<«rji Izhaja vsak dan razen nedelje ln praznikov ob polu enajstih dopoldne. —. Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K t'50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K18*—, polletna K fr—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30*—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan ln od 6.-7. zvečer. :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse nrednlžke rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravnIStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Cnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana ln razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ni. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/a6.—'/a7. zv. — Reklamacije poštnine proste Posamezna številka G vinarjev. Stev. 130. V Ljubljani, v sredo dne 8. novembra 1911. Leto L Kaj hoče grof Stfirgkh? Lj u bljan a , 7. nov. Kaj hoče grof Sttlrgkh ? ... Ko je pred teduom dni baron Gautsch obupal in odstopil, ni moglo biti naravnejše radovednosti od te. In včeraj je vse pričakovalo, da odgovori novi ministrski predsednik na to vprašanje. Napovedovali so, da se bo predstavil z novim kabinetom in rasvil svoj program. No, govoril je res, oziroma čital odstavek, ki je morda v njegovih očeh program, po mnenju vsakega politično čntega človeka pa klavrna besedna vaja, kakršne menda še ni bilo slišati s prostora ministrskega predsednika v avstrijskem parlamenta. Kaj hoče grof Sttlrgkh ? . . . Biti ministrski predsednik. To se lahko pove s tremi besedami. Ali novi načelnik kabineta je potreboval ta to eelo predavanje Dober žongler tna v cirkusu tabavati občinstvo, mečoč svetle in pisane krogce v trak in jih topet loveč. Grof Sttlrgkh je žongliral t besedami, ali občinstva ni tabaval Kajti njegov publikum je prišel, da bi zvedel od gospoda grofa, kako misli vladati, v kakšni smeri misli voditi politiko, kakšno stališče zavzema napram perečim vprašanjem in kako jih misli rešiti, ne pa da sliši, kako tna Sttlrgkh tavoslati nemščino in jezik izpreminjati v meglo. Ce se t velikim trudom ratprede zapletena in zamršena mreža besed, ki jo je novi Šef vlade položil kot svojo itjavo v državni tbor, se najde v njej nekoliko starih resnic. Starost jim pač ne škoduje. Ali ker jih hi šele grof Sttlrgkh itnašel in ker v parlamentu ne sede sami ljudi, ki bi se bili do včerajšnjega dne bavili le s psihologijo hroščev in s Študijem polževe hitrosti, je bilo njegovo slavnostno na-glašanje davno in splošno tnanih dejstev tako nepotrebno, da je moralo učinkovati komično. V predzgodovinski dobi, ko ljudje še niso imeli stalnih bivališč, bi bili debelo pogledali moža, ki bi jim bil zatrjeval, da parlament ni sam aebi smoter, ampak da je na svetu za držav6 in za ljudstvo. Kajti razumeli ga ne bi bili. Ce. pa pripoveduje Sttlrgkh to modrost dandanašnjim parlamentarcem, ga morajo debelo gledati, ^ker se raznme ta reč tako sama ob sebi, da pač ni treba šele ministrskega predsednika, ki bi jo'razkladal. Da bo novi premier govoril o objektivni npravi, smo davno vedeli. Kateri avstrijski minister neki ne govori o njej ? Celo Hoehen-burger zavija svoje enostranske nemško na-eionšlne namene v fraze o objektivnosti. Ali v praktičnem življenju ima objektivnost navadno drugačno lice kakor v teoriji in zato bi bil storil ministrski predsednik parlamentu, pa tudi sebi nekoliko večjo uslugo, če bi bil postavil na mesto svoje abstraktne obljube kaj stvarnega, da bi se bilo moglo spoznati, če ma njegova objektivnost enake noge. ali če šepa na desno ali levo. Parlament ni akademija. Tudi načelno delo je sestavljeno iz neštevilnih praktičnih vprašanj in teh je ravno v sedanjem trenotku toliko, da bi bila prva naloga nove vlade odgovoriti nanje jasno in stvarno. Tu je predvsem draginja, ki gre prebivalstvu od dne do dne vedno bolj za nohte. Bienefth jo je s svojim voznikom Weis9kircherjem temeljito zavozil. Gautsch se ni upal popraviti Bienertho* vih grehov. In Sttlrgkh ? Sttlrgkh ve, da je draginja. On ve celo, da tlači draginja vse sloje. Torej ? ... Torej ne misli vlada na to, da bi pomagala posameznim slojem, temveč — ne misli pomagati nikomur. V vsem njegovem dolgoveznem razpravljanju ni povedal grof Sttlrgkh niti z besedico, kaj hoče storiti, Pripovedoval je pač, da niso samo živila draga ali pa samo meso, zatrjeval je, da bi občine lahko posegle vmes, v slogu uganke je pravil, da hoče obvarovati prebivalstvo napačnih predstav, ali ne mev ne bev o stvari, niti sence pojasnila vsaj o tistih rečeh, o katerih so že sklepali odseki. Tak je bil ves sestavek, ki ga je patetično prečital, meglen, pust in prazen. In ko ni nikomur ničesar povedal, je povabil vse stranke na sodelovanje. Seveda je našel tudi za to vabilo lepo frazo. »Vse stranke, ki so dobre volje, vabi na sodelovanje, da bo domovini v prid, ljudstvu v blagor, zbornici pa na čast.*1 In pri čem naj bi sodelovale, niso vedele na koncu, kakor niso vedele v začetku. Sttlrgkh je postal ministrski predsenik in bi rad ostal kar je zdaj. 8tranke pa naj mu pofnagajo, da ostane. Lepa želja. Ali po-slanei katerekoli stranke menda niso bili izvoljeni za to, da bo grof Karol Sttlrgkh ministrski predsednik v Avstriji. Ce ne ve mož drugega kakor to, kar je povedal včeraj, tedaj se avstrijska politika sploh ne bo obogatela z njegovifti ministrstvom._________________________ Italijansko turška vojna. Nikakor se ne more dvomiti, da imajo Italijani v Tripolitaniji veliko premoč in da so šanse zanje is tisočerih vzrokov bolj ugodne kakor za Turke. Is Italije je v Tripolis mnogo bliže kakor iz Turčije. Turki ne morejo pre- (eljati v Tripolitanijo niti enega bataljona^ talijani gospodujejo v sredozemskem morju in svojih vojnih transportov jim ni treba niti varovati, ker jih ne morejo Turki na morju napadati. S svojimi bojnimi ladjami lahko strahujejo vse obrežje^ Kakor daleč nosijo njih mornariški topovi, tako daleč sega