Vaš 3 mm Poštnfna plačam* v crotovfnf Ce^al Din Leto I. (VIII.), štev. 117 Maribor, četrtek, 22. septembra 1927 » JUTRA « Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čuk. *•». v Lfubljani J*, tl .409 Valj« meaačno, pr»'eman v upravi ali po poiti 10 Din. doutaviion na doaa pa t2 Din torajraraBSBi Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.1i Ogla« po tarifa Ogiauu uprujema tudi Oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pruiamou* uNct It. 4 ra Mor za svojo gimnazijo Lepa in stvarna manifestaci a v Narodnem domu za ohranitev neokrn ene 170 let stare mariborske gimnazi e Maribor, 22. septembra.'za otrokovo bodočnost ni mogel iz-Sinočnje zborovanje v Narodnem j govoriti. kar je nameraval . . . domu, sklicano v protest proti naši! 9. i:>ro' 9 a..v a,1 -ie. nastopil proti brezglavi prosvetni politiki in zlasti aaci!lu redukcije, zlasti z ozirom na še nrnti nkrnipnin mnrihnrs:kp liiima- to, da ne morejo z nobenega drugega Radič napoveduje ustanovitev demokratskega bloka Konferenca poslancev Hrvatske seliačke stranke v Zagrebu — Zaupnica Radiču se proti okrnjenju mariborske huma-, , . , ... nistične gimnazije, je prav lepo uspe- | fa,X a. na univerzo študentje J®- Prizadeti starši petošolcev. ki naj .9?°'. s b u ma n i st i c ne ^ gi m na zu e. bj Po sklepu ministrskega sveta iskali «nU^ne brane »na podobnih zavodih lovcmije«, so v globokih skrbeh za ooaoenost svoje dece in v razumljivem ogorčenju nad postopanjem vla-. napolnili malo dvorano. Naravno, sa! -1.® yeČina družin, ki so udarjene z ukinitvijo pete šole. baŠ uradniških, v! ne ^rnorejo pretečega bremena, da bi pošiljale študente v druga mesta Zborovalcem je bilo Citati z resnih obrazov globoko potrtost spričo never jetnega dejstva, da nam lastna narodna država šiloma uničuje kulturni zavod, ki se ga niso dotaknili viharji in prevrati vseh 170 let njegovega bujnega življenja. Potem, ko je otvoril zbor g. K e j -ž n r, je povzel besedo narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko ter pojasnil strogo objektivno položaj, ka-koršen je nastal po redukciji pete šole na naši gimnaziji. Do letos smo imeli v Sloveniji 12 popolnih zavodov, 7 v ljubljanski in 5 v mariborski oblasti; sedaj naj jih ostane samo še 7, v ljubljanski^ oblasti 5 in v mariborski 2! Največja oblast v državi, ki plačuje naj več davka, je doživela bridek trenutek, da ji vlada demontira srednje šolstvo od pet kar na dva zavoda! Niti en pameten razlog ne obstoja za okrnitev mariborske gimnazije! Ni mamo ne premalega števila dijakov, ne nezrelega prebivalstva ali nekulturne okolice, ne pomanjkanja dijaških stanovanj hi prav gotovo tudi ne nedostatka materijalnih sredstev. Naša gimnazija spada med na.istarcj-šc in najsolidnejše zavode v državi, ki ima že nad sto let izboren glas v domačem kraju in daleč okrog. Iz nek danjega zavoda v Rušah sc je ustanovila 1. 1757. V tem mestu je torej 170 let vršila važno nalogo v kulturno visoko stoječem Mariboru, ki te danes vrhu tega še središče največ,D oblasti! I^Naioge. ki jih Čudno, da samo te zavode reducirajo. (G. dr. Pivko pripomni: »Realke zato niso nobene odpravili, ker sp takrat pozabili nanje, sicer bi jih bili prav gotovo tudi . . . (»Škandalozna uprava našega državnega aparata!« se oglasijo poslušalci.) Najstrašnejše je. če hočejo pri šolah štediti! (Medklici: »Ministrstev pa je še vedno 18!) Govornik poziva vse prebivalstvo Maribora in oblasti brez razlike strank in stanu, da sc^ postavi za svojo popolno humanistično gimnazijo. Soglasno .ie bila sprejeta ob koncu zbora naslednja imajo nižji zavodi. neščnn- nazHG'R’ ^aienu imamo poleg eim-ja! v 5ar trope, in sicer že desetlct-res le tisti0 zahajajo zato tifi viSijm hi sc hočejo posve- čaj, da je oJl'< Uouh Saj ni zgolj slu-jcna tako. dalo J^tuanističm, a urc- gimnazijcem. ° 0sl°l3|1a tudi realnim Mi. ki živimo v t««, gimnazijo usodnem * za mariborsko malovredni branitelj: !li hi,i ske x'V)ej0 nr> uns izborne meščan na?u!0e' katerih ima. maiovreum oraniteiii o7: v " »svetinj, ako M mimo Vbi ,1:’l!f"r"n! nam neinformirani Beogra,/ tira najelitnejši zavod, knr - m0n' v nblncti Naš nrotect ZAGREB, 22. sept. Dav*, ob 9-30 dopoldne, se je vršila v hermetično zaklenjeni! palači Vraniczanyi seia parlamentarnega kluba Hrvatske seliačke stranke, !ki ji je predsedoval Stiepan Radič. O konferenci, za katero je vladalo v političnih krogih veliko zanimanje, bo po Radičevi izjavi objavljen v dnevniku »Narodni Val« poseben komunike. Po seji ie Radič iziav-il novinarjem, da mu je klub izrekel zaupnico in dal glede politike popolnoma prosto roko. Radič stavlja velrko nade v ustanovitev Demokratskega bloka, ki ga nazivlje iz raznih razlogov »Parlamentarna unija«. Sedanja rekonstrukcija vlade ie po niegovem mneniu samo »dogodek«, o katerem sobo Še razpravljalo v verifikacijskem odbo- v oblasti. Naš protest ie zatn ,marno doma utemeljen. Potreba štorfio0 " ne zahteve naše kulturne dcgradacHe' K besedi sc je oglasil še gosp, cjr' “pisman, pmločnjoč kulturno reakcijo, ki ie verna spremljevalka poli-EL'ncga nazadnjaštva v naši državi. ^Pregovoril jc šc neki uradnik, oče et°soIca, ki v svoji žalosti in skrbi resolucija: Mariborsko meščanstvo in celokupno prebivalstvo mariborske oblasti je