorodnike, osebam v upravni služii pa na posvečajo nobene pozornosti, knr so jim zdijo vzvišene nad vsakim sumom ■n tako se redko zgodi, da se med policijo najde kak hajduški lderant in j.i-fr.agač
Jareninski orLiški krožfek priredi 11. t. m. svoj redni občni ebor. Na dnevnem redu je volitev odbora,. Se-
.¿tre, udeležite sa sigurno iu tofce tega občnega zbora.
ie Ormoža. Na veseli gostiji Luk-man-Stojko se je nabralo za ormoške Orle 208 K in na gostiji Praprotnik-Ifedik so veseli gostje darovali za ormoške Orle 700 K in za gasilno društvo pri sv. Miklavžu 272 K. Bog povrni vsem f — Naši Orli, Orlice, orlovski naraščaj, Marijina družba in Vrtec Marijin, vsi delujejo prav živahno. Po končani agitaciji za katoliške časopise komo poročali o našem napredku. Že sedaj lahko mirno trdimo, da se bo število naročnikov r t naše časopise gotovo pod<ojilo.
Dijaški kuhinji v Celju je poslal g. Alojz Kronovšek v Braslovčah 410 K, ki jih je nabral na svatovščini g. Roj-aika, organista v Grižah z gč. Perger-jevo iz Braslovč.
Razgled po svetu.
Veliki Izgredi na Dunaju. Ker j»
y zadiijh dneh padla vrednost a v str. denarja tako nizko, da se dobi za v i ■naše kro«e 100 avstrijskih kron, it judi draginja v tej državi dosegla vr-ioglavo višino. Ta položaj je pOgn,J iuna.ske ljudske in delavske množit« do obapaih činov.. Dne 1. t. m. je u-staril« delo vse delavstvo tovarn u Flor asdonu, ker ni moglo več izha ;ati z mezdo. Izstradano, premi a/euo, slabo oblečeno in napol obuto do »avstro 8$ je v prvi vrsti obrnil"» proti ji javkam ia ljudskim izsesalceia. vo-rižnv bb in borznim špekulantom — Ljudje množice, več kakor 30,JC2 o-teb, so se valile proti Dunaju. Med i-otoc-a ja delavstvo marsikaterega a-leganino oblečenega gospoda ustavilo in ga neusmiljeno preteplo, in neka -g& bogataša bi bih kmalu obesili na klici. Ljudstvo je popolnoma pobesnelo Polici„a .¡e bila" brez moči. Le z velikim aaporom se je vojaštvu posrečilo, ¿a ljudska množica ni razdejala dunajskega borznega poslopja». Položaj j« postajal od minute do minute o-pasaejši. Policija se je morala poskrili, sicer bi jo bile razl4utene ^udske »možice pobile na tla. Hipoma se je Jelarstr«» rsulo po ulicah, pri Semei i»o bih izvršeni veliki ropi in tatvina. Delavstvo je planilo po kavarnah in hotelih, razbilo dragocene šipe, no-aran.o »pravo in pohištvo. Planili so «udi pe trgovinah ter odnesli, kolikor, ae ja sploh dalo odnesti. Hotel „Bris-&>1" so popolnoma oplenili in razbili, ¡rsem gostom, ki so se nahajali v ho-¿elu, pa pobrali denar in druge dragocenosti. Dvema Angležema so od-jzeli 12K milijona kron, neki gospe} a» odnesfi s torbico vred 1 miiijon K denarja ia vse dragocenosti. Po Rin-jgu je delavska množica strašno raz ■■ aajala. Vlomili so v razna skladišča ter odnesli zelo veliko blaga. V teh izgredih je bilo ranjenih več oseb — jjolicija je t kratkem pozaprla nad 4 sto oseb Po ugotovitvah je bilo oplen-jenih 168 prodajaln in skladišč., Kolikor se je dognalo, znaša vrednost teh razbitih šip in ogledal nad 1 milijardo kroa. Skupna svota na razbitem , poškodovanem in odnešenem imetju anaša preko 3 milijarde K. Lastniki o-plenjenih in opustošenih prodajalen in skladišč, hotelov in kavarn so odpustili vse sro> uslužbence, vsled česar je število brezposelnih na Dunaju naraslo za norih 60.000 oseb, Vlada je poklieala od vseh strani vojaštvo. Iz Linza so prišli trije bataljoni, iz Ko-»oške dra in iz Gornje Avstrije večje Stavilo karalerije. Tujci zapuščajo Du maj kar trumoma, tako da vlada na dunajskih kolodvorih silna gn'eča. — Zastopniki tujih vlad so izročili avst-trijski vladi nalog, da nemudoma ukre ae potrebne korake, da se v bodoče •aabraaijo slični izgredi. Toda vse to »kupaj ae bo ozdravilo do mozga bol-»e Avstrije, marveč drvi ta državica a veliko is nevzdržljivo silo v globok prepad.
Madžarska surovost. Madžari se *ftj radi prištevajo med olikane narode ia ai domišbujejo, da zajemajo oliko * veliko žlico. Sledeči slučaj pa 'spravim madžarsko ol ko v zelo slabo Jug. Kaet Andrija Fiderbind iz Su-faoMee je prestopil madžarsko mejo —
isa »a Madžarskem svoja posest-f* Nek «jegov osebni nasprotnik ga je «radii oblasti češ, da je jugoslov. *Mjon. Oblast ga je dala vkleniti r težii verige in ga je odposlala r Bu-«'»peSto. V Budimpešti so ga slekli *»»»sa, ga obesili z jflaTO «ara-
dol in ga tako pretepli, da je bilo njegovo truplo ena sama krvaveča rana. Vre', so ga nato v temnico, kjer so ga pustili ležati brez jedi in brez pijane celih šest dni. Napol živega so g i privlekli iz ječe ter ga začeli zno-v* strahovito mučiti z namenom, da priana, da je špljon. Privezali so ga na stol in mu goreče cigare pritiskali na golo truplo. Ta muka jo trajala tako dolgo, dokler je bil pri zavesti. O-pekline in rane so bile strahovite. Ko je začel nekoliko dihati, so mu dali nef&i jedi in pijače, nato so ga pa poslali v mesto Zalaegerzseg, kjer so puzaprti najhujši hudodelniki. Tudi tukaj so ga mučili. Končno so reveža spravili v bolnišnico — bil je Že na pol mrtev. Ko si je nekoliko oporogil in okreval, je pobegnil iz bolnišnice, da se izogne nadaljnemu trpinčenju nekega v bolnišnica nastavljenega — zdravnika Oblečen v bolniško obleko, je po dolgem in trudapolnem potovanju ponoči prišel nazaj v našo državo, J*jet je našim oblastim pripovedoval o leverjetnih mukah, katere je moral jrestati na Madžarskem. Zanimalo bi las svoj čas izvedeti, kakšne korake bo naša vlada podvzela napram madžarskim surovinam.
Rudarska stavka na Češkem. V ostravsko-karvinskem okrožju je komunistično delavstvo uprizorilo obširno stavko. V stavko je stopilo 60.000 delavcev. „Delnicky Dennik" poroča, da so v soboto zasedli vojaki in orožniki rudnike v polni bojni opremi.