nevarnost za Turke oziroma Arabce, ki jim ne morejo zoperstaviti enako vredne artilerije. In vendar! če se kritično sestavijo vsa poročila, kolikor jih je doslej prišlo z bojišča, italijanskih in turških, pa od poročevalcev drugih narodnosti, se mora reči, da je mo-mentano položaj za Italijane zelo ugoden. Vse baharije, karerih je v aneksijski proklamaelji skoraj več kakor besed, so izmišljene in nimajo danes nobene podlage. Italijani ne napadajo, temveč se branijo; to je tako jasno, da ne morejo vsa italijanska poročila izpre-meniti tega dejstva. In ta obramba ni šala, temveč prizadeva italijanskim četam težek trud in silne napore, italijanskim generalom pa hude skrbi. V Bimu taje vse in govore o zmagah tam, kjer je njihovo vojaštvo doživelo očiten poraz. Vendar pa vedo prav dobro, da se jim v Tripolitaniji ta hip nikakor ne godi tako, kakor bi želeli. Zaraditega nervozno nadaljujejo svojo mobilizacijo, obenem pa žugajo, da preneso boj tudi v Evropo. Mogoče da je tudi to samo prazno bramarbaziranje. Zakaj ne glede na vse ostale posledice, bi storili s tem vojaško jako neumen korak. Za napad ha evropsko Turčijo je mornarica le relativne vrednosti; Turki pa doma nikakor nimajo tako zvezanih rok kakor v Afriki in po sedanjem rakvoju vojne je težko verjeti, da je Italija sposobna za sočasen boj v Afriki in v Evropi. Število topov in pušk je na vojni seveda važno. Ali dosedanji neuspehi Italijanov v Tripolitaniji kažejo, da ni z njimi opravljeno vse, zakaj drugače bi morali italijanski regimenti že možato korakati v deželo, dočim jih ubijajo arabske Sulice v pozicijah, ki jih drže s veliko težavo. V vojni na evropskoturških tleh bi pa prihajal moralični moment še1 veliko bolj do veljave, kar bi ga materialna sila vse drugače podpirala kakor v Tripolitaniji. Ne glede na to, da mora italijanski generalni štab vendar nekoliko poznati meje svoje moči, bi bil poizkus napada na Turčijo v egejskem morju Zaradi mednarodnega položaja nsjvečji greh, ki bi ga Italija mogla storiti. Vojna v Tripolitaniji je lokalizirana. Vojua na Balkanu bi lahko imela posledice, kakršnih svet ni doživel izza Napoleonovih vojn. S tako odgovornostjo pa Italija ne more igrati. Če bi se pa vendar spustila v tako nevarno igro, bi se nenadoma lahko ponovilo marsikaj, kar je Rusija doma občutila po japonski vojni in lahko bi se zgodilo, da bi šel Viktorio Emanuele delat družbo portugalskemu Manuelu in Mohamedu Aliju Dočim dela kontrola vesti z bojišča največje težave, so na drugi strani poročila o italijanskem barbarstvu tako potrjena, da ni več dvomiti o njih. Poleg angleških, nemških in fraueoskih poročevalcev potrjujejo tudi ameri-kanski, da je italijansko vojaštvo izvršilo neverjetna in skoraj nepopisna grozodejstva. Zadnji angleški listi so vsi polni opisov takih strahot, da se človeku ježe lasje na glavi. Trije angleški poročevalci in sicer Grel, Davis in korespondent Reuterjevega urada so izročili angleškemu konzulu v Tripolisu zaprisežene izjave o grozodejstvih italijanskih čet, ki so jih doživeli sami. Poročevalca berlinskega »Lokal-anzeigerja* in ,New York Heralda** sta vrnila svoje vojne potnice, ker sta tako ogorčena zaradi italijanskega vojskovanja, da ne moreta; več gledati teh divjaških izgredov. Vpričo preciznih podatkov te vrste, ki ne kažejo le nečlovečnosti, temveč tudi silno pomanjkanje discipline, so nad vse verjetna ona poročila, ki trdijo, da je italijansko vojaštvo demoralizirano in čim več pripovedujejo italijanski brzojavi o navdušenju in dobrem raspo-' loženju okupacijskih čet, tembolj se opaža, da gre ta laž težko s jezika. Bazne malenkosti dokazujejo zelo jasno, da imajo italijanske oficiozne neresničnosti veliko povoda. Zakaj vsak hip se lahko dožene kakšna laž. Ves zadnji teden je »Agenzia Stefani* pripovedovala, da se ne godi nič, prav nič; mir na celi črti. Ali včeraj se je zablebetala. O nedelji poroča o artiljerijskem boju pri 8idi Mesri in »na neki drugi točki* in pravi dalje: Potem je sovražnik izvršil enega svojih navadnih napadov proti našemu levemu boku in so to do 9. zvečer večkrat ponovili. Ce so to »navadni* napadi, je čudno, da ni „Agensia Stefani* že prej o njih poročala kaj natančnejšega. Ali taki »navšdni* na-■ padi so slabo izpričevalo za italijanske »zmage*. Dokler ima sovražnik toliko moči, da ponavlja take napade dannadan po večkrat, se ne more reči, da je premagan. Tudi v Bengazijn nimajo Italijani mini. Na ofenzivo torej za nekaj časa še ni misliti.' Iz Tripolisa javljajo o hudih viharjih, ki naznanjajo, da nastopa deževna doba. Tudi ta bo Italijanom najbrže bolj neprijazna kakor Arabcem. ____________________________ ■ NOVICE. * Odvetnik Je liglnll. Češkega odvetnika v Pragi dr. Josipa Strumpfa, ki se je mnogo pečal s češkim manjšinskim šolstvom, pogrešajo od 35. oktobra dalje. Dr. Strumpf je uporabil veliko denarno svoto — govore o' 60.000 kronah — svojega klienta za saniranje stavbnega podjetja in je pri tem prišel ob imenovano 8VOtO. * Samomor poštnega slnge naradl bede. Na Dunaju si je 281etni poštni sluga MAKSIM GOBKU: Mati. Soeialen roman v dveh delih. Zdajci ju je obkolilo deset mladeničev iu deklet in vzklikali vabeč ljudi. Mati in Sizov sta se ustavila. Izpraševali so ju o sodbi, o tem, kako so se držali obtoženei, kdo je govoril, o čem — in iz vseh vprašanj je donela ena in ista iskrena in goreča radovednost. — Gospoda! To je mati Pavla Vlasova 1 ’— je 'knekdo neglasno zaklical, in vsi so umolknili ne naenkrat, ampak kmalu. — Dovolite, da vam stisnem roko 1 Krepka roka je stisnila materino roko in nekdo je vznemirjeno izpregovoril. — Vaš sin nam bo vsem za zgled moštva . . . — Živeli ruski delavci 1 — je zadonel zvonek klie. — Živela revolucija! Hrup je naraščal, se množil, planil zdaj tu, zdaj tam; odpovsod so vreli ljudje in postajali okolo Sizova in matere. Po zraku so švigali policijski žvižgi, ampak njih čvrčanje ni zadušilo krikov. 