MŠODECO OCETOVA ZADNJA PROSNJA. ¦tar, ugleden mož je pripovadoval tol« Rgodio iz ivojega življenja: Moji starši so bili priprosti kmetovalcd ln ao gospodarili na majhni kmetiji. Ko sem bil odpuščen Iz šole, sem jim poraagal, kolikor •o mi pač dopuščale moči, pri raznih opravlllh, kakršna je zahteval letni ftas. To sem moral storiiti tem bolj, ker je oče te bil »tar, moj starejši brat pa, kateri je bil doslej očetu opora, je moral k vojakom. Tedaj se Je ¦godilo to, kar mi je še danes živo r duSi. Baš sem dopolndl 18. leto. Bllo je ob košnjl Irtave. Vreme je bilo ugodno in ze od ranega Jutra sera smo zaposlili kose in grablje. Po troCem dnevu se je eolnce nagibaJo protl zatonu in ker sva bila s hlapcein dokončala delo na travniku, eva se veselo podala na pot protl domu. Na glavni cestl, katera Je vodlla od naše vasi do eno uro boda oddaljenega mesta, sva arečala mojega očeta, ki ]• nosll »avoj v roki. »Kam pa?« sem ga vpraial. »Ta kavoj,« je odgovoril, »mora 6e danes na poito. Mati Je zavila vanj stvari, sa katere je plsal tvoj brat, in Łe ga ponesem aedaj na poSto, lahko pošiljatev te jutri doM. Do zaključka poSte je še ena ura In če hltro »toplm, bom prlspel le pravočasno. All,« Je nadaljeyal nekako neslgurno, »hočeš tl lame opravlti pot?« — Meni ni bilo dosti na tam. Truden eem Ml ln laCen ter sem si želel bolj mlra in hrane kakor dveurne hoje. Tudl »a,m §«m nameraval na večer še v telovadno drufitvo in prej se Je bilo treba umltl in pr«oble6i. Zafcetkom sem se hatel branitl, ker ma Je Jezllo, ida. zahteva oče kaj takega od mene po (k>lgem iflelu. Ce bi se bil branil, bi bil fiel on sam, ker je bil pohleven, potrpežljlv star mož. DoBdevalo se mi je, kakor bi ml nekaj branilo. odreči očetu pot. Po kratkem premlsleku — kajti vse to mi ]e Slo po bllskovo akoei glavo f— sem rekel: »Sigurno, oče, le daj! Bom že opravil!« Dal sem hlapcu koso, oče pa ml je lzroSJl Eavoj z besedami: »Hvala tl, einko; ]as W šel eam, pa mi ni nič kaj dobro.« Podal ml je tudi še roko ter rekel: »Hvala tl, dragl moj, bil 8l ml vedno dober eln!« — Tako sva se ločila. BHo so to zadnje bes&de, ki eem ]ih čul iz očetovih ust; kajti ko sem naročilo izvršil ler hitel nazaj proti našl vasi, mi je pritekel nasproti naš hla»pec, ves prepaden, ter pravll: »VaS ofe je mrtev, kap ga je nadela, ko se ]e poslovil od vaa in je baS dosegel bišo.« Od te dobe daJje sem mnogokaj doživel In Izkusil, ali prav pogosto mi prihaja tale dogodek pred dušo ln zahvaljujem Boga, da Eadnje želje svojega očeta nJsem odbil in da •o blie njegove zadnje besode: »TI sl mi bil »odno dober sfn!« KJE JE SREČA? Lepe mesečne noči je sedel kmet pred svojo hiSico in je gledal proti kraljevi palači, katera se ]e blestela na hribu. Neko Čudno čuvfa ja objelo. ii srca mu j« vatala vroSa želja: »Oh, da bi bil kralj 1g eno noi! Kako bi modro razpolagal s svojo oblastjo, kako bi hodil od hiše do hiše in stpal blagor na speče padanike! Marsikatero oko bi v jutro žarelo sreče in blaženosti. Ljudje bi se radostno spogledovali In klicali: »To je storil angell« Kralj je tlonel pri oknu svoje palače. Gledal je v mesečno nofi, apazil je kmetovo hišioo in je vzdihnil v veliko tlšino: »Oh, da bl bil kmet 1« eno nočl Kako rad bi ee odtegnil teži oblastt, kako bl »e hotel naučiti umetnosti, da n« tgrešim potu svojega »aupanja! Kako bi motril lastno aroe in doapel iznova do odkritega apoznajal Č«sar tteoS rok ml ed tavnjjlo, bl jcuz tam prldobil r »ni noči!