sprejelo z velikim ogorčenjem vest. da se namerava degradirati naš stari kulturni zavod v štirirazredno nižjo gimnazijo. Gimnazija v Mariboru je vzgajala uspešno in vzorno 170 let nnš kulturni naraščaj in je znana kot eliten zavod daleč naokoli. Na zavod ni vplivala težka doba Napoleonskih vojn niti državni prevrat leta 1848.. in tudi pozneje ni prišlo nikomur na misel, da bi nam jemal ali reduciral ta zavod, ki ima vse pogoje za uspešno delovanje. Absolventi tega zavoda so imeli na vseučiliščih vedno izvrsten glas kot solidno pripravljeni dijaki za visoke študije. Mesto razpolaga z velikim številom prikladnih in dobrih dijaških stanovanj in z dvoma posebnima Dijaškima domoma. Odločno Protestiramo rvoti načinu da se demontira meni nič tebi nič sredi šolskega leta na zavodu en razred ter se vrže nad 60 dimkov na cesto od katerih iih je 44 iz fnmilij. na-scljenih v Mariboru katere po ogrom ni večini, svojih sinov ne morejo dati študirati izven Maribora. Mariborska oblast obseda eno dvaj-setinko celokupnega prebivalstva države ter ie gotovo ena izmed gospodarske' in kulturno najmočnejših oblasti. Ako naj v smislu letošnjega finančnega zakona obsfoin v vsej državi 80 popolnih gimnazij morajo odpasti po pravičnem kb‘nen na našo oblast na vsak način štiri popolne gimnazije Po sedanji redukciji na bi nam ostala samo ena oonnlna nimna-ziia. kar moramo vsekakor občutiti kot skrajno zaotfšfavllnnie in krivico. Peipontirariin mariborsko humanistične (rtmpo-fin jo tom',0|| nedopustno. ker etn v piovcnHi. za nad en m!'iion r>roK’,«nj«tva. komaj d,,a. popeipa humanistična zavoda. Iz vseli teh razlogov zahfmgAmo od vrhovne prosvetne uprave, da se sklon rrioUp |-o'b'i-ni'io nagega zavoda osopučo jn s c pusti starodavna mnri-'orska vimnazija med popolnimi sredami šolami. ru. Novi vladnii blok bo štel 168 poslancev, ne vštevši manjših skupin. Posamezne frakcije bodo obstojal« dahe, ker bo tvoril blok v skupščini enoto- Za vodite, lja bloka je določen Ljuba Davidoviič-Hrvatska seliačka stranko stoji na stališču, da se z nasiljem in policijsko silo prislepa,rieni mandati nikakor ne smejo verificirati. Po mnenju Radiča so bile skupščinsko volitve 1. 1925 naravnost 'idila v primeri z onimi dne 11. septembra. Glede zunanjega ministra dr. Marinko viča se le Radič izrabil, da bo tudi ta demokratski politik obdržal v novem bloku svojo pozicijo, ker na razkol Demokratske Zajednice nihče ne misli- Uklnene cimrazii še ni definitivno BEOGRAD, 22. sept- Danes dopoldne se ie zglasilo pri ministrskem predsedniku in ministru prosvete več deputacij iz province glede ukinjanja gimnazij. Ministrski predsednik jc deputaci.ie potolažil, da odredba še ni definitivna in da bo o tem še mogoče razpravljati. Poslabšanje odnošaiev z Bolgarsko BEOGRAD, 22. septembra. Vsled atentata s peklenskim strojem na brzovlnk Gjevgjeliia—Skoplje, ki so ga Izvršili pred dvema dnevoma člani notranje ma-cedonske revoluciionarne organizacije, so se naši odnošaji napcam Bolgarski zopet poslabšali. Danes dopoldne je naročil zunanji minister poslaniku v Sofiji, da izroči bolgarski vladi tozadevno posebno noto. Scdai ima Bolgarska priliko, da dokaže, ali je njeno stremljenje za zbližamo z Jugoslavijo ndšbeno resno ali ne. Ako bi se izkazala akcija bolgarske vlade proti Maeedoncem preslaba, potem postane vsaka akcija za zbližanie tu zorna V najkrajšem času je pričakovati v odnošajth med obema državama zanimivih preokretov. geografski listi nagln-šajo, da ie ognjišče ilegalne organizacije v Pofi.ii, UEca IJnben Karavelova št. 4, voditelja najnovelše akciie na sta Ivan Mihadov. mož Menče Karničo-ve, ki je ustrelila v dimniškem Burgtheatru Mn-cedonca Tobora Panico, in pa general Piotogerov. Nnšo zunanje milnistrsbv© je dobilo obvestilo, da se je našim orožnikom že posrečilo potisniti atentator'« v neko kotlino, k.icr so vrše saditi bojfi, ki bodo po ojačeniu orožnikov nedvomno končali % mučen Jem bolgarskih komitašev. teomlniajte $e OB Do! za svetovno šahovsko prvenstvo Druga partUa rcints. V torek sta odigrala Capablanca in Aliclun v Buenos Airesu drugo pnrtfjo. ki io končala ž,c po sto minutah remi«. Tekmovalca sta ž.e v 19. potezi zamenjala krnhici, kar ,jo odločilo usodo igre. Stanje: Aljehin 1 in pol, Capablanca pol točke. Zaprisega dr. Gosar;a BEOGRAD, 22. septembra. Novi minister socialne politike, dr. Gosar, je bil danes zaprisežen. O svojih načrtih se novinarjem na tostrana vprašanja ni hotel izjaviti, glede odprave zaščite stanovanjskih najemnikov pa je izjavil, da jc treba to stvar Še intenzivno preštudirati. V Aziji potresi, v Ameriki vihar i Iz Samarkanda poročalo, da se potresni sunki v okolici Namagana v Centralni Aziji neprestano ponavljajo- Ugotovljeno je, da je potresna katastrofa zadela nad 50.000 oseb. Tudi krimski potres je zahteval ogromne materijelne žrtve. V Sevastopolu ie porušenih 1200 hiš. Število človeških žrtev le večje kot se je prvotno domnevalo, vendar še ni točno ugotovljeno, ker manjkajo podrobni podatki iz okolico- Iz Moskve so bile poslano v prizadete pokrajine santitarne komisije, številni psihijatri, 'kor 3e v potresnih predeltih mnogo ljudi živino popolnoma onemoglo. Nowyorško časopisje poroča, da divla nad Manltobo strašna nevihta. V predelih VVin-ipeškega jezera je nad 400 turistov Izpostavljenih nenavadnemu neurju, ki lih je od selišč popolnoma izolira- lo. Železniško omrežje je v razdali! 