8taree se je smejal, a materi se je vse to zdelo kakor prijetne sanje. Zasmejala se je, stiskala roke, priklaqjala se, in drobne svetle solze so ji stiskale grlo. Njene noge so trepetale od utrujenosti, a z radostjo nasičeno srce, ki je vse dovzemalo, j« odsevalo vtiske kakor svetlo površje jezera. Blizu pjo jo govoril jasen glas vznemirjeno: — Sodrugi! Prijatelji I Pošast, požirajoča maki narod, je danes zopet požrla s svojim brezdanjim požrešnim žrelom . . . No, mati, pojdiva! — je dejal Si- zov. t' V tem trenutku se je od nekod pojavila Saša, vzela mater pod pazduho in jo urno vlekla s seboj na drugo stran ulice rekoč: — Pojdite... udarili na bodo množico, ali a začno z aretacijami... Kaj ? Pregnanstvo ? Sibirijo ? — Da, da . . . — A kakšen je bil... ali je kaj govoril? Sicer pa vem. Silnejši in preprostejši je bil od ostalih ... in tudi trši, kajne ? Mehak je, nežen, ali sram ga je razodeti svoja čuvstva... Jasen in trd je kakor sama resnica ... V njem je vse... vse I A v marsičem si dela silo sam... iz strahu, da ga moti pri delu; dobro vem... Njen goreči šepet, njene strastne besede so pomirile materino razburjenje in poživile njene upadle sile. — Kdaj pojdete k njemu? — je tiho in Ijubezujivo vprašala Saša in stisnila njeno roko k svojemu telesu. Uverjeno je dekle gledalo predse in odgovorilo: — Cim najdem koga, ki prevzame moje delo .., Tudi jaz čakam na državnega ptavd-nika. Najbrž me tudi preženo v Sibirijo . . . tedaj izrazim željo, da me pošljejo tja, bjer bo on. Odzadaj se je oglasil Sizov! — Pozdravite ga tedaj v mojem imenu.,. Sizov, veste ... On me pozna... Strič Fjo-dora Mašina... Saša se je ustavila, se obrnila in iztegnila roko. — Znana sem s Fjodjo, kličejo me za Aleksandro. — A po očetu? Pogledala ga je in mu odgovorila: — Očeta nimam. — Umrl je, kajne — Ne, Še živi 1 — je nemirno odgovorila 8aša in nekaj trmastega, svojeglavnega je zazvenelo v njenem glasu in se pojavilo na njenem obrazu. — Graščak je, zdaj deželni glavar, pa ropa kmete ... in jih bije. — Tako? — je odgovoril 8izov ves iz sebe; molčal je nekaj hipov in dejal stopajoč poleg dekleta, ogledujoč ga od strani: — Mati, zbogom! Na levo krenem . . . Obišči me kdaj, da se pomeniva kaj pri čaju... Na svidenje, gospodična.. . stroga ste s očetom ... Pa to je vaša reč ... — Ce bi bil vaš sin — potepuh, ljudem nevaren, vam sovražen — kaj bi rekli ? — je zavpila Sofja strastno. — No ;.. rekel bi! — je dejal obotavljaje se staree. — Pravičnost vam* je torej dražja od sina . . . in meni je dražja od očeta ... Sizov se je nasmehnil, zmajal z glavo in vzdihnil: ; . — No-no l Dobro ste pogodili I Se starce uženete v kozji rog . , . vneme je mnogo v vas! ... Zbogom, vsega dobrega vam želim... A z ljudmi bodite milejši, a? Bog s vami . . . Zbogom Nilovna! Ce vidiš Pavla, reci mu, da sem poslušal njegov govor. Vse ni bilo raiumljivo ... nekaj je bilo cel« strašno, ampak resnično, le povej! Snel je čepieo in zavil na vogalu uKee. — Pošten človek je! — je pripomnila Saša spremivši ga s smehljajočim pogledom svojih velikih oči. Materi se je zdelo, da je danea njen obraz večji in dobrohotnejši kakor po navadi. Doma sta sedli na zofo, stisnili se druga k drugi, in mati je oddahnivŠi si zopet začela o potovanja Saše k Pavlu. Zamišljeno prjvzdig-nivši goste obrvi je dekle gledalo v daljavo z velikimi sanjavimi očmi; po njenem bledem obrazu se je razlilo mirno razmišljevanje. — Kedar dobite otroke, se preselim k vama za gospodinjo. In nič slabše nam ne bo tam kot tu... Delo Pavel že dobi, njegove roke so zlata vredne... 8aša se je vprašajoče ozrla na mater in dejala: — Ali nočete takoj za njim? Mati je vzdihnila: — Cernu naj mu bom? Le oviram ga v slučaju bega ... in tudi zadovoljen ne bi bil... Baša je pokimala z glavo. Ne bi bil . . . Poleg tega pa imam dela tukaj 1 — je dostavila mati z lehnim ponosom. — Da 1 — je zamišljeno odgovorila Saša. — To je lepo . . . Naenkrat je zatrepetala, kakor da bi vrgla težko bruno s sebe in je dejala preprosto in potiho: — Tam ne ostane. Uide . . . -A kaj vi? . .____________________. In otroei v slučaju? .. . ___________________ (Mie.) Adolf pognal dve krogli v levo prsno stran in se je težko ranit. Prepeljali so ga v bolnico. B. je povedal, da se je botel usmrtiti zaradi bede. * Samomor t vlaka. V pondeljek seje peljalo v Krakov z brzovlakom, ki vozi z Dunaja, več častnikov, med njimi tudi stotniški računovodja Karl Tucho. Tucho je bil ves čas zelo razburjen in nemiren. Pred postajo Trze-binia je Tucho šel iz kupeja, kjer je bil s svojimi tovariši. Ker ga dalj časa ni bilo nazaj, so ga šli iskat. V svojo veliko grozo so ga našli v praznem kupeju nezavestnega v mlaki krvi. Prerezal si je bil z žepnim nožičkom vrat. Preden je dospel vlak v Krakov, je bil Tucho že mrtev. Samomor je najbrž izvršil v hipni blaznosti. * Katastrofa ▼ zagrebški elektrarni. V pondeljek zjutraj je počila v zagrebški elektrarni pri kotlu parna cev in z neznansko silo je planil vroč par v prostor pod kotlom, kjer je bilo dvoje delavcev. Par je obadva tako hudo opekel, da sta vsled opeklin Čez par ur umrla. * Na naborno komisijo Je streljal. V Dublinu je pri naboru mladenič Keller med zdravniško preiskavo oddal več strelov na komisijo. Zdravnika je smrtnonevarno tanil. Nato se je usmrtil še sam. * Drzen banditski napad. V Varšavi so izvršli banditi nenavadno drzen napad. V neki restavraciji je bilo polno gostov iz .boljših" krogov. Naenkrat je udrlo v restavracijo 25 banditov ; namerili so na goste brownioge in zapovedali': Boke kvišku 1 Vsi gostje bo se pokorili njih ukazu, ker so bili jako prestrašeni Samo en natakar se je uprl banditom, pa ga je eden izmed njih takoj ustrelil. Večina banditov je nato strogo pazila na goste, drugi pa so jih medtem popolnoma oropai. Nato so zbegali iu ni doslej o njih nikakega sledu. * Nevarna meja. Štirje ruski gimnazijci i? Bialjstoka so sklenili pobegniti v tujino. Ko so hoteli mejo skrivoma prekoračiti, je nanje straža streljala. Dva gimnazijca je straža ustrelila, dva pa prijela. * Težka nezgoda iznajditelja. V berlinskem predmestju Treptovu so je dogodila v soboto težka nezgoda. 