Srbi so mi neprijazni jaz ne maram za nje i treba jim je stroge k 'da začutijo moj bič.
538. štev.
V Ljubljani, sreda dne
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsah dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa oh 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSai v Ljubljani t upravniStvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50 j s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*“, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80““. “ Naročnina se pošilja upravništvu.	«
Telefon številka 118.	:»
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:a	Uredništvo in upravništvo:	st
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana <n Zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-g: pust. — Za odgovor je priložiti vrinit o.
g:	Telefon številka 118.
»Slovenskemu Narodu" v odgovor.
Na ponovni napad v »Slov. Narodu« št. 141, z dne 23. t. m. odgovarja podpisani upravni svet Učiteljske tiskarne sledeče:
1. Članek v obrambnem vestniku »Učiteljskega Tovariša« pod naslovom: Liberalci in klerikalci proti Učiteljski tiskarni ni izšel iz upravnega sveta Učiteljske tiskarne. Nima pa upravni svet Učiteljske tiskarne nobene pravice preprečiti člankov v »Učiteljskem Tovarišu«, ker je ta last »Zaveze avstr, jugo-slov. učiteljskih društev«.
2. Učiteljska tiskarna je ustanovila »Dan« kot neodvisno glasilo, ki mora biti pisano strogo v narodnem, naprednem in svobodnem smislu. Odprt pa je list vsem tistim, ki hočejo v njem razkrivati rane, bodisi te ali one stranke. Na tem stališču bo stal »Dan« tudi v naprej in naj bo to »Slov. Narodu« ali nekaterim gospodom okrog njega prav ali ne.
3. Vsled tega tudi za boj. ki ga je vodila javnost v »Dnevu« proti dr. K. Trillerju ni odgovorna Učiteljska tiskarna, oziroma njen upravni svet, temveč javnost sama, ki ie ogorčena nad činom dr. Trillerja dala duška v edinem neodvisnem listu in tudi dosegla svoj namen.
4. Ultimata, ki ga je sklenil poslati Učiteljski tiskarni izvrševalni odbor narodno napredne stranke v zadnji svoji seji, do danes še nismo prejeli. Mislimo pa, da so člani izvr-ševalnega odbora narodno napredne stranke sami prišli do spoznanja, da nimajo pravice pošiljati nam kakega ultimata. Saj izvrševalni odbor narodno napredne stranke kot politični organ nima nobenega stika z Učiteljsko tiskarno, ki ie strogo gospodarsko podjetje. Če pa vendar prejmemo »ultimatum«, ne bomo ostali dolžni točnega odgovora.
s. Edino iz političnih nagibov baje se bavi »Slov. Narod« z na:šo tiskarno. Žalostno je, da ti gospodje ne znajo ali nočejo ločiti politike od gospodarskega podjetja. Iz vsega početja se vidi preveč ipsno konjsko kopito zavisti nad našim lepim napredkom in razvojem. Naj le bijejo naši nazadnjaški in naprednjaški sovražniki po naši tiskarni; tem tesneje se strnejo naše vrste in če jih klerikalna hudobija ni mogla streti, jih tudi zlobnost »Si. Naroda« ne bo.
6.	Z ogorčenjem zavračamo očitanje »Slov. Naroda«, da lovi Učiteljska tiskarna stare naročnike Narodne tiskarne. Le na dan z imeni in slučaji. Mi pa lahko povemo, na kakšen način se nam je odvzelo že marsikaterega naročnika, kakor: dež. odbor. dež. vlado, šolske tiskovine, mestno hranilnico, magistrat itd. deloma od Katoliške, deloma od Narodne tiskarne, če tudi smo bili tuin-
tam najnižji ponudniki. Če je pa slovenska javnost pokazala z obilnejšimi drugimi naročili svojo naklonjenost do Učiteljske tiskarne, je to edino le uspeh našega solidnega in reelnega postopanja napram strankam in naklonjenosti javnosti napram naprednemu učiteljstvu. Neljubo nam je povdarjati te reči v javnosti. a prisilil nas je v to »Slov. Narod« s svojimi ostudnimi napadi.
7.	Lojalnost in kolegijalnOst Narodne tiskarne spričuje najbolj dejstvo, da nam ponovno očita v »Sl. Narodu« pomoč, ki nam jo je nudila v neki momentani stiski za papir, katera stiska je nastala vsled neugodnega tigovskega sklepa. Za to pomoč smo bili Narodni tiskarni hvaležni in smo ji tudi papir do zadnje pole vrnili oziroma takoj plačali. V pojasnilo javnosti omenjamo, da vlada ta hvalisana kolegijalnost pri vseh ljubljanskih tiskarnah, da si pomagajo v stiski s papirjem, ali s po-sojevanjem črk, okraskov itd., ker nobena tiskarna ne more imeti vsak čas vsega v zalogi, da ustreže kaki posebni želji naročnikov. A do danes stoji edini primer v zgodovini Ljubljanskih tiskarn, da bi se drugi tiskarni ta pomoč vedno in vedno predbacivala in izigravala v njeno škodo. In to dela napredna slovenska tiskarna proti napredni slovenski tiskarni in to celo tista tiskarna, ki smo ji bili tudi mi vedno drage volje na uslugo.