20 km poplavila voda, na jugu pa so vse ko tmmlkaciije onemogočene. Ogroženim turistom bo poslana hrana z aeroplani, kakor hitro so bo vihar polegel. Tudi v Meksiki je minule dni vremenska katastrofa povzrovila ogromno materij el n o škodo. V dolini roke I errna, ki je prestopila bregove, ie nad 25.000 oseb brez strohe. Narastle vode In viharji so zahtevali tudi večje števil,10 človeških žrtev, zBsti v mestu AtamMro, ki ji do zadnje hišo postalo žrtev strašnih vremenskih grozot. Celo mesto jo v ruševinah, večino prebivalstva s® pogreša. »Oermanla« nad Beogradom. Letalo »Gormania« je danes ponoči preletelo Beograd v smeri proti Pančevu, kier jo krenilo proti severovzhodu. PriBočkereku se le obrnilo in nadaljevalo vožnjo v Carigrad. Domneva se, da .io pilot K nnock3 radi oblakov, ki so mu preprečevali polet, hotel vožnjo prekiniti In pristati v Beogradu; ni pa našo) letališča, ker ni razsvetljeno- Proti iBeekereku ie vozil pomotoma. — Stran 2. i * A 4 Mariborski V E C E R N I K Tutra. •V M ari bor ti, dne 22. ia. 19^7. V dvorani pravice Raskava skorja, dobro srce — Dva angeljsko nedolžna Maribor, 22. septembra. Naši izvoščki so dobri ljudje. Naklonjeni so občinstvu dandanes še zato bolj, ker jim prede huda konkurenca s strani avtotaksijev. In ni čuda, če razjezi tega ali onega kočijaža misel, da bo najbrž v par letih konec njegove obrti in se ga v kratko uteho malo nasrka. Kolo časa in napredka je prineslo železnico in vzelo zaslužek in nemalo čast izvoščkom, ki so vozili razne ekscelence, svitlosti in visokosti iz Trsta skozi Maribor na Dunaj. Kolo časa je vrglo v svet tudi avtomobil, ki stopa na mesto kočije v mestu in na deželi in bo prej ali slej dokončno onemogočil izvoščke. Ako upoštevamo pri vsem tem še dejstvo, da se pripeti neredko — kakor pravijo fijakerji sa mi — da razni »odjemalci«, zlasti se veda natrkani lahkoživi veseljaki sploh ne plačajo voznine in po prevozu enostavno utečejo, se ne moremo čuditi, da strese mož, prišedši domov, del svoje jeze na nedolžno boljšo polovico, ker pač drugega strelovoda oz. jezovoda nima! Toda kot povsod drugod, mora veljati tudi tu: vse le do gotove mere! Ni torej ravnal pravilno izvošček Fran ce, ki je prihajal v rožcah pozno domov in mesto pozdrava opsoval svojo ženo ter jo nabunkal, mesto da bi jo ljubeznivo vprašal, kako je preživela popoldne. Vsej soseski so bili že znani taki incidenčiči v izvoščkovem domu. Ko so prišli nekoč na uho še stražniku, je bila s tem stvar že tudi pred sodnikom. »Ste kaj kaznovani?«, otvori sodnik razgovor. — »Nekaj malega«, odgovori ponižno izvošček France. — »Pa poglejmo, če so res tako male pred-kazni!« — Od I. 1898. do letos našteva kazenski list lepo vrsto črnih pik: »prehitro vozil, žalil, brzo vozil, se pretepal itd. itd.«. »Ali ste res zadnjič pretepli svojo ženo in jo ugriznili?« — Direktnega odgovora ni, pač pa potrdi svoje dejanje takole: »Ona je pa mene, imam še sedaj krvavo srajco.« — Žena: »Zakaj mi pa pravi vedno k .. . .?« — Mož: »Če pa prihaja pozno ponoči domov in me noče ubogati. Pa še z drugimi sem jo videl hoditi pod roko«. — Žena: »Doslej se še nikoli nisem pritožila, četudi me je zlostav-Ijal. Bila sem predobra. Sedaj me je začel pa še pretepati«. Proti možu: »Pa ob enih ponoči vstajaš in zjutraj domu prihajaš. Jaz tega življenja ne morem več naprej peljati!« — Sodnik: »Samo od vaše soproge je odvisno, če boste kaznovani. Če vam ona odpusti, dobite samo strog ukor«. — »Prej moraš domov priti ponoči, pa bo vse dobro«, se oglasi dobro srce odpuščajoče žene. — Sodnik: *Da se torej ne spozabite več!« — Mož: »Saj sva res oba kriva!« — Sodnik: »In če pride do kakih ne-sporazumljen, pa doma opravita, da ne izve policija«, in ženi: »Ga ni treba kaznovati, kaj?« — »Za enkrat ne! Pa samo za enkrat!« In ko zdiktira sodnik obljubo so-da se bo poboljšal, pristavi: »No vidite, gospa, saj mož tudi ni tako hud. Večkrat je sicer raskava skorja, pa dobro srce!« Po dobljenem strogem ukoru je odšel izvošček r ranče spravljen s svojo družico domov. * Čeprav sta hodila osem let v šolo, i .na sedmo božjo zapoved kinetiska dninarja Tone in Jože. Ka-kor sc spravi lisica skozi linico v kur-mk po perutnino, tako sta zlezla To-ne t'ne X temni noči skozi okence v kaščo neke posestnice. Tu sta si ogledala razne dobrote tega sveta in je ob tej priliki dobila noge vreča pšenice in se najbrž spraznila tudi skrinja turščice. Približno takrat pa je domačemu gospodu župniku izrezal neznani medojed iz panja nekaj kilogramov strdi, pokvaril vosek in pani in je celo na koruznjaku obešena koruza šla za Lindbergom. Orožniki so imeli dober nos in so kmalu intervjuvali Toneta in Jožeta kako in kaj je s političnim položajem obeh do kašče in čebelnjaka. Osum-i ljenca sta trdila, da sta angeljsko nedolžna in bila bi sc res skoro izmuznila, da ni treščilo kot iz jasnega neba v mirno razpoloženje tatinskih dru gov. Bližnji trgovec je sporočil orožnikom, da mu je eden imenovanih dveh prinesel na prodaj vrečo pšenice, ki sta si jo baje prislužila kot dninarja. Trgovec, ki je imel glavo na pravem mestu, je žito vzel za »božji Ion«, ne da bi odštel ficka zanj. Pod bremenom tega dokaza sta se upognili hrbtenici Toneta in Jožeta. Priznala sta tatvino, toda samo glede vreče pšenice, nič pa ne vesta o koruzi iz kašče in še manj o oni s sušilnice, kamoli o medu iz čebelnjaka! Kakor pred orožniki, se zagovarjata uzmoviča tudi pred sodnikom. — »No, sta kriva?