Samomori iz bede. Velika beda, ki je zadela razne lastnike hiš v velikih mestih, je dovedla zlasti v Berolinu in na Dunaju do samomora. Pred dnevi se je pripetil sledeči žalostni slučaj samomora: V neki hiši v Berolinu so skupno živeli neka 71 let stara ženica in dva njena brata v starosti 63 in 68 let. Ker so vse svoje prihranke vpora-bili že za časa svetovne vojske in deloma tudi po končani vojski, jim ni preostalo nobenega drugega imetja nego hiša, v kateri so živeli, koji dohodki pa z daleka niso pokrili njihovih najnujnejših življenskih potrebščin. Nekega dne so se vsi trije sestali v eni sobi ter sklenili končati svoje življenje. Odprli so cev za plin in tako mirno čakali, da jih reši bede smrt Starka je sedela na stolu, eden brat je bil naslonjen na stol, a drugi se je vlegel na divan. Ko so sosedi drugega dne odprli sobo, so našli vse tri osebe mrtve.
Mesto, ki ima 6 županov. Vsled neprestanih prepirov med strankami je mestno zastopstvo v Bratislavi (Požun) sklenilo, da si naj izvoli vsaka teh strank po enega moža, ki bo župan. Tako je torej prišlo, da ima Bratislava, menda edino mesto na svetu, sedaj kar šest županov, ki se v svoji službi vrstijo tako, da vsak teh žu panov vrši županske posle po dva mesca.
General-razbojnik. Pred dnevi je berolinska policija zasačila pri tatvini človeka, o katerem se je dognalo, da ima na svoji kosmati vesti več drznih tatvin, vlomov in celo razbojništva. Na policiji je pokazal legitimacijo, glasečo se na ime Geza Ber. Po natančnejši preiskavi s» d gnali, da je bil ta človek general v Bela Kunovi rdeči armadi. Pred prihodom na Madžarsko, je bil general v ruski sovjetski armadi in se je zval s pravim imenom Hubert Koni-ger, ruski žid.
Konj, ki zna pisati. V Nemčiji so imeli konja z imenom »Hans«, ki je znal z udarci s kopitom računati. Slava tega nemškega konja pa ni dala mirovati Francozom. Posrečilo se jim je najti zelo bistrega konja, katerega so naučili čitati in pisati. Dali so mu ime »Rouhet<. Ta konj je bil tako spreten, da je znal ugasniti svečo, ne da bi se dotaknil sveče.
Šestkratni morilec obsojen na smrt. Pred pariško poroto se je te dni vršila kazenska razprava proti šestkratnemu morilcu Landru, ki je trajala celih 25 dni. Landru je bil obtožen umora šestih žen, katere je zvabil v svoje stanovanje jih tam zadavil in trupla zažgal v peči. Imel je ljubavne razmere z 283 ženskimi osebami. Razprava, ki je zanimala skoro mesec dni vse svetovno časopisje, je bila zelo zanimiva. K vsakodnevni porotni razpravi je bil velikanski naval. K poroti v Verseillesu je vozil dnevno zjutjaj in zvečer poseben Landrujev vlak. Porota je obsodila šestkratnega morilca na smrt. Landru je smrtno obsodbo s posmehom sprejel. Porotniki so zaprosili za njegovo po-miloščenje.
Smrt v valovih jezera. V hotelu Pallanca ob jezeru Lago Maggiore je stanovala ruska kneginja Tenovsky. Njenega moža so v Petrogradu ubili boljševiki, na grozen način so ji tudi usmrtili očeta in mater. S svojim detetom je zbežala iz Rusije. Pred dnevi ji je umrl edini otrok. Vsled teh udarcev je postala obupna. Oblekla se je v dragoceno obleko, pisala pismo policiji, da sporoči svoje dragocenosti za dobrodelne namene, nakar je šla k jezeru Ko je bilo jezero najbolj razburkano, je skočila v vodo. Silni valovi so jo kmalu zagrebli.
Smrt t kovčegu. V Heilbronnu na Nemškem se je pripetil sledeči, mozeg pretresujoči slučaj: V bornem stanovanju je bivala neka obitelj. Mož je bil delavec, njegova žena pa delavka. Imela sta dvoje otrok v starosti 12 in 4 teta. Ko sta zjutraj odšla na delo, sta oba otroka pustila doma brez nadzorstva. V sobici je bil prazen kovčeg, s katerim sta se igrala. Sla sta v kovčeg. Pripetilo se je, da se je pokrov kovčega tako zaprl, da otroka nista mogla iz kovčega. Ko sta zakonska prišla opoldne domov, sta našla po dolgem iskanju oba otroka v kovčegu mrtva, zadušila sta se.
Najdragocenejša ura. Urar Jožef Krist v Augsburgu je izdelal uro, ki je pravi umotvor. Uro je nesel na Dunaj, kjer je bila razstavljena Na uro je vzel patent. Ves Dunaj je občudoval ta umotvor. Na razstavo je prišlo tudi več Amerikancev. Nek Ameriški milijonar se je v uro tako zagledal, da jo je hotel imeti za vsako ceno. Končno je bila kupčija sklenjena za 25 milijonov avstrijskih kron.
Okradena princesa. Princesa Štefanija Hohenlohe se je na nekem potovanju ustavila v Parizu. Ob priliki kupovanja v neki trgovini ji je izmaknil nek neznan lopov denarnico in nakit. V denarnici je bilo 600-000 francoskih frankov.	v
wudna stavka. Voditeljica ženskega komunističnega gibanja v Halle u neka Hedwig Krüger, je bila obsojena radi soudeležbe v prevratnih nakanah na 6 let težte ječe. Tej ženski pa v zaporu nikakor ne ugaja. Na vsak način bi se rada izmuznila. Sedaj je pričela z odklanjanjem hrane. Pri tem je tako oslabela, da bo najbrže v kratkem umrla.
Mrlič rešen - pogrebci pa ponesrečili. Nedavno se je vršil v bližini mesta Chikago pogreb. Sprevod, ki je krenil proti cerkvi, je moral preko železniških tračnic. V istem hipu je pridrdral eks-presni vlak in zdrobil 10 ljudi. Vozu z mrličem se ni ničesar zgodilo.
Gospodarstvo.
Kaj nas uči letošnja trgatev?
Letošnja trgatev Je vinogradnike vsestransko zadovoljila» Pridelali so izborno kapljico. In tudi r kvantitativnem oziru — kar spočetka ni bilo pričakovati — je bila vinska letina 1. 1921 nad vse pričakovanje dobro. Letošnje vinske mošte so vinogradniki prodali po 19 do 20 K izpod preše — Samoobsebi je razumljivo, da so kupci plattvali mošte sorazmerno po slad s.ornih stopnjah. V naslednjih tednih so se nakupovalno cene že nekoliko dvignile. Plačevali so novi pridelev po 21—24 K in za boljše, sortirano blago celo 26—28—30 in še več K, Zaenkrat jo.vinska trgovina nekoliko zaspala. Vzroki tega mrtvila tičijo v mi.enkosl-r,em izvozu v inozemstvo, padanju valute >n razmeroma večjih potrebah tu-zeiüs'cega konzuma.