« fafeo »ta gledala otfa, *d«n navzgor, drugi nledol. Potem sta oba laprla trudn« *H tir Mnjala e (uji •rečl. VRABEO IN MAČKA. t »Kje II bodaš zimoval?« matka vraboa vpraša. »Tu lli tod, pa Be drugodl« vrabeo ee ponaSa. 1 »KJe pa boš obedavalf« rapeft maSka vpraSa. v KJe M boš? — Tam, kj« kokofl!« ^* vrabeo Jo ponaša, " ¦'¦?~.iT* 3. »Kje pa bodeš nočevalf« macka dalje vpraSa. »Ma&ka, iu], ne iepraluj, to »krlvnost je naSa!« 4. »EJ, porvej ml, vrabček, id!« mačka prosi, vpra|a. »Tl po naa bi priila t raa, ¦ Bogom, tetka nala!« PRAVILO ZA DELO. 1. Navadi «• zgodaj korl«tn^a «f>ravllal Pomlail, da je Clvlfmj« beteo, da f& l&J)ko ekrajSajo bolezni, I« bolj pa razn« prrfeatne labava. t. V Jotro vstajaj ranol »Rana nra, ilata ura!« Pomlell, da preapii ietrtloo fyo]«ga livU»n]a, {oprkv dolofiS ca apanje dfiiviib mmo Seeit ur. 8. N« prihajaj prepozno na del^l Kdor prepozno zaCn«, mora delj Łasa delatl aJI pa kaj malo opravi. 4. N» odlagaj na Jutrd, kar morri ttanee storltl! Vsak daft lma 8vo'j« delo. AKo o21oll5 današnje delo na Jtitri, morai Jutrilnje odlozitl »pet dalje. 5. Kar delaš, najpravl dobro, to<Sno, t«meljito! Teda] tl ne bo dela nlkoli imanjkalo. Na svojem delu boS našel vsolej kaj takega, Sjar bo treba popraviti, in pohvala za doLro Iivršeno delo te bo napolnlla z veCJim fauipanjem. 6. DelaJ redno! Ne poprirnl M idaj lega, zdaj onega, ampak dodelaj eaCeto del«, preden pričneš s novim. Tako se obvaruješ raztresenostl mlsli in razcepljenostl »vojfb mo&l. 7. Delaj kot pameten človek, kl »1 }e v btcsti, čemu livi, \n k! smatra svoje delo na r»m1 Jf kot pripravo na večnostl 8. »Po končanem delu je dobro poSlvatll« Tako pravl pregovor. Izkustvo potrjuje ta Jfrek dan za dnevom in uCi, da more Wtf Hovek na večer samo tedaj zadovoljen, ako 88 zaveda, da je preko dneva lspolnll tvojo dolžnost. 8ME8NICE. Dober raEnnar. Mlhec: »AnCka, alf vel, koliko nog Ima konj?« Antka: »Seveda, Itlri!« Mihec: »SaJ nl res! PosluSaj! KonJ Ima dve sprednjl nogi, dve zadnjl, dve levi in dve desni, torej?« Primerno sredstvo. Učenec v šoH tovarišu: Kako rad bi ostal par dni doma. Tako pus!o je v Soli, pa moram vsak dan tu sedetl.« — Tovarii: »V«i kaJT Moj mali bratac ima oapi- C«, Ja« Bem jih že imel. Ce hočeš, te pustim & JBJemu, da ]\h doMš Se ti, in potem boš d®< &«.« Vndl na. Mati: Ob, Jožek, kaj bo rekd Franček, da si mu pojedel večji kos potic«. On j« vendar »tarejši od tebe.« Jožek: »Pra^ pato mu ni treba večjega kosa. On že je v«| Ui potlce ko jaz.« *. Plamo m glasi y csloti: Dragl bratl Preden aem odšel na potovanje, sem ticHi ˇ svojl hiši za dimnikom na podstrešju tilf pod Btrešno opeko zavoj z denarjem, prihr*« njenim tekom časa. Polšči ga, ne morem vt4g danar j« Tvoj. Pozdrav od Tvojega brata. NOVE NALOGE. 1. Dopolrd tele pregovore: Kdor drugim jamo kaplje, — = — Kdor ne dela, — — — Kdor paro ne apoštuje, — — — Kdor ne ena elušati, — — •— Kdor ne seje v mladoati, = — 2. Iz besede »moč« napravi besedo »lan«, !¦ eicer tako, da izpremenii v vsaki besedi Mh mo eno črko. N. pr. moč, meč itd. 8. Dopolni besede! Srednje črke pov»do af zgoraj navzdol ime države. BESIIEV NALOO. T m m g k m T • • e t 9 1 • s T k I T A R 1 1 j T • k e 0 a e ft 1 « n r a a T m b T 1 b r b • r 1 • r e 1 a IT • _Ł_ e J_ 1 e n e i ft g n ft 1 ft 0 e a c n T O