171etni ključavničar Paul, jako marljiv mladenič, se je pečal v prostih urah z gradnjo parnega stroja. On in njegovi stariši so stavili velike nade, da se mu posreči iznajdba. V soboto zvečer bi se bil imel izvršiti prvi poskus v stanovanju Paulovih staršev. Stroj so zakurili in je sprva čisto gladko tekel. Naenkrat se je dogodila strahovita eksplozija. Velik kos železa je zdrobil materi lobanjo in je bila takoj mrtva. Oče in sin sta težko poškodovana * Velika stavbna nezgoda. V Auburnu v Kaliforniji so gradili most, ki naj bi bil naj ■ večji na svetu. Most se je podrl in je mrtvih 16 delavcev. * Velik požar na Filipinih. V Manili ja izbruhnil velik ogenj, ki je popolnoma upepelil kitajski del mesta. Škoda znaša nad milion dolarjev. Ameriški del mesta so s pomočjo vojaštva rešili. * Nekaj zgodovine tobaka. Kajenje tobaka ima razmerao kratko, a tem zanimivejšo zgodovino. Nikakor ni še tako dolgo tega, odkar je kajenje splošno dovoljeno. V Busiji so Š£ leta 1634. odrezali nos tistemu, ki so ga zasačili pri kajenju. Ob tistem času bo potisnili vsakemu mohamedaucu, ki so ga dobili pri kajenju, pipo skozi nos in ga vodili po ulicah, da bi s tem odvrnili drugje grešnike od kajenja. Doda že tedaj so bili navdušeni oboževalci kajenja in neka stara zdravilna knji- «a iz leta 1650. mu poje naslednji slavospev: o zelišče čisti grlo in glavo, omili bolečine in utrujenost, odpravi zobobol; obvaruje človeka pred kugo in ozdravi stiare rane in izpuščaje. Pred kratkim je izdala neka kdlnska tobačna tovarna knjigo, kjer je natančno popisana zgodovina tobaka. Lred vrata se nastavljajo in obračajo prst nase, )a včasi malce pokašljajo, če predolgo ne pade )0gled nanje. Med njimi sploh ni nikogar, ki )i hotel postati minister, ali če jih eukrat zadene taka nesreča, se bo vsak rad žrtvoval. Oni ne krošnjarijo, le slučajno opuščajo vse, tar je vladi neprijetno, le slučajno opravljajo losle kakšnega vojaškega kabineta, le po na-rtučju uganjajo politiko kamarile in sam zlodej vedi, kako da se jim obrača plašček vedno po vetru. — Načelnika »Hrvaško slovenskega klaba“ je ministrski predsednik grof Sttirgkh povabil za včeraj ob 4. popoldne k sebi, da se z njim pogovori o političnem položaju. — To si je dalo seveda brzojavno javiti klerikalno glasilo. Kdor je morda že pozabil, mu bodi povedano, da je načelnik Hrvaško-stoveuskega duba naš dr. Šušteršič. To je vsekakor izreden mož in najvažnejši političar v Avstriji. Ministrski predsednik vabi načelstvo nemškega Na-tiopalverbanda, češkega kluba, poljskega kola, da.jim razlaga svoje načrte in da zve za njih namene Le drja. Šušteršiča vabi samega, da se z njim „pogovori o političnem položaju . ..“ Velecenjeni gospod doktor, kako menite, da leži politika? Kako, preblagorodje, bi mi svetovali vladati? Kako bi Vaša modrost in izkušenost položila položaj ? Blagovolite mi pokazati pot — e hm — ali mislite, da bi kazalo — hm — zaigrati partijo šaha? Vaše mnenje ... hm . .. položaj ... recimo: Zaple teni položaj . ..“ Iu ,dr. Šušteršič resno posluša, modro kima in odgovarja še lepše nego vprašuje Sturgkh, v Avstriji pa se živ krst ne upa dihati, drhte pričakujoč, kakšna usodna odločitev pride s ponosno stopajočim drjem. Šušteršičem iz ministrovega kabineta. Med tem pa se zemlja suče dalje, kakor da ji je vseeno, če sploh nosi na svojem starem hrbtu kakšnega Sltirgkha ali kakšnega Šušteršiča, ali pa ne. 8amo liberalci tišče pene, ker ni dobil tudi Bavnihar povabila k ekscelenci in Šušteršič je zadovoljen, da je dosegel vsaj ta uspeh. — Našo meščansko časopisje je vse polno modrovanja o izpremenjenem političnem položaju in leta po najvišjih slojih atmosfere, pri tem pa je izgubilo pogled za reči na trdi zemlji. Ob globokoumnem uvaževanju visoko-političnih motivov nima niti časa, da bi se še bavilp z draginjo, z uradniškimi in železničarskimi zahtevami in s podobnimi rečmi. Taka vprašanja so dobra predprega, kadar pojema zanimanje širokih slojev za nacionalistično in klerikalno natezanje. Kadar je treba popularnosti za volitve ali kaj podobnega, so tudi delavski krogi vredni, da se jim posveti nekoliko vrstic. Ali po slovenskih krajih so za letos večje volitve pri kraju, klerikalci utegnejo postati Sttirgkhovi trabanti, Bavniharjevi mlado-čehi tudi, in ker Sttirgkh še ni povedal, kako sodi o teh vprašanjih, je najbolje tudi svojo sodbo utakniti v žep. Uradniki se za enkrat lahko pitajo z Elsnerjevimi jezikovnimi ukazi, drugo ljudstvo pa z modrostmi kranjskega deželnega odbora. Meščansko časopisje pa je pri vsem tem »ljudsko časopisje" in na tisoče ljudi po Slovenskem mu to verjame. — Odbor pevskega društva ,,Vza-jemnosti“ ima v sredo, due 8. t, m. ob pol 9. zvečer jako važno sejo v društvenem lokalu. Sodrugi odborniki se prosijo, da se seje točno in zanesljivo udeleže. — Na Martinov večer, ki ga priredi v soboto, dne 11. novembra 1911 v prostorih restavracije .Internacional11 na Bestjevi cesti št. 22, vabi vse sodruge pevski odsek „Vzajemnosti11. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Vse sodruge pevce vabi odbor pevskega društva »Vzajemnosti11, da se zanesljivo udeleže pevske vaje v četrtek in petek zvečer v društvenem lokalu ob B. zvečer. V soboto nastopi zbor na Martinovem večeru z izbranim sporedom. — Na sleda Šlbenlkovlm morilem ? Sinočnji .Slovenski Narod11 javlja : Kakor je znano, so pred tedni našli v nekem kozolcu ob cesti v Domžale ubitega knjigovodjo tvrdke Bončar Božidarja Šibenika. Vkljub vsestranskem poizvedovanju se doslej ni moglo priti ba sled ubijalcem. V nedeljo popoldne proti večeru je Šibenikov oče slučajno prišel v gostilno k .Lipi". Vsedel se je k mizi v prvi sobi. V sosedni sobi pri miži v kotu pri oknu so se deli štirje mladeniči, med katerimi je bil eden vojak tukajšnjega 27. domobranskega polka. Bazgovarjali so se med sabo prav glasno. Ker je g. Šibenik opetovano slišal imenovati svoje ime, je ppstal pozoren. Prisluškujoč se je prepričal, da se razgorarjajo o njegovem nesrečnem sinu. takoj si je domislil, da bi mu morda oni neznanci lahko povedali kake podrobnosti, ki bi mu dale. kak sled o morilcih. G. Šibenik je vstal in je prisedel k inizi, kjer so bili v živahnem razgovoru imenovani neznanci. Naročil je takoj liter vina. Ko so se jeziki malo razvozljali in ko so fantje postali bolj živahni ter jeli popevati, je previdno napeljal razgovor na svojega ubitega sina, ne da bi seveda povedal, kdo da je on sam. Med vsemi je bil najbolj zgovoren vojak. Jel je pripovedovati, da je pokojnega Šibenika prav dobro poznal, kar je doma blizu Domžal. Bazgo-vor je postal vedno bolj živahen, vino je razvezalo jezike in vojak je jel pripovedovati, da pozna prav dobro Šibenikove ubijalce, da do-tičniki niso imeli namena ubiti Šibenika, marveč nekega drugega, da je bil on navzoč one kritične noči pri dogodku, da je on sam nesel Šibenika s ceste v kozolec in da je le ta ob 4 zjutraj klical na pomoč. Da je g, Šibenik vzpričo teh pripovedovanj jedva obvladal svojo razburjenost, je naravno. Vkljub temu je vztrajal pri fantih, ki so popevali in pridno pridno pili, dokler je vse ono, kar mu je pripovedoval vojak, pijavil oblasti. Sedaj se je nadejati, da bodo ubijalci Božidarja Šibenika kmalu v rokah pravice in pod ključem. — Prijet cestni tat. Na Starem trgu je ukradel v soboto neznan tat pred trgovino Gotzl oO kron vreden kožuh. Ker so ukradeni kožuh kmalu pogrešili, je šel eden izmed na-stavljencev zasledovat tatu, In res zagleda na Mestnem trgu mladega fanta, ki se je sprehajal v ukradenem kožuhu. S pomočjo občinstva ga je takoj zgrabil in odvedel na policijo. Tat je 19 letni trgovski sluga Franc Voglar, ki so ga nedavno zasačili pri kradežu klobukov. Pri njem so našli nekaj ukradenega blaga. Izročili so ga okrajnemu sodišču. — Konzumno društvo za Ljubljano in okolico opozarja vse člane, da do 15. nov. prineso članske knjižice ter dividendne znamke v ono prodajalno, kjer kupujejo. Za znamke s knjižico dobe prejemno potrdilo. Po 15. novembru se ne bo znamk nič več sprejo malo. — Težko ranjen. Neki delavec iz vevške papirnice je težko ranil kovaškega mojstra Ivana Debelaka iz Zaloga. Zabodel ga je dvakrat v hrbet in prsi. Preje sta se bila prepirala. Debelaka so oddali v ljubljansko deželno bolnico. — Mrtvega so našli. V Babje polje pri Logatcu je prišel pred kratkim v Loški potok pristojen Josip Levkstek, kjer se je v gostilni Marije Lipovčeve okrepčal, nakar je šel v šupo spat. Zjutraj so ga našli mrtvega. Mrliški ogled je dognal, da ga je zadela srčna kap. — Eiektrokinematograf „ldeal ‘. Danes in jutri se še predstavlja nedosežna krasna drama »Ciganska kri" z Asto Nielsen. Scenerija in igra prekaša vse dosedaj pokazane slike. — V soboto afrikanska drama z levi in leopardi, velika novost. Kapitan Kathe. Pripravlja se dedektivna zgodba La princesse Gartouche. Štajersko. — Iz ljubosnmnja. V Grižah pri Celju se je sprl posestnik Franc Korent zaradi ljubosumja z ženo in jo sledujič težko ranil s sekiro. Ko se je žena zgrudila nezavestna je zagnal proti njej sekiro in pobegnil. Sosedi so spravili ženo v celjsko bolnico. Korenta še niso dobili. Nasilni mož je bil že prejšnji mesec iz ljubosumnosti ranil ženo z žepnim nožičem v desno stran vratu. — Med vožnjo Je skočil iz avtomobila. V Celju je skočil neki delavec med vožnjo iz avtomobila tvrdke Landauer. Pri tem pa je padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Poškodoval se je jako nevarno in so ga prenesli v celjsko bolnico. — Boparski napad. Posestnik Alojzij >nteg se je vračal skozi koseški gozd v rogaškem okraju domov. V gozdu sta ga napadla brata Vincencij in Franc Gajzer iz Nadol. ga podrla na tla in ga obdelavala s krepelom. Nato sta ga preiskala in mu vzela krono, ki sta jo našla pri njem. Oba roparja so prijeli in ju izroča rogaškemu sodišču. — V Bravo je skočila. V Mariboru je skočila 19 letna natakarica Matilda Herko iz Št. Pavla na Koroškem z mostu v Dravo. Pleskar Andrej Vodušek je zgrabil dekle za lase, ko se je pognala preko ograje mostu, toda ta se mu je iztrgala. Herko je služila v gostilni „Kreuzhof“. Zapustila je dvoje poslovilnih pisem, enega materi in enega ljubimcu. Vzrok samomora je neznan. Dozdaj trupla še niso našli. Herko je imela belo bluzo, moder listrov predpasnik, temnomodro jopico in črne čevlje na zadrgo. Njeni lasje so temnoplavi, v zgornji čeljusti ji manjkata dva sekavca. — Posknšen samomor IS letnega učenca. V soboto se je hotel v Mariboru u-smrtiti 13 letni učenec meščanske šole Ludo-vik Frass, sin vdove nadsprevodnika Frass, m je skočil z balkona v drugem nadstropju. Zlomil si je podlaket desne roke in so ga prepeljali v bolnico. Vzrok poskušenega samomora je strah pred šolsko kaznijo. — Železniška nesreča. Tovorni vlak je povozil v nedeljo blizu St. lija v Sl. Goficah 24 letno* Lizo Drozg- Sla je preko proge, ko je odpeljal vlak proti severu, pa ni zapazila, da prihaja drug vlak od nasprotne strani. Odtrgal ji je lobanjo in nogo pod gležnjem. V pone deljek dne 80. oktobra 1911. je bila v hreni ni poročena, v nedeljo due 5. novembra pa je izdihnila v naročju mladega moža. — Velika nezgoda v kamnolomu. Iz Ljubna na gornjem Štajerskem poročajo: V Kallvvangu so v ondotnem kamnolomu odstranjevali kamenito ploščo. Pri tem se je posulo kamenje in je dva delavca težko poškodovalo. Enega so prenesli v ljubensko bolnico, drugi pa je dobil tako težke poškodbe, da ga niso smeli prenesti. Imenovani kamnolom je že od-nekdaj zelo nevaren in veljajo zauj posebni predpisi. Pred več leti se je posulo v tem kamnolomu 1000 kubičnih metrov kamenja. Koroško. — Strop se Je ndrl. Celovške