Letošnja prvovrstna letina je v marsucaterih vinarskih okoliSih vzpodbudila vinogradnike k — rigolanju . Ne mislimo se v teh vrsticah baviti z rigolan^em samim, pač pa bi nasveto-vaü vinogradnikom kolikor mogoče čistih in ne mešanih nasadov. Po -misliti je treba, da, ako hočemo uspešno tekmovat' z drugimi vinorodnimi deželami, moramo sloves naših vins -kih gričev vzdrževati samo s sortira-nimi vini na višini ugleda. 'V naših vinarskih okoliših snujejo podjetni vinogradniki proizvajalne in vnovčeval-ne vinarske'zadruge. Te zadruge bodo pa samo takrat premagovalo kon -kurenco privatnih mešetarjev in vin-skin trgovcev, če bodo zadrugarji postavljali v svojo zadružne kleti prvovrstna in predvsem sortirana vina,
Vinogradniki so so letos lahko že pueprlčali, da je sortirano blago našle mi odjemalcer in tudi višje cene .
nego tesortirana vina. Kaj detfi iz t»*
y a ? Na vsak način bodo morali r bodoče razmišljati tisti vinogradniki, ki svoiega pridelka niso sortirali, o po trebi sortiranja. Priznati moramo, dai je ¡Ltrtiianje v mešanih nasadih težja izvedljivo, razen tega pa še združen» z zamudo in nekoliko večjimi stroški za deiavske moči.
Napolnjevanje zrelih vin r steklenico je revnemu vinogradniku radi pomanj-! kanja potrebnih kletarskih potrebščin itd. skoraj nemogoče. S časom si bodo novo osnovane zadruga nabavil« steklenice, zamaške, kletarske aparate, precejalnike itd. in v zadružnih kleteh bodo izkušeni strokovajaki veliko lažje ravnali z vini nego posamezniki, katerim manjka običajno stro kovno znanje. Vinogradniki bodo pa zadrugam ustregli le s sortiranlmi vini. Početki vinarskih zadrug, kakor n. pr. „Ljutomerčan", ki se je nedav>-no ustanovila v središki okolici, so šo sicer skromni, (Toda imena podjetnih m agilnih ustanoviteljev nam jamčijo!, da bo omenjena zadruga s časom št prav dobro uspevala. Dandanes, ko rastejo zahteve konzumentov po sor* tiranih, stekleničnih vinih in ko vin, zadruge v tem oziru obetajo rešitev tega vprašanja, je bolj kot kedaj prej potrebno da vinogradniki prihodnjo pomlad na pozabijo vrednosti sortira -nih vin. Kjerkoli je mogoče, povsod npoštevajte praktičen pomen Čistih nasadov in na ta način olajšanega sortiranja vin.
Kaj moramo pri rigolanju upoštevati? Vinogradniki so ponekod že pridno pričeli rigolati. Rigolanja v močno zmrzli zemlji ni priporočljivo. Snega naj nikdo ne zagrne r jarkih;! najboljše je, če se., a vrže naza<j, na zrigolane grebene.' Istotako se naj skrbno izbere globoko vkoreninjen plevel, osobito koreničje slaka, lapuha osata itd, Koreničja in ostankov starih trsov naj se ne pušča v zemlji: treba ga je vreči na zrigolano ozemlje* To pa radi ' uničevanja trtne uši in plesnivosti korenin, Rigolati jo treba najmanj 60 in k večjemu 80 cm globoko, Kulturna, t,' j. gornja rodovitna plast mora priti tje, kjer se pozneje razprostirajo vznožno korenino nasajenih trt. Jarki naj bodo široki 1 meter. V močno nagnjenih legah se naj| napravi gornjo steno jarka čim višjo, ker se le na ta način doseže predvideno debelost zrahljane zemske plasti. V manj nagnjenih legah to ni potrebno. Pri rigolianju v nagnjenih legah je važno, da je dno jarka nagnje^ no napram hribu,, Na ta način dosežemo nekake stopnjice, ki zabranjujejo plezanje zrahljane plasti. Nikakor pa ne sme ležati zrahljana zemlja na dnu ki poteka vzporedno s padcem zemske površine, V nagnjenih' legah na| se z rigolanjem prične na spodnjem koncu zemljišča. S tem si pospešimo in o-lajšamo delo. Zadnji jarek na gornjem koncu zasujemo z zemljo, ki jo odvzamemo tik za} vinogradom ležečemu zemljišču. »V slučajih, kjer pa to ni mogoče, pa z zemlijo iz prvega Jarka, katero je treba spraviti na gornji del zemljišča. V izmozganih zemljah, ki si niso odpočiDe, ali pa, ako jih nismo zboljšali s pomočjo zelenega gnojenja itd. je priporočljiva enkratna gnojite v s fosiorovo kislino, katero dajemo v obliki 12—15 met, stotov Tomaževe moke Ta množina je preračunana na 1 ha. To umetno gnojilo je treba z zrahljano zemljo temeljito pomešati.
Ako sodi tečejo ah premačejo si belijo naši gospodarji glave, kaj naj store; da odpomorejo tej nevolji, posebno če mazanje z Ilojem nič ne pomaga. V takih slučajih pomore le „kit za sode", ki si ga vsak vinogradnik ahko doma naredi na sledeči način:1 Vzamo so 6 delov dobrega loja ( 6 dkg ali za večjo množino 80 dkg ali 60 dkg) in 1 del (1 dkg ali za večjo množino 5 dkg ali 10 dkg) pristnega, čistega Čebelnega voska. To se dene skupaj v primerno posodo in se na o-gnju razpustiti. Tej raztopini se pride-ne toliko na drobito, lino sito preseja-nega pepela (ne od premoga) da postane precej gosta. Sedaj deni posodo na hladen prostor in ko se toliko o-hladi da zmes lahko zgneteš med rokami, naredi po 10 cm dolge, za palec debele okrogle paličice, katere shra ni na suhem, zračnem prostoru. Ker se palčica vtrdijo, se morafo pred vporabo med prsti tako dolgo mencati in gnesti, da zopel postanejo meh-

ka. gpsaffld» in razpokIin*a iz katerih «od teče dobro obriši, da| bodo suhe, golem pa s temi mehkim kitom hitro sama® luknje.
¡Rjavenje vina». Ker je bilo letos «Iravo »egnilo grozdje, se bo le redko kodad pripetilo, da}, bo belo vino imelo „visoko barvo", Vendar pa B0 najde h» in tam taka' kapljica. Tako fino M mora pretočili v močno za-iveplaa sod. Pri tem delu se naa pazi, da pride kolikor mogoče malo z zrakom v dotiko. g pipe naj teče v lebelom eurku in škaiii se naj hitro praznijo v zato pripravljeni sod, ki se mora skrbno dopolniti in dobro zabiti, da ne pride zrak do vina. Spomladi se to vino še enkrat pretoči na «ti «a&n, todaj v manje zažveplani •od
¡¿omeljska vlaga, je za dobro pre-almovanje goric največjega pomena in ker letos od mesca julija nI več deževalo, so se vinogradniki nad zadnjim tedatnim dežjem in snegom razveselili, ker je suha zemlja dobila potrebno vlagou Napila se je mokrote in ker je tudi rožje dobro dozorelo se ni bati «ormaln« zime in mraza.