8. Naravnost podla pa je trditev »Slov. Naroda«, da čaka Narodna tiskarna že nekaj let na par sto kron, ki ijh ima dobiti. Na dan, gospoda, okrog »Slov. Naroda« in Narodne tiskarne z dotičnim računom, ki baje ni še poravnan od Učiteljske Tiskarne. Čemu ste čakali par let na to. Ali je morda tudi to vzrok vaše kolegi jalnosti napram nam?
9. Glede našega gospodarjenja pa vam rečemo; pometaj vsak pred svojim pragom! Nam ni mar vaše gospodarstvo in se ne vtikamo vanj; zato pa tudi vas nič ne briga naše gospodarstvo. Odgovorni srno zanj edino našim zadružnikom in oblastim, ki strogo čujejo nad nami. Naravno je, da vsled hitrega in velikega razvoja naše tiskarne nismo mogli biti vedno brez skrbi; a te skrbi so nam skušali povečati v najvišji meri s svojimi napadi klerikalci, katerim pa se skušajo v novejšem času pridružiti tudi gospodje okrog »Slov. Naroda«. Vkljub temu pa smo iz majhne tiskarne, ki smo jo kupili pred sedmimi leti, napravili v par letih moderno tiskarno in jo nastanili v lastnem poslopju, kar menda pač ni znak slabega gospodarstva.
Tudi od naše strani naj bo z dar našnjim dnem enkrat za vselej povedano, da nas ni volja prenašati vaših natolcevanj!
Upravni svet Učiteljske tiskarne, r. z. z o. j. v Ljubljani,
dne 24. junija 1913.
Bismarck
triumphans.
»Divide et impera!«
—	»Deleč vladaj!« — ta izvirni in podedovani greh stare avstro-nemške diplomatične modrosti iz Metternichovih časov je porabil kaj spretno njegov največji zopernik, zastopnik pruskega kralja v državnem zboru v Frankfurtu, tedanji mladi diplomat von Bismarck. Pri vsaki priliki je pokazal opozicijonalno stališče Prusije v zvezni državi!
Pred letom 1866. pa je nastopil stvaritelj sedanjega velikonemškega imperija v pruskem državnem zboru v Berlinu kot ministrski predsednik ter zarisal velikopotezno prusko-nemško politiko s približno temi-le besedami:
»Mi Prusi moramo z vsemi mogočimi silami stremiti za tem, da se premesti politično težišče avstrijskega cesarstva (monarhije!) iz nemškega Dunaja — v Budimpešto! (Ofen-Pest).«
Po nesrečni bitvi pri Sadovi ie bila poprej edina, centralistična monarhija »Avstrija« razdeljena v dua-listično formulo in je dobila diploma-tično in zemljepisno nazivanje »av-stro-ogi ske države».
Posledica poražene severne armade pri Kraljevem gradcu (Sadovi) kjer sc poveljniki najvišjih slojev in stopinj baje odpovedali' zaprišeženo vojaško pokorščino in je plemstvo dokazalo eklatantno svojo nesposobnost -- posledica te katastrofe pravim je bila: mažarskim revolucijo-ii ar jem napraviti novo ustanovljeno državo v državi in oa venčanje avstrijskega cesarja s krono sv. šte-iana leta 1868! —
Prvi sicer, a ne največji vspeh vsemogočnega pruskega diplomata;
Hujskači in bojevniki.
Bravo, bravo, petelina ‘dobro se bojujeta, rešena bo domovina, če na smrt se skljujeta.
Mi smo dober zgled vam dah, kam nesloga pripelja, tretji se z uspehom hvali, kjer prepirata se dva.
Švab:
Glejta, to je nam po volji, da tako se ravsata, tu se skaže, kdo je bolji, ko tako se kavsata.
Hej, visoko mi poskoči, hrabii ti junak, Bolgar, skaži se v vsej svoji moči. kaj te briga ruski car.
Zdaj je treba odločiti, kako plen se razdeli — ker ne znata si deliti — bomo razdelili — mi.
Ako Srba boš premagal — vstregel meni boš najbolj, jaz državam bom predlagal, da si vzameva vsak pol.
nič — stroge kazni, moi bič.
Ako dobro stvar izpade, skupaj pojdeva v Solun, zato nekaj bo nagrade dobil sosed tvoj — Rumun
Macedonija je tvoja — to sem vedno trdil jaz, tvoja pa ne bo brez boja — zdaj prišel je pravi čas.