stanovanjske razmere osvetljuje velika nezgoda v nedeljo 5. novembra. V Eisengasse je hiša, ki bi jo bili morali že davno podreti, ker je že dolgo kazala sumljive znake razpadanja. V drugem nadstropju te razpadajoče hiše je stanoval postrešček Tomijanšek z ženo in dvema otrokoma. Tomijanškova žena je že dalj časa bolna in je ležala v postelji. V nedeljo je bila sama doma. Ob 5. se je nenadoma udrl strop in je pokopal ženo pod razvalinami. Žena je dobila tako hude poškodbe, da je umrla med prevozom v bolnico. Hiša je last rodoljubnega milionarja Komela pl. Gorjupa, ki prebiva v Trstu in se je brigal za hišo samo toliko, da je pobirat najemnino. Trst. — Pomorska razstava obsega poteg ribarske razstave avstrijskega ribiškega društva ki je razstavila bogat material o ribolovu in riboreji, tudi sredstva za prevažanje, dalje se vrste oddelki, nanašajoči se na brodarstvo, la-dijedelstvo, gradnjo luk, napravo morskih svetilnikov,. pomorskih kart, navtičnih instrumentov, dokumentov itd. Bazstavljeni so različni tipi jadrnic v zgodovinskem razvoju iu modeli Lloydovih ladij različnih dob, poleg, popolnih slik vseh Lloydovih parnikov od leta 1836 naprej. Bazstavljeni materijal se polagoma razvije v pomorski muzej. Otvoritvi so . prisostvovali razni vojaški iu civilui državni ter avtonomni dostojanstveniki, kakor tudi zastopniki raznih korporacij. Umetnost in književnost Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek prvič Ludovika Thoma znamenita komedija »Morala", satira na justične in nravstvene razmere v Veliki Nemčiji v polpretekli dobi. Ta komedija je imela povsod naj večji literaren uspeh ter se je tudi na Nar. divadlu v Pragi in v Zagrebu igrala opetovano v razprodanem gledališču- Predstava za p a r abonente. — V soboto opera »Prodana nevesta*. — V nedeljo popoldne opereta Sramežljiva Suzana11, zvečer prvič izvirna drama .Kralj Matjaž*1 Jak. Spi-carja. Državni zbor. Dunaj, 7. novembra. Nove vlade zbornica ni sprejela z navdušenjem. V imenu socialnih demokratov je izrazil dr Adler Stttrgkhovemu kabinetu največje nezaupanje. Tudi češki realist prof. dr. Mtsar jk je ubiral ostre glasove. Zahteval je od ministrskega predsednika, da natoči polno resnico o vstopu pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja v novi kabinet, dasi je grof Sttirgkh že pri svojem prvem nastopu razdrl Hocheuburgerjevo legendo. Masaryk se je izjavil tudi proti enostranskim militarističnim zahtevam, ki jih naše finance ne preneso. V imenu nemškega .Nationalverbanda" je izjavil dr. G r o s s, da nemške uacionalne stranke ni šteti med državne stranke. 'Tožil je o nemški nesložnosti in zagotavljal, da bo njegova stranka z vso odločnostjo branila šolo, od ljudske šole do vseučilišča pred vsakim klerikalnim napadom. Priznal je, da je treba pritegniti slovanske, zlasti češke stranke, da se ustvari večina, ne za vlado, temveč za »Gornico. Poljsko kolo še molči Clan poljske ljudske W r o b e 1 je v proračunski razpravi govoril o draginji. — Parlamentarni avgurji pravijo, da bo prvo čitanje proračupa v Četrtek končano in da pridejo v četrtek ali petek na vrsto predlogi draginjskega odseka. čilo: V naslednjem podajam podrobno porota proračunski razpravi je dejal posl. M a s a r y k , da češka napredna skupina iz finančnih, jezikovnih in kulturnih ozirov do sedanje vlade nima zaupanja in da odklanja proračun. Posl. Grofi pravi, da bo ministrski predsednik moral objektivnost svoje uprave tudi dokazati, na metodo v svojetn dosedanjem re-sortu bo moral potabiti. Nemški »National* verband" bo podpiral vladino stremljenje, da se zagotovi delovanje zbornice. »Nationalver-band“ zahteva od. vlade respektiranje nemškega posestnega stanja. V narodnem boju je v direktnem na-državnozborskih treba poiskati modus viveudi, Narodne dogovore je treba skleniti ne med strankami in vlado, tefnveč med narodi, da dosežemo enkrat normalne razmere v parlamentu. Posl. dr. Adler (soc. dem.) pravi, da Gautscheverau ministrstvu ne bo govoril posmrtnice, dasi bi bilo za socialnega demokrata močno zapeljivo, zakaj vsa živahnost ministrskega predsednika barona Gautscha se je poslednje tedne njegovega ministrovanja obračala proti socialnim demokratom. Ministrstvo grofa Stiirgkha je v marsičem istovetno z Gautschevim ministrstvom. Vsako ministrstvo se čuti zavezano, da se ob svojem nastopu izpove za parlament in za parlamentarizem. Govorniku se ne zdi nobeno ponižanje tako globoko, če se minister predrzne in milostno zagotovi, da bo napram parlamentu dobrohoten, Oe pravi minister, da je za parlament je prav tako. kakor da bi dejal, da ne bo zagrešil hudodelstva veleizdaje ali ustavolomstva. v Ministrstvo je sestavljeno sprotju z izidom zadnjih volitev. Oe je na zadnjih volitvah kaj skupnega, tedaj pač to, da je bila klerikalna stranka na celi ^rti poražena. (Pritrjevauje.) Kot odgovor na to se pojavi ministrstvo, bi je prav razločno pomaknjeno nft klerikalno plat Pravijo, da klerikalen naučni minister ni tako za nič, če je le dober uradnik, in pa objektiven mora biti, Z liberalnimi naučnimi ministri imamo dovolj klaverne izkušnje. Ne vem, Če je grof Sttirgkh kot uaučni minister štel za liberalno posest. V tedanji fazi je bil nemara za to porabeu. (Veselost.) Dr. GroG je dejal, da zaupa Sttirgkho-vemu kabiuetu kot uradniškemu kabinetu. Pač je pristavil, da so se zadnji čas v naučnera ministrstvu godile reči, ki mu niso po volji. Pozablja pa, da je ministrski predsednik bil uradnik že kot naučni minister. Liberalci ne bodo tako dobro izhajali s klerikalnim naučnim ministrom, kakor klerikalci z liberalnim, ker jim manjka moči. Grof Sttirgkh, ki ostaue kot trajna pridobitev, je oblagodaril zbornico z navadnimi frazami. Govornik razume, da se je ministrski predsed. izogibal konkretnim rečem, ampak stvari so, v katerih mora parlament takoj zahtevati popolno jasnost. V draginskem vprašanju je grof Sttirgkh objekte iu