« — »Ne!« — »Jaz tudi ne!« — »Tedaj nista nič kriva?« — »Ne!« — »Ne!« — »Sta kradla, kar sem pre-čital?« — »Samo pšenico, drugega ne!« — »Jaz tudi tako!« — »Pa pri gospodu župniku?« — »Nisem bil«. — »Prisegnem, da nisem bil!« Radi tatvine vreče pšenice sta dobila Tone in Jože vsak po teden dni z raznimi priboljški. Glede ostalega sta bila radi pomanjkanja dokazov oproščena. Stvarnost in demagogija Nameravano ponižanje stare mariborske gimnazije na štirirazredno nižjo gimnazijo je izzvalo v vseh krogih mariborskega prebivalstva upravi (Seno ogorčenje- Že na dveh zaporednih zborih je ljudstvo protestiralo proti temu nekulturnemu činu: v torek pni Gotzu, sinoči v Narodnem domu. Presojajoč pravilno resni položaj, se žalostni dogodek nikjer niti najmanj ni izrabljal politično. Nasprotno! Poslanec dr. Pivko je šel sinoči vi svoii objektivnosti celo tako daleč, da je še branil SLS, češ da je trdno prepričan, da ona ni sodelovala pri tem ukrepu, ki je po njegovem mnenju samo plod neinformiranosti Beograda. Tembolj je moral zato vse, ki so bili na sinočnjem lepo uspelem zborovanju v Narodnem domu, presenetiti današnli naravnost perfidni Izbruh »Slovenčevega« poročevalca, ki govori o klavrno ponesrečeni politični demagogiji. Celokupno mariborsko prebivalstvo brez raz like strank soglaša v obsodbi najnovejšega ukrepa naše vrhovne prosvetne oblasti, »Slovenec« pa iz nerazumljive bojazni sedaj smeši in sramoti prizadete stariše in ostalo občinstvo. Čemu ta strah pred upravičenim ogorčenjem Javnosti, čemu psovanje treznih in objektivnih ljudi. Pa menda ja niso klerikalca v resnici sokrivi, da je ukinjen peti razred mariborske gimnazije. Ugotavljamo: Ako bi bili sklicatelii sinočnjega shoda hoteli uganjati z vprašanjem gimnazije strankarsko demagogijo, bi jim bilo prav lahko razbrzdati strasti proti SLS, ki je skupno z radikali nepremišljeno glasovala za finančni zakon, čegar žrtev postane tudii naša gimnazija. Toda tega ni storil nihče in to kljub provokacijam SLS, ki ima očivid-no slabo vest. In če danes oblastni odbor sklepa o tem', da bo morda za eno leto on vzdrževal 5. razred na svoje stroške, ni to nikaka njegova zasluga, temveč prokleta dolžnost SLS, da vsaj na ta način popravi svoj greh, ker ie glasovala za finančni zakon- Sicer pa vrh tega oblastni odbor stroškov zavdrže-vanje 5. razreda ne l>o plačal iz svojega, ampak iz žepov vseh davkoplačevalcev. Vso to in šo marsikaj drugega bi se dalo stooči na zelo demagoški način, kakor Je to običajno na shodih SLS, uporabiti, ako bi kdo hotel uganjati z vprašanjem mariborske gimnazijo strankarsko-poli-tneno demagogijo. Toda vsf številni zborovalci »Slovenčev« poročevalec je slep ali pa je ime! zavezane oči, da jih ie videl samo 40 — so odhajali z zbora v prepričanju, da je SDS vzela vprašanje gimnazije v roke z vso stvarnostjo in treznostjo ter da Je hotela s sinočnjim shodom dobiti samo še trdno ozadje za svojo nadalane akciJ*o. Mariborski in V zaščito naših rodnih bratov Naši bratje v zasužnjenem Primorju so nastopili pot Kalvarije in bijejo pravkar mučeniški boi s tisočletnim sovragom, ki jih hoče šiloma raznairoditj. Ne moremo lu ne smemo hladnokrvno mimo te tradicije, naša dolžnost je, da zaščitimo rodne brate pred narodno propast jo. Prvo je, da ne iščemo izgovorov, češ, saj itak nič ne pomaga jn nima smisla izgubljati energiio. Tako pesimistično naziranje ni le v škodo našim bratom, ki ječe pod Italijo, temveč škoduje tudi nam samim, čim pričnemo namreč dvomiti v uspeh svojega dela, ie tudi naša la stna usoda zapečatena. V dveh smereh mora itj naše delo: 1-Zainteresirati moramo ves kulturni svet za barbarizem takozvane 2000 letne laške kulture in poskrbeti, da pride to vprašanje pred Društvo narodov. 2. Vsi se moramo zavedati, da je naša sveta dolžnost, da postanemo člani narodnoobrambne . organizacije Jugoslovenske Matice. Pokažimo, da smo zavedni Jugoslovani in da nismo brezbrižni na-pram sedanjim dogodkom v Italiji! Tembolj velja to za nas sedaj, ko stojimo na pragu rapalske obletnice, ki ima letos prav poseben pomen. Zavedajmo se resničnosti izreka, da iz malega raste veliko in pristopajmo k Jugoslovanski Matici! V znak protesta proti fašističnemu barbarstvu se naj vsak zaveden Jugoslovan včlani v to prepotrebno narodnoobrambno organizacijo, saj znaša članarina komaj 1 Din mesečno in se torej nihče ne more izgovarjati, da mu iz gmotnih ozirov ni mogoče pristopiti. Vpisovanje se vrši vsak dan od 17. do 19. ure v pisarni J. M., Slovenska ul. št- 2. — Odbor Jugostov. Matice v Mariboru. Udeleženci mednarodnega kongresa za tujski promet \ Mariboru. Udeleženci mednarodnega kongresa za tujski promet, ki ie bil otvorjen v palači zunanjega ministrstva v Beogradu, posetijo tudi mariborsko oblast. Dne 5. oktobra pridejo v Rogaško Slatino, dne 6- oktobra pa posetijo Maribor, na kar odpotujejo v s to j c domovine. — Društvo rezervnih oficirjev 