Cene vinu se dvigajo. Iz Ljubljane in ostale Kranjske je dospelo pretekli teden mnogo kupcev y Haloze, Slovenske in Ljutomerske gorice. Tudi gostilničarji iz Dravske, Šaleške in Mežiške doline pridno nakupujejo v naših krajih. Cene so v zadnjem tednu poskočile za 1—2 K pri litru.
Članom Kmetijske družbe za Slovenijo naznanjamo, da je plačati članarino pri podružnicah najpozneje do 31. marca 1922. Porodilo »Kmetovalca«, da morajo udje podružnic oziroma Kmetijske plačati Članarino za 1. 1922 najkasneje do 15. januarja 1922 je netočno. »Kmetovalec« je ravno radi tega to pisal, ker Kmet. družba želi, da bi udje že ob začetku leta vplačali članarino. »Kmetovalca« se namreč tiska samo toliko izvodov, koliko članov je pravočasno vplačalo letno članarino. Pozivamo naše člane Kmetijskih podružnic, da torej čimprej vplačajo letnino za i. 1922.
Zgarje iz tropin. Cefudi se grozdje še tako dobro izpreša, ostane še vendar nekaj sladkorja v tropinah , ki začne vreti in se pretvarjati v alkohol Da se ta alkohol ne izgubi, de-nejo naši kmetovalci tropine takoj po prešanju v polovnjake ali v kako drugo posodo (tudi v cementne jame), koder se dobro poteptajo in naphejo in potem zavečijo, da ne more alkohol iz-puhtevati. Mnogi pokrijejo tudi tropine s papirjem ali trenim listjem in še zamažejo z debelo plastjo ilovice. Pri tem je treba paziti, da se špranje, ki nastajajo vsled sušenja ilovice ln radi pritiska odhajajoče oglenčeve kis -iine, zopet dobro zamašijo. Alkoholno vrenje tropin je končano po preteku 8 —8 tednov in tropine so zrele za žganje. Kako se žge,' ve vsak, omenili bi samo, da ni posebno koristno, ako pustijo naši kmetovalci „plaviž" predolgo teči, ker je boleta predraga. Žganje, ki se dobi iz tega plaviža, še ne plača izgubljenih dragih ur. Prežgan ne in posušene tropine se dobro krmilo za svinje, goved in celo za konje . Posebno letos, ko primanjkuje krme , se naj porabijo za živalsko hrano, V tSemčiji stane kilogram suhih tropin 80—40 v. Vroči podliv, to je tekočina, s katero so se zalile tropine, da se ne prismode, vlivajo mnogi nemški vinogradniki, ki izkoriščajo vsako gospo-Sarsko snov do zadnjega, v odprte polovnjake ali kadi, v katere so :na gosto vtaknili brezove vejice in šibice . Ko se ta podliv ohladeva, se izkristalizira iz vroče tekočine na šiibicah vinski kamen (Weinstein), ki je dandanes oreoej v ceni. Kilogram stane 20—25 K. Sibice se potem z lesenim kladivom potolčejo, da spravimo od niifi vinski kamen. Umni in skrbni gospodarji pazijo na vsak vinar, da ne gre-v izgubo. Letošnje tropine je vredno žgati ker dajo od' kotla 3—4 1 žgan -ja. Cena tropinskemu žganju je 70— 00 K za 1 liter.
Čebelarska podružnica v Prven-»ih bo imela dne 18. decembra ob 2. uri popoldne pri čebelarju Fr., Zelniku občni zbor. Zraven bomo Še imeli nekaj podučnega in zanimivega. Čebelarji pridite in &e pridobite več no' rib Članov?
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. dec. 1921, se je pripeljalo 52 prašičev. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 4 tedne stari komad 100—120 K, 5-6 tednov 180— 200 K, 6-8 tednov 400- 450 K, 5-6 mescev stari 600- 800 K, 8—10 mescev 1400-1800 K, 1 leto stari 2000—2200 K. Pol pitane svinje 1 kg mrtve teže 32—34 K, Plemenske svinje 1 kg žive teže 26—28 K.
Cene hrvaške živine. Poročilo zadnjega sejma v Zagrebu : voli po 16 do 18 K kg. žive teže, telice 22-24 K, krave 8—14 K, teleta 22-24 K, prvovrstne svinje 42 — 54 K, drugovrstne 36— 42 K- Seno so kupovali v Zagrebu l po 650—900 K 100 kg, slamo pa po 350-400 K.
Živinjske cene v Nemčiji. (Za 50 kg žive vage): goveja živina 250 do 12.000 mark, teleta 400-13.000 mark, ovce 300—750 mark, svinje 1000 do 2000 mark. Te cene se pač morajo razumeti od najnižje do najvišje vrste.
TrgOvinaTs poljskimi pridelki. Sedaj, ko je pritisnila zima, je postalo povpraševanje po poljskih pridelkih ži-vahneje na naših žitnih trgih. Pšenico plačujejo po 1350 do 136o, moko nula-rico pa po 1900 K. Povpraševanje po stari koruzi je zelo veliko in jo plačujejo po 1100 K. Nova koruza se kupuje za one kraje v naši državi, ki za letos niso pridelali dovolj prehrane in se plačuje po 1020 do 1030 K. Poljskih pridelkov se izvaža zadnji čas zelo malo. Krivda slabega izvoza je znatni padec
čehoslovaške in avstrijske krone. ____
" Cene nekaterim kmet. pridelkom v Mariboru. Krompir 4 K 1 kg, repa 3 K, zelje 10 K, ajdovo pšeno 24 K (liter), jabolka 15-20 K 1 kg.
Razlike v cenah. Ptuj je dolgo časa slovel kot mesto, v katerem se je po ceni živelo. Ftujčanom so zavidali špeh, ki ga vozijo Špeharji na sejem, in pravili so, da se nam masf mastnih puranov cedi po ustih. Ti „mastni" časi pa so že zdavnaj minili. Navedemo nekatere cene lanskega in letošnjega leta. Mleko lani 4 K 1 liter, letos 8 K, jajca 2 K, sedaj 1 do 10 K, krompir 1 kg 1.60 K, zdaj 4 K, mast 45 do 50 K, sedaj 94 K, kislo zelje K 3.20, sedaj 20 K, luk venec 3 K, letos 20—24 K, vrhnja lonček 8 Ka sedaj 18 K, ravno tako sir. Surovo maslo 60 do 100 K, fižol pint 8-4 K, a sedaj 14 K, zeljnata glava 1 Kr zdaj 16 K, repe 4 za 1 K, sedaj ena 1—2 K. Podražila se je tudi povrtina; en-divija lani 1 K, letos 8—10 K,
Hmelj. Od našega zadnjega poročila se na hmelj skem trgu v Zatcu ni dosti spremenilo, kajti pokupilo oz. prodalo se je le malo hmelja. Cene so se gibale med 5000—6000 za 50 kg. V Franciji so pošle vse zaloge hmelja. Povprašanje po hmelju manjvredne kakovosti je malenkostno.	,.>;.
1140-1145 naših K. V Curihu notira naš dinar 180. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla
g tOČlv
Dopisi.