subjekte draginje kar na-splošno obdelal; čim splošnejša so bila njegova zagotovila, tem brezpomembnejša. (Pritrjevanje). Glede na mesno vprašanje bi bil želel govornik, da bi bil ministrski predsednik pojasnil svoje stališče do sklepov dra-ginjskega odseka, s katerimi se bo zbornica v nekaj dneh pečala, dalje do vprašanja, če je naš mesni uvoz odvisen od ogrskega privoljenja. O uradnikih in železničarjih je izjavil grof Sttirgkh, da niso edini trpini, kar pa uradniki in Železničarji tudi sami dobro vedo. Dr. GroG se je izjavil za vsako socialuč reformo, pač pa je dejal, da se bo z vso silo zoperstavil pievratu naših gosp. razmer. Socialni demokratje smo žalostni, da še ne pri- demo zlepa do prevrata sedanjega družabnega reda, ker je dr GroG v imenu nemškega „National-verbaoda“ napovedal, da tega ne trpi. (Vese-losl,) V resnici pa uganjajo gospodje od „Na-tionalverbauda" pasivno rezistenco zoper vsako pozitivno delo v smislu socialne reforme. Narodno vprašanje Druga najmočnejša nemška stranka v zbornici je nemška socialno demokracija. Nemška socialna demokracija se zaveda, da je resnična zastopnica najvažnejših narodnih interesov nemškega ljudstva. Pač pa je naziranje socialnih demokratov v narodnih rečeh bistveno drugačno kot naziranje nemških uacioualcev. Vsa modrost nemškega „Nationalverbanda“ je varstvo nemške posesti. Pot, ki so jo nastopili češki socialni demokratje, smatramo za krivo pot. Ampak nemški nacionalni gospodje se motijo, če mislijo da bomo zapustili temelje naše velike narodne politike in da se bomo spustili z njimi v licitacijo. Nismo voljni dobro pratioo kateregakoli plemena zanikavati, in od me opustimo niti za las ne. PaČ pa se ne bomo dali vpreči v voz nemške demagogije, kakor nočemo biti priprega češke narodne de magogije. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) S češkoslovaueko socialno demokracijo danes ne soglašamo oma in organizatorično smo se nekoliko razmaknili, celo vroče diskusije ima®10 j . PMžPk vzlic temu, d« smo ločeni stranki, ha.nmstopala socialno demokratična stranka v vseh vprašanjih, ki se tičejo proletarskega jn(er$s&, enotno. (Živahno (pritrjevanje.) Nemški ,kr?Uonalt^|nd“ * f^a-zal s svojo današnjo izjavo, da se ni nič naučil; Če je kaj pozabil, je bilo pač najmodrejše, kar je znal. (Veselost.) Gospodje so danes prav tako rtakotonarski kakor prej in radovedni smo, kojiko časa bodo gstopoiki de lavstva vztrajali v ..Nutionalver« Posl. F a r n e r: Potem bomo hodili svoja pota. Posl. S e 1 i g e r : Potem Schicht ne bo več dajal, če bodete hodili svoja pota. (Pritrjevanje.) Posl. dr. Adler konča: Od grofa Stiirgkha se ne da zlepa ne zgrda nič izvedeti, od njega ni nič dobrega pričakovati. Grof Sttirgkh ni osebno nepopisan list papirja; poznamo ga ne od ene, temveč — kar je še slabše — od mnogih strani. Grof StUrgkh je večkrat prepisan list papirja, ali da rabim grški izraz: paiirapsest, Četudi se ministrstvo izdaja za trajno ministrstvo, se govornik tolaži z zadnjimi besedami barona Gautscha: V toku Časa je vse le prehod. Za nemške socialne demokrate je Sttirgkhovo ministrstvo predmet utemeljenega nezaupanja in ga bo treba najostrejše pobijati. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Posl. W r o b e 1 opisuje bedo galiških kmetov. Nato se je proračunska razprava prekinila. V razpravo o Hxbermaonovem nujnem predlogu glede na bratovske skladnice v sudetskih deželah je posegel sodr. Cingr. Prihodnja seja bo jutri. Interpelacija zaradi Hochenburgerja. Enotni češki klub je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika o pogojih, pod kate-riimi je vstopil dr. Hochenburger v njegov kabinet in o protislovju med izjavo ministrskega predsednika in avtoritativno izjavo „N. Freie Presse“. m Železničarske zadeve v odseku. V odseku za drž. uslužbence se je danes dokončala debata o poročilu pododseka. Ž e -lezniškiin finančni minister sta izjavila, da je skok od 1+ milijonov, ki jih hoče dati vlada železničarjem, na 38 milijonov pač velik. Vlada bo predlogo proučila in potem zavzela stališče. Sodr. T o m s c h i k po-vdarja, da se denar razdeli na 220.000 oseb, na 220 000 rodbin. Zvišanje stanovanjske doklade in mezde je ne glede na zgradbo personalnih hiš neodložljivo. Prihodnja seja bo v petek. * Petrolej In premog v draginjskem odseku. Draginjski odsek je pozval vlado, da se petrolejske cene obdrže v zmerni višini. — O poročilu pododseka glede na premog se je vnela podrobna razprava, v katero je posegel med drugim vladni zastopnik H om a n n in sodr. Renhef. !!! Železničarji, pozor! !!! Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino Lenassi & Gerkman Ljubljana, Stritarjeva ulica št 4. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Francoski socialisti proti vojni. Pariz, 7. novembra. Socialni demokrati so imeli velik protestni shod proti itali-jansko-turški vojni, kjer so odločno obsodili italijanski rop napram Turčiji. Shod je izrekel upanje, da se turška vlada ne bo maščevala nad italijanskim delavstvom v Turčiji, in priporoča slogo med italijanskim in turškim proletariatom. Vatikan se veseli vojne. Rim, 7. novembra. »Giornale d’ Italiau poroča, da je vzbudila razglasitev aneksije Tripolisa v Vatikanu veliko veselje. Vatikan upa, da se po končani Vojni ustanove v Tripolisu važne italijanske kolonije s cerkvami in šolami. Zlasti pa je Vatikan z zadoščenjem opazil, da je v Italiji skoro popolnoma prenehalo protiklerikalno gibanje, odkar je Vojna Težava z mirovnimi pogajanji. London, 7. novembra. Pri ministrskem predsedniku A s q u i t u in Edvardu Greyu se je zglasilo poslanstvo medparlamentarne unije in je izročilo resolucijo, naj bi Angleška obenem z drugimi velevlastmi posredovala za konec vojne. Asquith je dejal, da je angleška vlada zelo vneta za mirovna pogajanja in bi se tudi trudila za dosego ugodnega vspeha mirovnih pogajanj, toda zdaj ni nikake primerne prilike za posredovanje