'n bojevnikom, pododbor Maribor, javlja, da. preloži vsled nepričakovanih zaprek svečano proslavo svoje krstne slave, ki jo prireja pod pokroviteljstvom g. generala Dimitrija V. Spasiča s sodelovanjem vojaške godbe v veliki kazinski dvorani od 1. oktobra „a soboto, dne 8. oktobra ob pol devetih zvečer. — Umrl je včeraj popoldne 641 etui železniški skladiščnik Valentin Rus- Pokopali ga bodo jutri popoldne na Magdalenskem pokopališču. — Službo dobi večje število delavcev za tlakovanje hišnih prostorov pri mariborski Borzi dela- Delo l>o v Zagrebu. — ' Vlomilec v izložbeno okno izsleden. V torek zvečer jo bila izvršena v izložbeno okno tvrdko Černetič vlomna tatvina. Neznan storilec, ki ie tvrdko o-škodoval za 1800 Djn, jc bi! VČWaJ arc, tiran v osebi nekega delavca, ki so mu Inte razmero v okolici trgovine dobro znane. Razen tega pa je bil opažen, ko jo nosu omenjenega večera z dvorišča večji zaviiitek in se sumljivo oziral krog sebe, tako da ni nobenega dvom® o njegovi krivdi. — 7lotni deček pod oboki magistrata. Snoči je policijski stražnik ob pozni uri slučajno opaz.il malega dečka, ki je mirno spal pod oboki mestnega magistrata. Ko ga je prebudil, jo otrok, ki je star šele sedem let, iziavil, da se piše Adolf Postrojuik in da ga je izgubila njegova teta, n katero je prišel prejšnji dan na Glavni trg. Od tam si ni upal nikamor in se ie lačen in obupan odločil, da prenoči v bližini, kjer je imel največ upania, da sc bo našel z neprevidno teto. Reto je sedaj na policijskem komisari-jatu. —i * Jurij Kapun ie kradel tudi kolesa. Jurij Kapun, ki je s ponarejenimi na-ročilnimi listki v imenu gostilne Senekovič izvabljal od raznih tukajšnjih tvrdk večje in manjše količine različnega blaga, ter oškodoval trgovec za težke denarje, se je razen z goljufijami bavil tudi s tatvinami, ki so mu tudi uspevale. Naknadno so ga osumili, da je kradel kolesa. Dokazali pa so mu, kar je tudi. sam priznal, da ie za časa, ko so niu cvetele zgoraj omenjene kupčije, ukradel nekemu železniškemu uradniku dvokolo vredno 1200 iDn. Ni izključeno, do je Jurij že dali časa reševal svojo, finančno zadrego na podoben način in da ima že več tatvin na vesti. Kazen, ki jo ie radi goljufij že nastopil, mu bo sodišče primerno podaljšalo, — Nezgoda dijaka. Realčan Jože Putinar je padel včeraj popoldne pri športni igri v Ljudskem vrtu tako nesTečno, da je moral z zlomljeno levo roko v bolnišnico. — Samo 40 dinarjev. Davi zarana se je pri nekih hotelskih vratih sumljivo smukala Jožefa R. Skušal je prikriti zadrego, vendar ie pa-zno oko stražnika takoj opazilo, da ima Jožica, ki že ni več tako mlada, nekaj na vesti. Sprva ie tajila, končno pa je priznala, da je prenočila z nekim moškim za skromnih 40 Din. Jožefo, ki je že stara znanka na komšsarijatu, so oddali sodišču- Zagovarja se z brezposelnost jo id bedo. — Otvoritev angleških tečajev. Angleški krožek v Mariboru , otvori svoie običajne tečaje, t. j. začetniškega in nadaljevalnega, dne 3- oktobra v državni realki. Ure ob pondeljkih in četrtkih od 18.30—19.30. Interesenti naj prijam vijo udeležbo z dopisnico na »Ang^škl krožek«, drž. realka, Maribor- Interesenti za event. konverzacijski tečaj nai sl javijo pri krožkovem knjižničarju v »Vesni« ob petkih od 17.30—20— n23 Cercle franca*«. Francoski krožek v Mariboru otvori zh-četkom oktobra zopet svoje francoska kurze za otroke od 6. do 12. leta in začetniški, dva nadaljevalna in konverzacijski kurz za odrasle. Prijave za otroške kurze se bodo sprejemale od pon* deljka 26- septembra do sobote 1. oktobra vsak dan od treh do štirih popoldni v društveni čitalnici, na državni gimnaziji, za odrasle pa v torek, dne 4. oktobra od šestih do sedmih zvečer v drugem nadstropju moškega učiteljišča. Pouk v kurzih za odrasle se bo vršil kakor doslej ob torkih in petkih od šestili do sedmih zvečer na moškem učiteljišču. Raznn tega namerava krožek prirejati po enkrat ■ na teden konverzacijske sestanke z omejenim' številom udeležencev pod vodstvom odlično francoske gospe. Kdor se jih želj udeležiti, naj pridi v soboto, dne 24. septembra, ob šestih zvečer v društveno čitalnico, da se soglasno določita dan in ura teh sestankov. — 1123 Pat in patachon v Mariboru! Seveda samo na platnu fin sicer v svojem najnovejšem filmu kot: »Lovca " volkove!« Film se predvaja od petka-.3. trn. do pondeljka 26. t.m. v kinu Union, čogar uprava je zaključila vse njihove filme letošnjo sezone. Občinstvo sc naproša, da sj pravočasno preskrbi vstopnice v predprodaji ali potom tel. št. 329, da se izogne gnječi pri blagajni. 1127 Pomnite! z Zensko hvalo čez noč namočeno perilo so s Schichtovim milom' posebno lahko izpere.___ Od četrtka naprej velika senzacija SVENGAU v kinu Apolo okultisom, prenos misli, telepa^ha hipnoza- Eksperimenti z ljudm !n žlValmi' Nato Blodi velikanska veseloigra „ZA FRONTO" amcTikanskimi brati . PATA in PATACHON K V Maribora, Hrt*5 ??. tT T9?7. MsrTKnrsV? V .F C F P V ? 