Lesna trgovina. Izvoz lesa iz naše države je zadnji čas zopet znatno oživel. Živahna lesna izvozna trgovina vpliva tudi na cene našega lesa, ki so se začele dvigati. Zima je pritisnila na Italijane, ki so se začeli toplo zanimati za naša drva. Italijani plačujejo naša drva za kurjavo za vagon postavno postaja odpošiljanja 5000—6000 K. V Italijo se tudi izvažajo velike množine na šega bukovega in stavbenega lesa. Pri izvozu mehkega lesa v Italijo nam znatno konkurirajo Nemci in Avstrijci. Francozi in Angleži se zanimaio za naš fini hrastov stavbni les. Čehoslovaška valuta se vedno dviga, radi tega tudi pada konkurenca čehoslovaških lesnih cen. Čehoslovaki skoro ne morejo več izvažati svojega lesa v države, s slabo valuto, ker je nemški, avstrijski in naš les veliko ceneji. Dokler bo čehoslovaška valuta tako visoka, naša pa nizka, bomo vedno lahko konkurirali s čehoslovaškim lesom, ki je dokaj opa-sen nasprotnik naše lesne trgovine. Iz razlogov dviganja čehoslovaške valute je oživel naš izvoz lesa.	&
Nove 20 dinarske bankovce nam je poslala Amerika in sicer 100.000 komadov, Komisija, ki je prevzela te bankovce, se je izrazila, da so zelo dobro izdelani. Nove novčanice bodo kmalu predane prometu.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 273—274 naših K. Za 100 avstr, kron je plačati 3.70-3.90, za 100 če-noslovaških kron 305-306, za 100 nem ikih mark 131-132, za 1Q0 laških lir
Maribor. Sv, Elizabeta, mati u-božcev, mladinska igra s petjem v 3, j dejanjih se ponovi v nedeljo, 11. de- i cembrft ob 3. uri popoldne v Narod- j nem domu. Sodeluje krčevinska god- \ ba. Ker so dohodki namenjeni za rev^ ne otroke k vinske Šole, se prepla-čiia hvaležne sprejemajo. Predproda-ja vstopnic pri sijmostanskein vratarju. K obilni udeležbi vabi Mladeniška Mar. družba,
Hoče. Dne 4, decembra je bila tukaj seja članov posojilnice. Poročevalec je povedal, kolikoj je posojilnica dolžna Eskomptni, banki, koliko ima vojnega posojila itd. Nato je prišel prejšnji predsednik g. Paul Vernik s potrdilom, da so: on in g. Rotner iz Hoč, g. Tomažič iz Frama, g. Domar denik iz Zg. Hoc, plačal^ Eskomptni banki 60.000 K. Zahtevali so pa, da bi naj vsi udi, kateri so že svojo posojilo plačali, še enkra plačali 1200 K, da bi oni dobili svoj denar nazaj. Seveda je hotel sedanji predsednik g. Jože Pleifer odstopiti, Vojnega posojila so dali 50,000 kron, sleveda brez vrednosti udov, Dva nemška učitielja iz Hoč, katera sta bila poprej tajnika posojilnice (sedaj sta oba v Nem. Avstriji), sta si Še pred preobratom izposodila velike svote denarja. Nek bivši u čitelj iz Zg. Hoč ima tudi precejšnjo svoto dolga. Kdo naj te dolgove plača? Naj bi jih mi? Ne! Mi plačamo samo to, kar smo dolžni z; obrestmi. Po preobratu so poslali 200.000 kron v Gradec, ker so mislila, da bode denar tamkaj najbolj na varnem, seveda bi jim sedaj graška rajfeizenovka poslala denar nazaj"; pa v avsitr. valuti, pri tem bi pa imela posojilnica v HoČah velikanski primanjkljaj ali deficit.. Mi pa, pravimo: stedaj naj plača bivši nemški in samostojni predsednik posojilnice Paul Vernik in tista dva u-čitelja, katera sta tajnikovala in tako spretno vodila posojilnico, i Tinje. Tu razsaja v Turški vasi , legar — že je zahteval štiri žrtve — pa se še borijo tri mlada bitja s smrtjo.
Cven Pri nas ima liberalec Rajh joško lov v najemu za 2000 kron, dočim bi drugi ljubitelji lova plačali 25 000 K, a Šamostojneži so zato, da ot drži lov Rajh Joško, ker jim da včasih kako kupico vina. Izvrstni gospodarji, kaj ne? Naš rihtar Drašek se tožari in hodi pridno po sodnijah, sicer pa je veren sluga Rajh Joška, br*z ko-jega dovoljenja niti kihnitf ne upa. Našemu nadučitelju in njegovi „milost-ljivi" je liberalna politika in zabavni večeri pri Rajh Jošku bolj pri srcu ko šola. Imamo trirazrednico, a poučuje se samo v jednem razredu. Tako izgleda skrb liberalcev za izobrazbo ljudstva. Pri volitvah v krajni šolski svet je zmagala naša stranka, a liberalci bi radi volitve ovrgli. Baje skuša nadzornik Koropec ugoditi našim liberalcem, pa ne bo šlo.
Iz laškega okraja. Pesniki so o-pevali Savo; saj jo Sava največja reka v Sloveniji, delala je mejo med Kranjsko in Štajersko, Po ustanovitvi Jusoiavije je seveda to. minulo, ker ni bilo več Kranjske in Štajerske. Stranke, katere so sedaj na vladi, so si zopet zaželele Kranjsko in Štajersko na zaj: izmislili so si ljubljansko in mariborsko oblast. Toliko opevana Sava ne bo na načrtu vladinovcev več mejna reka. To vlo^o naj prevzame — saj tako so nekateri predlagali — Gračnioa, ki izvira pri Planini in s© izliva blizu Rimskih Toplic ne v mor je ampak v Savinjo, Nameravali so občino Loko odtrgali od laškega okrožja in prideliti ljubljanski oblasti. Se daj pa je predložen nov načrt. Meja se naj pomakne proti severu, mogoče bi prišla kot mejna reka v pošitev La-homnica, ki se izteka pri Marija Grad eu v Savinjo, pa ker je bila žalibog lotos več mesecev skoraj suha^ tako, da so obstali ob njej večinoma vsi mlini, so se vladni gospodje premislili in tako bo meja po suhem, tako, da se občino Sv, Rupert odtrga od laškega okraja in ostane pod Štajersko mi vsi dru^i pa postanemo Kranjci. Šamostojneži so izdali oklioe na ljudstvo, naj ugovarja proti delitvi Štajerske.
Gospodje, župico, kateno sle a varila, boste srebali sami» Pri prihodnjih volitvah bomo vas in vajo razdelitev poslan med staro šaro,.
Piiece. Velemožni posl. in podpredsednik parlamenta je še povrh sekves-ter na jednem veleposestvu. Za to tru-dapolno delo dobi mastno plačo in u-živa razne dobrote pri oddaji krme itd. pa upošteva le popolnoma poslušne sa-mostejneže. Ali ni to korupcija ? Kaj bi rekel gospod Urek, če bi kateri posla nec SLS. bil sekvester?