in ni upanja za vspeh. Italijanom slabo prede. i Frankobrod, 8. nov. Iz Tripolisa poročajo : Med vročim vetrom, ki je vel iz puščave, so se Turki v ponedeljek neopaženo približali mestu z baterijo .gorskega tnpuištv ki je oddaljeno k večjemu štiri kilometre od mesta. En strel je .udaril v serajl, kjer so bili italijanski štabni častniki, kar je povzročilo med njimi veliko paniko. V mestu so se streli malo opažali. Doslej se je izkrcalo od sobote 6900 mož ; izkrcavanje novih čet se nadaljuje. Italijani ne dosezajo n i-kakih uspehov; čete trudoma branijo svoje pozicije. Splošno sodijo, da zbirajo sovražniki svoje moči za n o v hud odločilen naskok. Italijanske izgube so v zadnjih bojih zelo velike. Bolni-ce so prenapolnjene, kolera se širi. Mesto je mirneje, vendar se vrše po noči majhne praske. Vsako noč postavijo Arabci barikade okolo gradu, kjer je generalni štab. V Bengazijuje položaj sličen. Ljudstvo le deloma izroča orožje. Arabci so brez izjeme sovražni Italijanom. V Bengaziju vlada silna draginja. Italijani so poslali v notranjost dežele tri šejke, da bi proti visoki odkupnini pregovorili svoja plemena, da se udajo Italijanom. Šejki pa se niso vrnili. Taje ladje so pripravljene. La V a 1 e 11 a , 8. novembra. Pred Malto je angleško brodovje pripravljeno, da odpluje proti Tripolisu vsak hip, ker smatrajo položaj v Tripolisu za jako kritičen. Tudi ameriška križarka Chester" plove proti Tripolisu, da ščiti ame-ški konzulat. Zavzetje Derne. Frankobrod, 8. novembra. Iz 0 a-r i g r a d a u i a d n o poročajo: Turške čete so Derno zopet zavzele. Italijani imajo 500 mrtvih, ostalo italijansko posadko so vjeli. Turki imajo 80 mrtvih in 80 ranjencev. Boj je bil silno hud. Italijani so izgubili 1 8 topov iu 5000 zabojev vojnih potrebščin. Se en Italijanski poraz. Carigrad, 8. novembra. Italijanske čete, ki so se izkrcale pri Tobruku, so trčile pri el Farumu na Turke in prostovoljce. Italijani so izgubili 200 mrtvih in ranjencev', Turki 19 mrtvih in 50 ranjencev. Poveljnik mohamedanskih Somalijev je vpadel v italijansko kolonijo Eritreja in je prizadjal Italijanom občutno škodo. Grozodejstva Italijanov. London, 8. nov. Listi priobčujejo na-daljne podrobnosti o italijanskih grozodejstvih. Dne 28 oktobra so predrle arabske čete italijanske vrste pri Bumelijani in so se zabarikadirale v neki hiši. Nato so razobesile belo zastavo in se udale. Italijani so jih razorožili in vse poklali. Italija mobilizira. Milan, 8. nov. „Avanti“ poroča, daje sklenil italijanski generalni štab poklicati letnika 1886 in 1887. Za Tripolis je določenih 100.000 mož. Berbere! Turkom na pomoč. Carigrad, 8. nov. Berbersko pleme Tilentov je dospelo s 7000Arabciin vojnimi potrebščinami pred tobruško pristanišče. Dva in pol mlliona za Tnrke. Rim, 8, nov. Iz Kaire poročajo, da so doslej nabrali za turško vojsko v Egiptu dva iu pol miliona frankov. Vpak dan odhajajo egiptovski prostovoljci Turk .»m na pomoč. Skofovek« konferenca. Dunaj, 7. nov. Danes se je začela konferenca avstrijskih škofov. Draginjski izgredi. B i a 1 a , 8. novembra. Na tukajšnjem trgu je prišlo zaradi visokih cen krompirja do velikih nemirov. Ljudje so prevrnili kmetom vozove in jih oplenili. Več kmetov, med njimi poslanca Rubika so ljudjo pretepli Orožniki so žopet uapravili mir. Umor ogrskega poslanca Acliima. Budimpešta, 8. novembra. Kakor znano sta umorila brata ž s i 1 i n s k y posl. A c h i m a. Porotno sodišče je oba morilca oprostilo. Včeraj pa je kraljeva kurija razveljavila oprostilno razsodbo in prideta brata ^silinsky zopet pred. sodišče. Maročanska pogodba. P a r i z, 8. novembra. Maroški pulta n je sporočil, da priznava francosko-nemško pogodbo o Maroku. Pariz, 8. novembra. Rusija in Italija ata priznali fraucosko-neraški dogovor o Maroku. Revolucija na Kitajskem. Proti mandžurski dinastiji. London, 8. novembra. Revolucionarji vztrajajo pri tem, da jim ne koristijo nikake ugodnosti, dokler ostane na prestolu 'mandJur-ska dinastija. Not uspeh revolucionarjev, 7. novembra. Kttajsko A mo y so baje r V mestu vlada * a v* e li anarhija “P o Umorjen general. Peking, 8. novembra. Generala Vua, guvernerja pokrajine Sanzi, je včeraj zjutraj umorilo 30 Mandžurov. Izjavili so, da drži general skrivoma z uporoiki. < Taje države nameravajo poseči vmes. L o n d n , 8. nov. V T i at s i n u nameravajo izkrcati 500 nemških vojakov T singtava, ako bo treba ščititi tujce ob izbruhu revolucije, ki jo pričakujejo vsak hip. Iz Honkonga nameravajo poslati v ta namen Angleži štiri kompanije pehote in topništva in dvoje indskih polkov v Tint-sin. Regentov brat Je pobegnil. London, 8. nov. Regentovega brata princa Tsajhzena pogrešajo že tri dni. Slutijo, da je pobegnil. Revolucionarji so zaplenili državno blagajno. Bruselj, 8. nov. V Hankavu so zaplenili rebeli državno blagajno, kjer je bilo 60 milionov mark. Pekinški vladni krogi trde, da so revolucionarji ob zavzetiu Haukava morili žene in otroke, samo tujcem so prizanesli. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarie. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. fr * Nihče več ne godrnjž Čez slabosti In težgve, Ako spoznd, KI drži želodce zdrave! : v • Najboljše krepčilo želodca, potrebno v vsak! skrbni hiši! Ljudska kakovost liter K Kabinetna kakovost „ „ Naslov za naročila: -FLORIAN**, Ljub 2-40. 4-80. jana. *s Postavno varovano. Trgovina s papiijem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami Jernej Bahovec naslednik Gajšek Ljubljana* Sv. Petra cesta 2. (Palača Assicurazione Generali). Tovarniška zalega pisemskega papirja la šolskih zvezkov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske itd. — Založništvo nastensklk slik sa Cernličevo račnnico. — Slikarske potrebščine -barvice, čopiče itd- — Crplla vsake vrst«. — Ve: lika zaloga kipov slovenBkik literatov.— Spominske knjige. 'jlllu .l.ffl 'Iff «? 'T Delavcem in delavkami priporoča se JR