7 M?r*: Sfran 3. SREDOZEMSKI POLET PELLETIER D’OISYA. Francoski letalec Pelletier d’Oisy se je včeraj vrnil v Pariz. V šestih dneh je obkrožil Sredozemsko morje in prevozil 9500 km. Neštetokrat je moral radi skrajno neugodnega vremena pristajati. Zadnja 2200 km dolga etapa med Casablanco in Parizom je bila najtežja in je zahtevala največ napora. Freske iz 12. stoletja. V stari cerkvi samostana Staraja Ladoga na Ruskem so odkrili zanimive freske iz 12. stoletja. Slike imajo veliko umetuiško vrednost, ker so popolnoma ohranjene in so bile doslej Prevlečene s tanko plastjo posebne vrste voska. Angleški muzeji, ki se močno zanimajo za nje, so poslali v Rusijo posebno komisijo. Kakor se dozna-va, sovjetska vlada fresk ne bo prodala Angležem.___________________ acnrcmov nacm pranja _ , . , "V ■ ■ .■■■-'■ 'v /TX .Namočiti v ekstraktu za s ' ’ .• ;t ::-l> ■■■ . . - ■ . ■ Po smrti filmskega igralca Proslavljanje potom okultizma — Rudolf Valentino na onem svetu — Filmska gledališča in duhovi Filmski igralec Rudolf Valentino, ki je umrl pri operaciji slepiča, je dosegel za današnjo dobo zelo značilno popularnost. Ko so zvedeli za njegovo smrt, so listi beležili celo nekoliko samomorov in samomorilskih poskusov žensk, ki so se zaljubile v samo filmsko sliko lepega igralca. Da ta velika popularnost ne preneha. skrbi sedaj druga žena Rudolfa Valentino. Pod naslovom »Rudi« je izdala knjigo, ki v podrobnostih opisuje življenje pokojnega igralca. V povečanje senzacije si je izposodila okultizem ali je pa na njegov rovaš na široko opisala tudi. kako se Rudolf Valentino počuti na onem. svetu. Z vso resnostjo zahteva, da se sprejme vse napisano kot čista resnica. Valentino je^ bil baje vedno dober medij in je večkrat pred ženo in znanci vodil razgovore z duhovi. Iz drugega sveta se oglaša sedaj potom nekega Amerikanca Benjamina Weber-ia. Najprej razloži, kako mu je bilo takoj po smrti. V knjigi »Rudi« stoji do-slovno: »Neka ženska se je obregnila ob me, napram svoji spremljevalki je pa dejala: Kakšen mrzel veter je to, ki mi veje nasproti. — To me je razjezilo. Kako pridem do tega, da me smrt spremeni v mrzle vetrove. Našel sem skupino igralcev ter sem kar prvega pograbil za ramo: Jaz sem Rudolf Valentino. Mož se pa za me ni brigal ter se je v smehu razgo-varjal s svojimi tovariši. Sčasoma se je pa »Rudija« usmilil nek duh ter ga pripravil do tega, da se je na nove razmere in okolico kolikor-toliko privadil. Sešel se je celo s slavnim tenoristom Carusom. Kako pa sta prišla skupaj, pa ne ve ne_ eden, ne drugi. Caruso pravi: »Saj je vseeno, kako, samo da sva skupaj.« Nadalje stoji v knjigi, da se je Valentino na onem svetu malo spremenil, da pa še vedno obiskuje filmska gledališča. Večkrat, pravi potom svojega medija, »gledam slike, v katerih sem sam nastopal, a mi ne ugajajo tako, kot so mi ugajale nekdaj. Zemeljsko življenje se mi oddaljuje. Tukajšnja gledališča so velika in lepa, zelo lepa. Vsi veliki umetniki kažejo tu svojo umetnost. Med igranjem tu in na zemlji je pa velikanska razlika. Na zemlji lahko umetnik igra vsako ulo-go, ki jo dobi od režiserja. Če pa hoče tu n. pr. kdo igrati kralja, mora imeti kraljevsko dušo. Na zemlji sem imel radi tega velike uspehe, ker sem bil že v svojem prejšnjem življenju igralec.« Ti odlomki iz knjige »Rudi« zadostujejo v potrdilo reka: »Lepota mine, neumnost ostane.« Korupcija mestnih očetov v Budimpešti Več članov mestnega občinskega sveta v Budimpešti je v preiskavi radi umazanih kupčij z raznimi dobavitelji, Pri vseh nabavah mestne občine so posamezniki pobasali visoke Provizije. Brez provizij se v zadnjem času pri mestni občini ni dalo ničesar doseči. Kot priča je bil med preiskavo zaslišan tudi neki dobavitelj. V veliko začudenje preiskovalnih organov le mož natančno popisal potek neke tajne seje mestnega sveta. Na vprašanje, odkod ima vse to, je pa razložil, da so mestni očetje svoje »klijente« spravljali v sosedno sobo posvetoval-dS« ?dkoder se je vso slišalo in vi-svrim so dali vrata nalašč v to 110 navrtati. —— . »TheF» bltl neodvlsen- toniobilski krauP2ro^a’ da 3e kuPd av_ v Braziliji 1,200 ono"1? Ford v Parau si bo uredil veliko ^tr®v zemlje, kjer bivanje kaučuka. ForHIltaže za prido’ produkte gumija, ki iu,nan\erava vsc fabrikacijo avtomobilov Potr.e,',nje za predelati sam ter se rešiti . , ’!' svojih dobaviteljev. spekulacij Avto Izadore Duncan. Avto, s katerim se je po breznri merno nesrečnem naključju v NjZzj smrtno ponesrečila plesalka Izadora Duncan, so prodali na dražbi. Naenkrat se je nabralo nad 50 oseb, ki so zaželeli nesrečno prevozno sredst. Veliko tekmovanje je dvignilo ceno j|a 65.000 frankov. Denar se bo pora-za spomenik svetovne plesalke. Zarota v Carigradu Carigrajska policija je izsledila skrivališče roparske tolpe, ki je bila istočasno nekak izvršilni odbor tajne politične skupine. Ko je policija vdrla v njeno skrivališče, so jo člani tajne organizacije sprejeli s streli iz samokresov. Tudi policija je odgovorila z ognjem. Oddanih je bilo nad 200 strelov, kar je v obljudenem delu mesta izzvalo strah in zmešnjavo. Zločinci, trije Armenci in eh Turek, So se trdovratno upirali. Dva policijska komisarja sta bila umorjena in več uradnikov ranjenih, dočim je bil od roparjev ubit samo eden, trije pa so prišli policiji živi v roke. Tajna družba je imela namen izvrševati teroristične akcije in atentate na vodilne politične oseb nosti. Zbirka slik in knjig za tuje denarje. V Parizu je bil aretiran Louis Par-ry. ki je bil dolga leta uslužben kot blagajnik pri veliki avtomobilski