Brežice V celem Posavju s« nestrpno pričakuje, da bo gostobesedni poslanec in sekvester Urek v »Kmetij skem listu« pojasnil razloge, kateri so privedli tajnika Samostojne Žnuderla do tega, da je izstopil iz stranke in pristopil v drugo stranko — za Žnuderlom bodo šli drugi in kmalu bodo ostali v Samostojni le voditelji, ki so s stavbo novih hiš, nakupom veleposestev itd že izvojevali — staro pravdo
Kaj vse lahko opraviš v tajništvu Slovenska Ljudske stranke?
Vsak somišljenik ali soinišljenioa naše krščanske slovenske stranke dobi v tajništvih v Mariboru ali Celju brezplačna pojasnila ati »nvodjte, T feh-le zadevah:
Prošnje za oprostitev, skfaj -šani rok službovanja ali dopnst. potem glede oddaje konj, vozov ttd,
2.	V davčnih zadevah: arizi-ve in pritožbe, napovedi itd.
3.	V pravnih ali apofiuifi zadevah daje po pravnih strokovnjakih potrebna pogasnila,
4 V zadevi zavarovanja proti požaru oskrbi vse potrebno najboljši slovenski zavarovalnici, t pri Vzajemni, Ce ste zavarovani prt kaki tuji družbi, Vam priponoreaio , da lahko odstopite ali zvišate ^n domaČi zavarovalnici,
6,	Tajništva posredujejo pi civilnih in vojaških oblastih.
u. Sporočajo našim gg. p o ~ a a-e e m želje in zahteve naših IjuH.
7.	Daje pojasnila glede shodov in organizacij, govornikov itd.
Vsak, kdor se obrača do tajništva pismeno, naj priloži znamke za odgovor. Naslov: Tajništvo Slov. ljudske stranke, Maribor, Cirilova tiskarna, L nadstropje; v Celja pa Tajništvo SLS, Beli vol.
Kaj se bo predavalo na tečajih 1
Letošnjo zimo priredimo v marih« okrožju za naše može, mladem de dekleta celo vrsto nadaljevalnih gol, lakozvanih podučnih tečajev po vseh dekanijah oziroma okrajih. Posebno se bo na teh enodnevnih šolah podn-Čevalo naše ljudi o najvažne.ših za -devau današnjega časa: o državnem gospodarstvu, o davkih (posebno o dohodnini), kako se sestavi napoved, iu kako se pišejo prizivi, kaj Je poseono važno za župane in člane občin^iH od! ^ trv ter naših političnih, izohraži-valulh in gospodarskih organizacij Predavajo govorniki in strokov o. niči iz Maribora. Prosimo vse zavp*>« :f zavedne našince, da poskrbijo za obS no Rdelcžbo teh kratkih nada ju* a'.uJ j gol. Začetek tečajev bo povsod ob %h j tiri zjutraj.
(Novi koledarji« V Cirilov! tiskarni i t Mariboru sta izšla sledeča koledar-] ja: „Pisarniški skladni koledar" z» leto 1922 in stane brez poštnine 20 K, nadalje „Mafc stenski koledar" za leto 1922, nalepljen na karton in stane brez poštnine 5 K, „Koledarček Kmet-ske zveze" z bogato vsebino se dobi v Tajništvu Kmetska zveze v Cirilo» tiskarni in v Tajništvu Kmetske zveza ali SLS v Celju hotel „Beli vol" i» slane lično vezan 18 K. Izšel )e tudi ^Planinski koledar", pripraven zlasti na liribolazce in se naroča pri Bruno Rotter. Maribor, Krekova uiioa 6-1« Stane 5 din. ali 20 K, po poŠti 21 K in 20 vin.
Vsem uradom in pisarnam! Raznovrstne pisarniške potrebščine kot papir, fini kanoelijski ln konceptni« mapice, kasete, ovojni papir, drnilo, peresa, svinčnike, radirke ravnila, vse laznovrstne tiskovine za župne io občinske urade, za šolska vodstva» krajne Šolske svete, za zasebne pisafl ne itd. kupite najceneje v bskaeni sv» Cirila v Mariboru!

Srbohrvaščina.
'?riporoča se akademično izobražen, večleten učitelj srbohrvaščine kot u':itelj, korespon-dent (z najstrožjo diskrecijo) ter prevajalec iz srbohrvaščine ia v srbohrvaščino. Dela doma ter g e tudi v okolico. Naslov in podrobnosti se izve iz prijaznosti pri Br. Rotter, Cirilova tiskarna, MariDor.
I)r. M. Podlesaik
bivši mnogoletni okrožni zdravnik ordinira od 1. decembra naprej vsaki dan od pol 2 do 3. ure, ob ne deljah in praznikih od 9, do 11. ure v Aškerčevi, poprej Carr -¡rijevi ulici št. 9. I. ndstr. Maribor. 1— 804
Jabolčne in hru-
IJčenec
poStsnegs zaaSija, ki :tn* veseli« do trgjvin? se »prt m-; tikoi t trgwini i atSaaira blagsm fn Icioa, Fran», Drobn.5, L«£».809
' ífats'f 10 11 !»« '•*
X «Sit katoliÉke kito, ki bi »
Vila 8 kletjo ia goj^o- lZ
1 Ali», ¿»»sitim paslo|)jím itt
i oni» onfoa	p?!mern<)
M kgksg* p&?»ijs>4 H»a, t laswie s-sls ta 3br StejerBina, se radi ip©íil>i ra «mer »oasn! proda. NmI.-5t t	lista.
csrkri s-rsgei in p* leti p»i«l, «a enrejala fcs-.oj t žapniiio. K K pora upravAiltra. 1—2 ¿«3
Zimska suknja
obleks, fclobnki tsb sa saoita j» na prožai ali r s.vno;o a* živil». Ch*?oik& uiie» 50, vrata 6, Miri-o )t.	803
1-2 768
alo pose s yo
Guia k 49, p. Jareaba,
Širite naše liste!
g«
proda. 807
isako množino Motil in
hrastovih drv.
Drva morajo biti vsaj napol suha. Plačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Slovenskega Gospodarja» pod šifro «Co et G. 150». 1—5 805
in verižic, prstanov, uhanov, ter
raisa liter t diorigaiw, eno-istne, ?*gij«:e -i prist si h lejni
kotili patk, jam" ' ao noksiene od imto in liatn? tš'.!s*. Na tu sla go is paswadsnsko rasspcSi-Ijaaje pri takojšAji naroSV. 1. iz Mrs f O—£ 0 cta .isoki ¡COkoasa-dor K 26® 3. izbira 50 -50 o a fijoki 103 iornj tov K 200. Kra iie 25 ol»tot.koi «šje. Pri cdj® i^a nad 000 Sm^Ja» ln sdatot-kov popust«, Pt-o sloTEurto pri-ratBfldr»??snii»r •ío^od!»•ijeJD¡e-»e8?l^esa, I 63 Dohtšek, ŠS. Ilj— Vsied jpsnijakanj» sad n»|S eemsDr g*cii .tragi leto po maojk&aje doh-: sadnih dlvjnko? ia *»<ik «SiP 'f -m.	80S
I im^mi i. .m. 11—i uhhhu«nu.HO
UGODNOSTI:
ŽiSnate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, šfpregnirane I20 do 160 cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg-hlače K. I20 do T, 260, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do il 340, obleke za dekleta iz barh-nta za 3 do 14 "3t stare od K 54 do L 220, srajce, spodnje hI i :e, predpasnike
7-5
.v, p-	Vsa v to stroko spadajoča poprav k izvršujem
¡¡.Mj \j	točno in po ceni
I A,,M	«rar, Maribor, Juržiievaiil. 8.