tvrdki. V knjige je vnašal lažne postavke o prodanem blagu in prigoljufal znatno vsoto — okrog OOO.OČO frankov, dočim je njegova mesečna plača znašala 1600 frankov. Ves poneverjeni denar je porabil za nabavo knjig in slik. Pri hišni preiskavi so našli večje število dragocenih slik priznanih umetnikov in knjižnico luksuznih in dragocenih knjig. Strokovnjaki so zbirko cenili na 300.000 frankov. Sleparski blagajnik je bil takoj aretiran, zbirko pa so oblasti zaplenile. Prispevajte za spomenik KraljuPetru v Mariboru Nova slovenska knjiga Sven Hedin v azijskih puščavah. Sven Hedin je največji potovalec današnje- dobe. Svoje življenje je posvetil predvsem zibelki človeštva — Aziji, kjer je do najnovejšega časa ostalo na zemljevidu še mnogo velikih belih lis/nepoznanih krajev tega silnega sveta. Z brezprimerno vztrajnostjo, ki jo je ljubezen do velike prirode nerazikanih dežel še povečala, je križem prepotoval s svojimi karavanami Iran, Pamir, Vzhodni Turkestan in silno višavje Tibeta. Za znanost so bila ta potovanja neprecenljive važnosti, njegova dela pa so se razširila kot najpriljubljenejše čtivo med vsemi sloji. Da ta potovanja niso bila brez nevarnosti, o tem nam priča posebno knjiga »V azijskih puščavah«. Na potovanju preko strahovite puščave Ta-kla Makan je brezvesten vodnik zapeljal Hedinovo karavano v kraje, kjer je imela smrt bogato žetev. A ravno tedaj, ko je prikipela nevarnost do vrhunca, je pokazal Hedin največje zmožnosti in nadčloveško vztrajnost, s katero je premagal samo smrt. Nič manj zanimivo in polno velikih dogodkov je bilo njegovo nadaljnje potovanje preko pustega, 5000 m visokega severnega Tibeta, katerega oživ ljajo kuhani in silni jaki, med divjimi gorovji pa se razprostirajo vrste krasnih jezer ... Izdaja Tiskovne zadruge je za današnji čas posebno dobrodošla. ker nudi čitatelju, ki nima časa za prebiranje velikih originalnih del, vsc, kar je zanimivega v nepretrganem opisu. Založba se je pri tej izdaji posebno odlikovalo z vzorno opremo knjige, ki jo dičijo krasne, originalne platnice kakor tudi nazorne, umetniško dovršene slike. Starim in mladim knjigo toplo priporočamo. Knjigo je priredil Pavel Kunaver in stane broširana Din 36, v originalni platneni vezavi Din 44, s poštnino 2 Din več. Šport Pojedel 18 trdo kuhanih iajc In obležal mrtev. V vasi Jasen pri Mostaru je mladenič Kija Spahič stavil za 10 Din, da poje 25 trdo kuhannh jajc drugo za drugim. Niti sanjalo se mu ni, da hi moglo imeti to zani usodepolne posledico. Iljja j0 kmalu dobil 25 trdo kuhanih jajc in jih je pričel jesti. Po desetem jajcu mu ie postalo slabo, vendar sc nj zmenil za to in jedel mirno naprej. Po 18. zaviiteu jajcu pa ie nenadoma kriknil, se zgrudil na a i.‘ so pri.p' v. \ ijst* v k'■•'ih Teda po m-.ft jo bila že prekasna. KVprevidnl ml« dc..R je kini u izdahni«. — Avstralija In izseljenci. Predsednik avstralsko vlade io sprejel posebno deputacijo, ki is prosila, naj se sprejme zakon, s katerim bi se prepovedalo vseljevanje Italijanov v Avstralijo. Ministrski predsednik ie deputaciji odvrnil, da bo izdala vlada ostre predpise proti vseljevanju vseh belih narodov, ki niso anglo-saškega plemena, — Avstralija ima do sedaj 98 odstotkov prebivalstva čistega anglosaškega plemena. To se tudi v naslednjih 10 do 20 letih ne sme spremeniti. Vlada bo zabra-! nila vsako vscljevanie ljudi, o katerih n’ pričakovati, da bi se mogli asimilirali s sedanjim avstralskim prebivalstvo«* HSK Concordia : ISSK Maribor. V nedelio popoldne bo gostovalo v Mariboru prvorazredno moštvo »Con-cordie« proti SK Maribou. Glede na visoko kvaliteto odličnega nasprotnika in radi dobre forme domačinov vlada za prireditev izredno zanimanje, zlasti radi neodločenega gostovanja SK Železničarja iz Zagreba, ki le neznatno zaostaja za nedeljskim pirotAvnikom. SK Concordia je moštvo vodilnih klubov jugoslovanskega nogometa in je dosegla v srečanjih z bivšimi in sedanjimi državnimi' prvaki odlične rezultate. Uspešno se je borila za državno prvenstvo in v zagrebški prvenstveni tabeli zasedla tretje mesto- ISSK Maribor — nogometna sekcija. Vsa nogometna moštva imajo v petek 23. t. m. obvezen sestanek pri Dolničarju (Kirbiš). Udeležba dolžnost. — Načelnik. MOLNP službeno. JNS je z dopisom št. 597/26-27 po sklepu seje upravnega odbora 7, dne 6. tm'. sprejel SK Železničar v Mariboru za redi nega člana. Prijavnice so prispele. Dobijo se vsak dan od pol 7. do 7. pri g. Puklu, Langusova ulica št. 4. Cena Din 10 za komad. SD Rapid se poziva, da iavi čim preje LNP-u postavo svojega in tujega moštva ter izid tekme v Celovcu. Službujoči odborniki dne 25. tm. gg. Pukl in Nerat. _ Tajnik. Taiinstven umor sredi Pariza Nedavno je neznanec sredi dneva ustrelil na pariškem bulvarju Henria Metifeua, sina premožnih starišev. Oddal je štiri strele iz revolverja in ga smrtno zadel. Policija je zasledovala morilca in uvedla strogo preiskavo, ki je razjasnila misterijozni zločin. Matifeu se je s svojim tovarišem čestokrat v noči vozil v očetovem avtomobilu in z nabitim samokresom silil žene, ki jih je srečaval, da vstopijo v avto. Neštetokrat sta svoje žrtve zvezala z vrvmi in jih odpeljala izven mesta ali v Henrijevo stanovanje, kjer sta jih zlorabila. Nekega večera je ugrabil