L*JWU	(Edmund Scbmidgasse) 315
Zaloaa pohištva
d. z 0. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskili barv ter lakov.
Centrala; Ljubljana. :o avi Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon ¡64.
toposia ui. > jružNICA nmmn. »H«.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
Tir O A T7*T ^ Lak 7A pod3' — Emajlni lak.
JHJ	LiEolem za,.p°d9' - Bru-
notine.;
13-553 Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
(prej trg. hiša Pirchan.)
Spalnica, jedilnice, gosposke soba, klubgarniture, pohištvo Iz mahkega lesa, kuhinjsko pohšt/o, žalezna pohištvo, vložki, modrocs, sto ice, pssteljno perje, preproge, podoba, ?.rca!a, gradi za madroce, platna, blago za pohištvo, linoleum I. t. d., : po izvanradno znižanih cenah. :
Svoboden ugled, vsakdanja vanjska razps^ljatav. Ceniki brezplačno.
181
_ spodnji in 'manufakturoo blago .vsake vrste pri
ALOJZIJ C^IOlEK,
Maribor, Glavni trg.
Kmetje Spodnje Štajersk« it? Kmetijske podružnice 1;
Podpisani lesni trgovec in stavbenik rabim za leto 1922 več tisoč kubičnih metrov lesa za rudnike (jamski les) ker imam prodano naravnost rudniku, lahko plačam najvišjo ceno. les se mora postaviti na postajo in naložiti v vagon, les plačam takoj ko se naloži in dobim duplikat voznega lista. Za les pa izdelujem tudi stavbe, dam zidarje, tesarje, preskrbim opeko in cement. Za jamski les prevzamem stavbe, izdelujem načrte, ako pa les plačam, ga plačam po najvišji ceni. Les se lahko dobavi celo leto 1922. Kmetje, kateri imate in hočete les prodati po najvišji ceni, pošljite takoj svoje poaudbe s ceno od kubičnega metra v vagon naloženo Vaših postaj in naznate koliko kubičnih metrov ga lahko v letu 1922 oddate.
" I KOROŠEC DRflGOTIN, lesni trgovec in stavbenik, Braslovče.
goji. posestvo je eno uro od Maribora. Naslov v apravn:štvu I:sta.	672
ia carta niča za večno
luč se poceni proda pri Karolu Tratnik, Speci?, list v izdelovanj 1 terkvenega orodja v Mariboru, 'Orožno v a ulica 3.	673
1 škstoSa K 33"—
Najfec^iia hrana 2a dojenčke!
ZeSa Glakujoč® sredstvo za bo!n@ na feSodcu, rekonva-9esc@n?@ in osobšto za premaga hrsniene Ser v obče slabe ©sebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD.
Tovarna kemUkih predmetov hrane
..SALUBRA" D. D. ZAGREB
Boikovlfeva ui. 23. te'efon 7-91. Tvornlca: NOVA GRADlStfA
Eolarsk^ga
in sedlar- i ikega
nčenca požtc-o h BtariieT aprujmem. Opoidsaska hiac* pri m;ni. Sicer p» pHča a s« sto 3 R, r drugem sčBeai ie .a sra 4 K. » tretjem pa do 6 K SiattoTsnja bi n« mogel dati. NaU.iŽjeiši pogoji jo iogofoi*. ?r»nio Pergler, to»8Maar v Miribara, Mua*kaaliok it. 14. 2—a	785
Zaloga jsimskega perila
In vseh ?r»t mac s fiktarníjja b!a;a.
Franja lijír, Klarioor,
2--a Gla^ri trr 9. 768
Harmonij
FomudOa e* I. K. poita Miolicje.
8C1
Bencin-iíiotor
Suhe gobe
inržene rožičke kupuje trgovina s semeni
SEVER & KOM?.. Ljubljana, io—lo	579
XXXXXXXXXXXX »i X
pomoicik»
sa Cao
delo sprejmem. Imam več rsdiinih vozor n» prod j, fcte iide uj- a. po naročila. Iidelovttiaisa raiaih v?eot. M. Ložsr Dragoraelj p. Domžile.	4—t 778
g SpodaleStajerska ljudska posojilnica v Maribora
registroma zadruga z Kgomaiano zaveza
i m ulice štiv. i«
n
% % %
K
H X X X X
l* varnost Vlog jamči rezervni sklad« na- X
pre-
Totci j
in mlatil ;io», ítalo rabljeno j» na prodaj pri I Z^art, pošta Sli»-; tfc» pri Üfjibora. 2-2 789 ;
Več lesnih strok, delavcev
jsv ia parketaeg« pradisla^ca, ki je vajen vseh p*'ketaih strojsr, aorejice v trajno delo padp «sna (»r*raa. V poŠte» pridejo samo ?e$3i ia stalni dslarci % dobrimi iifeaz li. Pismene ia nttm"ae pri-jare, oprcmljete z natančnimi podatki o drakioskih tasmsrak iu dosedaaji «p'?sitno.ti, mjstueas kr»juln starost na: BEiiEC & Co , tOTartion^ognjacegfe peh is?», Du pllf» pri ša-aniia. 8—S '8
ložen v vinegradnam posestvu, v hiši in stavbiščih na najlepšem prostora v
Centom tfte.ííairrado 2000 K
vrpTi hnüíih »r f in tudi npreri-	^
vseh boljših vt^t in tudi necep- , Ijeno šmarnico, se dobi zopet
ftfi Antonu Siidnjak, trtuar, p. i uršinci pii Piuja. 2—! o 8O0 |
prt^Ai«? Ž*n»k» 40 let s'ara, AUf.Ui l liarjft« v rsihstro kai g»ipcdiiyri»a in gospodarstva ieli p: rse a» fl^žba v ia^-JSc ali na ko ,t jo. Natlor v ubrati Usta.	2—2 79!
t'stemu, kdor ir.i preskrbi dobro idočo gostilno v miem. Sulov por« upra°a lijta.	8—2 798
du/i se «<afc& množina loiamega in belenega
0BLEE0.
Priprot i la fitajS». Točno la w liduo (Ulo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, sama pri: Alajtiju ^rbniter t Maribora Dre»* i» m lie* 16 (pri ituun »ojta)	m
yosia.
X Obetale iloge po 4% In 4 74%.
^ Df js P0S$jil3 na vknjižbo ali poroštvo.. H Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod
^	vknjižbo brezplačno.	■ s	Maribora.	159
& ^sssSrJ in invsISdmi dmzk $3aSyie oasaillrska	|
mammmmm xxxxxxxxxxk
x
se
z več tisoč slikami konfekcij, čevljev, klobukov, perila, preprog, parfumerije, torbarskega, nožarskega, galanterijskega in kratkega blaga je ravnokai izšel. — Pišite še danes ponj, posije se vsakemu zastonj. — Izbera ogromna, cene čudovito nizke.