Jeanno Thouloumee, prijateljico Alfonza Frizona in jo vlačil po raznih zabaviščih, končno pa s pestmi in brcami prignal na svoje stanovanje. Ko se je Jeanne vrnila domov, je zaupala strahote pretekle noči svojemu prijatelju. Ko je Frizon zvedel za ime skrunitelja, je celo predpoldne preža! nanj in ga, ko se je pojavil, ustrelil. Težko ranjeni Matifeu ni podal nobene izjave in je še iste noči podlegel usodnim strelom. ----- ' 1 Predrzni vlomilci v Berlinu. Sredi popoldneva so predrzni zločinci popolnoma izropali berlinskega juvelirja Liinserja, ki je imel svojo trgovino brez nadzorstva zaprto. Vlomilci so vdrli v trgovino od zadaj ter so podrli celo steno, da so prišli do zalog zlatnine. V največjem miru so začeli izbirati in kakor jih nihče ni motil, ko so rušili steno, tako so neovirano tudi odšli težko obloženi z bogatim, približno poldrugi miljon dinarjev vrednim plenom. Podobno predrznih ropov in vlomov je bilo že več y Berlinu. Stran '4. Mariborski V E C H K N I K Jutra. V Maribor u, znraševati slabo? Beseda »kateri si« mi je postala skrivnostna in nalašč sem io vedno skvaril. Bleda, skoraj boieča me je tetka notrpežliivo ponavljala z glasom, ki se je trgal v njej: »Ne. ti samo govori: Kateri si . . .« No ona same in t'«:? pintin bn^ede niso bile navadne. To me je jezilo in me oviralo, da si mol;+,,o nisem zapomnil. (Dalje prihodnjič.) fokolstvo Razpored telovadnih ur v Mariboru. Člani I: pondeljek, petek, 9reda od 20 22. ure v meščanski šoli v Krekovi ulici; vaditelj Janko Dekleva. Član-i II: sreda, petek, torek, četrtek od 18-30—20. v gimnaziji; vaditelj Joško Hvalenc- Članice: torek, četrtek od 18.30—20. v meščanski šoli v Krekovi ulici; Stana Nabergojeva. Moški naraščaj I: pondeljek, petek od 18-30—20. v meščanski šoli v Krekovi", Franjo Mačes. Moški naraščaj II: sreda in sobota v meščanski šoli v Krekovi od 18-30—20; Janko Dekleva. Obrtni naraščal: torek, četrtek od 20- -22. v meščanski šoli v Krekovi; Rajko Zotter. Ženski naraščaj I: sreda, sobota od 17—18.30 v meščanski šoli v Krekovi; Franjo Mačus. Zenski naraščaj II:torek, četrtek od 17.—18-30 v meščanski šoli v Krekovi; Janko Dekleva. Moška decal: pondeljek, petek od 17-— 18-30 v meščanski šoli v Krekovi; Stanko Lapajne. Moška deca- II: sreda, sobota od 15.45 —17 v meščanski šoli v Krekovi; Ivan Lavrenčič. Moška deca magdalenska: sreda, petek od 16.—17-30 v šoli na Ruški cesti; V. F. Moška deca tezenska: petek od 15.— 16. v šoli na Teznu; M- T. Ženska deca L sobota od 15.—17. na ženskem učiteljišču na Znimskem trgu; M- P. Ženska deca II: .sreda, sobota od 15-45 —17 v meščanski šoli v Krekovi; Ivan Lavrenčič. Ženska deca magdalenska: torek’, sobota od 14-30—16. v Šoli na Ruški ces*1! M. J. Zenska deca tezenska: torek, sobota od 15.—16.30 v šoli na Teznu; M. T> Razpored io veljaven od 21. t- m- *n • .so izvrše še nekatere izprememibe, ki so bodo objavile. Odelek članic nad 26. letom do na-daljnega še no more pričeti z rednimi telovadnimi urami. Ravno tak o se je mora! v.«'od pomanjkanja prostorov ukiniti oddelek ženskega obrtnega naraščaja, katereva gojenke bodo telovadile odslej pri oddelku mlaišth Članic- Načelnik. Knjige veže » od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37. 428 Mali oglati, ki alutijo v poara-dovalna in aoeijalna namana •bilnitva: vtaka baaada 30 p, •ajmanjll tnatek Din 5-— 0tlali o a lasi; eJ m Žanitva, dopiaovan|a In ogla« Irgovakoga ali reklamnega značaja: vtaka beaeda 50 p, najmanjši znaaek D.o 10'— 15.000 kg sladkega in 5.000 kg kislega sena prodam, franko žel. postaja Loče ali Sv« Jurij ob j- ž. Pojasnila daje Al. Berce, Špitalič, Slov. KonMce. 112Q Kupim dobrega psa čuvaja, ovčarske pasme (volčje), ne izpod 60 cm visokoga, lepega, nebojazljivega, starega 9—12 mesecev. Pismene ponudbe: J. Serec, Krekova ul. 2. 1124 Garaža, velika klet, kakor tudi en lokal se odda takoj ali pozneje. — Milošičevn ul. 2- 1126 Go;;l’nl jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi Šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS. Aleksandrova c- 13. Zahtevajte ponudbo. 820 Ali ločitev ali Mm irejeia Ham delavnica * električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles s posebnim oddelkom za popravila šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, grarpofonov itd. itd. M Hii, Miii.lieiHovaiii.it ‘ se ccnJ‘ občinstvu najtopleje priporoča. JMo‘Mavii Pisarniške noMščine najboljše kvalitete kupite lc pri 1125 Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11 Vs« tiskovin« po naročilu. Kmečko ob okrajni cesti, obstoječe Iz hiše gospodarskega poslopja, 17 oralov njiv, tiavnikov in go«da, z vsemi premičninami in pritiklinami. vse v najboljšem stanju se za ceno Din 225 C00-— proda. Vprašati pri Finguštu, Podova 26 pri Račjem, 1118 Izdaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani; uredstavnlk Izdajatelja In urednik: F r Din 199’— čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg 1 870 V založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul 54, nasproti glavne pošte, je izšla knjiga: Zadnja pot kapitana Scotta Scottovem dnevniku in drugih Virih priredil Pavel Kunaver Broš. stane 36 Din, vezana 44 Din 4-a an Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik * r> t n \r Horihnrn