Ve!strgovina in. razpošiljalnica B. STEBMEGK1, Celje
št. 300, Sloveuiln, 6—6 739
it
;
— i Poaudbe s vzorci na 7t8
PoLiear & Richier
10-arna v/.fíenla sleikor
Ljubljana, Karlovska cesta 2.
Divjačino,
matin, kaplje »stlej po daeru:h ' cenaa Vi.,cm A.ji, Maribor, Kej-iéijm aliCA 6.	4 -4 764

Hajreneje kupiš in ■ ^ :: nslbolir. *:
v Cirilavi tiskarni y Mariboru
a,;:»
JPhninski koledar
ga leto 1*22.
Uredil Frana Ftcit.lt, naslulitetj r trrnjtm gra.tr, *al»iil Jtrunon ffrttcr w Mariboru, Krekova «f. J.
Cena komadu 20 K tU S Din., s fošhtino 21 K ali S Din. 25 fara ter se naroči pri založniku v Mariboru.
.m,,,«.^^.^»»!»»!.«^	...............«.m——
papir kanclijskifini in konceptni', pisemski, svileni (židanij, preiani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse narazličnejše pisarniške pat ehš ine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige; šolske potrebščine, razglednice.
Soiido.
Točno.
742a
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako --------si preskrbite uro
»UTflll* _ -¿J e-w_iv _	(KG .	,
iz znane urarske tvrdke
SUTTHER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
NAJFINEJŠE URE
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d NAKOCNE URI. Begata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3-20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od:
Tvorniške tvrdke H. SUTTNER. Ljubljana št. 992.
Tisoče ljudi v v eh deželah uporabljajo že 25 let prijetno dišeč
Feller-iev „Elsafluid" kot kosmstikum
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot TTTtI dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrSo prijetno sredstvo za drpenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 168 K, 24 dvojn. ali 8 spec. steklenice 280 K, 36 dvojn. ali 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust v naravi. .
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'5o K; Elsa men-tolni klir čič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribjo olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Eisa šumskimiris 41 K; G'ycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kmeski čaj 3 K; Elsa mrčesui prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
EUGEM V. FELLER, lekarnar, Sfubica drr1- p!?P *r
Hrovpško.	741 a
-t^-'y.■»'imtxrn
Ploiie m stčhKtvoi
Priporočam s joio bo jato zalogo plošč iz belega in barvanja Carrara marmorja vsem trgovcem pohi-Stva, mizarjem, elektrotehničnim podjetnikom in za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na
:—: debelo. :—:	2—5 8O2
Karel K o c i a n č i č in dediči
kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul.
S&r
Če greš v iaribor
si g&brc zapomni tole
Stanko
Glavni trg, kajti pri tvrdki

FRANC MASTEK
kupiS res najceneje, najboljše, sulno, platno, hla-čevino, svilene robce, baržun, pliš, plete, odeje koče, perilo, pletenine, i. t d. 1— 700

MARIBORSKA KOČA
?»■"".' '.".iimijiim sia Pohorju HÍ8" ÁaDfc. 1089 ni
Planinsko , letoviSče vjf krasni lesjl j
¿sprehodi po gozdu
11.....
Najboljša VINA In KUHINJA H
Oskrba celo leto
Priglasitev: trgovina P Inter & Lenard
Aleksandrova ceoie 52-54 Telefon 282
zimsko perilo'	5-6 745
čovljej dokolenice {gamaše)
dežnike, dežne plašče
copate, nogavice, torbice za trg, pot6v. košare in razno galanterijsko blago kupite najoolje in po zmerni ceni pri
Jakob Lah, Maribor, Glsvni trg 2.
Denarja ni
draginja je velite», Euloiek pa majhen. Kdor hoče z malim tra dom gotovo do 100 kron na dan lailaiiti, naj pošlj» v plaaa »toj natančen imIot in inamko i» od-goror.	4—761
losip Batič,Litija.
Mlina »e »&« T najem x nekaj ilillO „mljiiiem. NmIov * upravi list».	3—$ 751
Plačami
f| boljše kakor povsod
I srebrni ia zlati denar f
I llgerjeu sin |
| urar v Mariboru, 6o- fe
Jspajicsu 15.3 755 Z
11®» „■ -jéfS
fe iHofe^&u — ■ ' . . .
Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-varen kot Umrath & drug, Bubna, Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterle & Kowarik, Froste-jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki
IVAN HAJNY, MARIBOR
Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča :,
vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje, Jj ali odbiralnike, slamoreznicc za ročni ter pogon na vitel, 'I sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, i drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, manjše vrste komad po K 360-—, se wlke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, naj-bollše pocinkane brzoparilnike v velikostih 50 do 200 1, brzoparilne lonce, močno pocinkane kotle za vzidat, pocinkane lonce, mlečne posnemalnike in stroje za meso režat. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezne nože. Popravilo ra-novrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postret'-a točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo,



KKciiKKHKHSS g OKREPI KOREMiNE g
i K
s
K
S »
« 2 s_¡
—1 c .a
s g £
O «O
'S*
S"* §
2:
O O O
K Qu
s o
¡cc
& D a ti
K Z
05 <
ss mmi mmm s m^imm&^m
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu v Laškem in okolici vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
trgovino z mešanim blagom
v lastno hišo pri «Pošti» ter se vsem najbolje priporočam.
Ob enem vljudno naznanjam, da kupujem bukovo oglje ter vse vrste trdih drv in hrastove ter bukove prage (švelarje) ter prosim cenj. ponudbe.
S spoštovanjem
2-3 795 Rudolf Dergan, trgovec v Laškem,
s .s s
Odmtmk
dr. B, Schaubach
naznanja, daje otvoril svojo pisarno v Slov. Bistrici! 2—3	(v Grilovi hiši).



Ženski zdravnik in porodničar
Hel univ. dr. France Toplak
bivši večletni eektindar;j dež. bolnice v Ljubljani, elžve-o perater »rs.iučiliške gi.ies »loške in porodniške klinike prof. Pitbe v Pragi
ord. od 11 — 12 in od 2—4 (razv. nedelj in prazn.) 745 Mapibo v», Glavni trg 18. 3-3
Inseriraite v „Slovenskem Gospodarju"!
OS
pri »Bule?» m&lu"
Spreiema hranilne vloge in jih obreetc je po 4 % ozir.4 l/j •/« dne?a vloge do dneva dviga. Pcisolila d»je na vknjižbo, poroštvo in zastavo,
Otvaris tri^iski liredife ped nl@ ugodnimi paigoii.
Bentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega.


apsbabanhail.il.
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška cesta 1/1.—Telefon 311. — Brzolavi: 6ospobanka.
Centrala: Ljubljana. Pedminke: Ojakeve, !arajevof Scmbor, Split, Sikn.k. ikspozitura: BIsd.
interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. ▼ Novem Sadu.
Kaoital in rezerve skupno z afiiiiacijanii če z K 50,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 581
(Tisk Cirilova tiskarne v Mariboru.
Odgovorni rroduio AÜado PuSenjak.
Izdaja Kouzorsi; „Slov* Gospodarja.'