Tur čin:
Dokler je še moja bila. tepel vaju sem oba, takim^rlada tuja sila — kdor "sam vladati ne zna,
Ko bi meni je ne vzela, bilo bi še zdaj tako, oba skupaj bi trpela pod neusmiljeno roko.
Švab:
To je naša volja bila, hej, poskoči moj Bolgaf
g Za birmo fSg
O 1-astn«prQ; g Mestni trg št. 25
D tokolirana gg	^	„	.
tovarna ur n in sv. Petra cesta 8
ure, verižice itd.
Lastna pro-tokoiirana tovarna ur
:: V Švici:: ■■ najcenejše in najboljše gg :: v §viei:: 5«
%v
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Zdi se. da mu Faje ne more poslati več kakor eno divizijo Les-parievo.«
»Kako pa veste to?«
»Od cidonančnega oficirja, Ki je pravkar prijahal sporočit polkovniku, da se mudi, in mu naznaniti natančno kraj, kjer naj se ustavimo.«
»Kje ie to?«
»V Eberbaškem jarku.«
»Ali ga poznate, de Rošegi?«
»Da, to je tik pred Morsbro-nom... Neroden kraj za kavalerijo. Videli boste, kadar dospemo tja.«
In že je prišlo povelje, da naj po-ženo kor.je v dir... Na daljem obzorju pa se je pokazal tisti hip ozek pas nebesne modrine.
Zares se je popravilo vreme.
»Lepo bo jutri,« so se menili vojaki.
»Tem boljše; bili se bomo na solncu.«
Po brezkončnem pohodu so dospeli v noči na določeni kraj; ob zori so se lahko ogledali, kje so.
Polka sta stala v nekakšnem jarku. Dalje tam, onostran hmeljevih njiv in širokega potoka, obrobljenega z gosto vrsto dreves, se je videla na višini vas: Morsbron.
Kirasirji so se baš pripravljali, da prebijejo dan v svojem jarku, ki so ga varovale čete, nastanjene v Morsbronu, slehernega presenečenja. Vojaki so sušili svoje premočene plašče, čistili orožje in kuhali jutranjo kavo.
Poročnik de Rošegi se je bil ustavil pri četi, med katero je spoz nal več vojakov iz Bisjera.
»No, tovariši, kako je?«
»Bo že, bo že, gospod poročnik; samo da se spočijemo...«
»Oh, časa imate dovolj! Maršal pričakuje ojačenj, ki pridejo drevi. Vsa noč vam ostane za počitek. Jutri pa...«
»...Jutri jih opletemo z mokro cunjo, kaj ne, gospod poročnik?«
»Da, da prijatelji.«
»Samo to je čudna misel,« se je oglasil debeli Boasone, »da so nas vtaknili v to luknjo.«
»Kako to?« je vprašal poročnik, ki je delil mnenje svojega moštva bolj, nego je moral pokazati.
»Zato. Ce se hočemo razviti v boju med temi hnreljevkami in priti na ono stran potoka... potem Bog ne dai, da bi prinesel yrag tja gor kake strelce: pobili bi nas kakor zajce.«
»Tja gor? V Morsbron!... Strelci, ki stoje tam, so naši fantje; oni bodo pobijali Pruse, ne vas...«
Zdajci pa se je prekinil razgovor.
Na levi. tam nekje pred Frešvi-lerjem. je izbruhnilo gosto streljanje,
ki ga je kmalu nadvladal grom kanonov!
Trobente so zapele med kirasirji: Kakor bi trenil, je bila kava izlita, ogenj pogašen, sablje opasane; držeči konje za povodce, so se postav-lali jezdeci v bojno vrsto.
Da, bitka se je začenjala! Mak-Mahon je čakal jutrišnjega dne, da mu dospe na pomoč divizija Lespar-jeva, toda Nemci so pospešili bitko, ker so se bali tega združenja, in so se vrgli na Francoze, stopetdesttisoč na komaj petinštiridesettisoč mož.
Ah, ta strašna bitka! Trikrat, ob osmih, ob desetih in opoldne so Francozi zmagovito zavrnili besni naskok pruske drhali... In sleherni-krat ob vsakem njihovem umikanju bi bili lahko udarili za njim ter izpre-menili njih krvavi odstop v poraz in divji beg... Toda Mak-Mahon je čakal venomer divizije, ki mu jo je obljubil Faje. Adjutant za adjutantom je dirjal k maršalu z obupno zahtevo:
»Ojačenja!... drugače nas vržejo! ...«
»Držite se še, držite se ... Počakajte, da pride Lesparjeva divizija! ...«
Toda Nemci so nastavili na višinah nove baterije, ki so napravile
položaj v r esnici nevzdržljiv_________
Treba je bilo izprazniti vas. In glej, že se pojavljajo nemške tolpe — čim dalje gostejše, čim dalje strašnejše. Napočil je trenotek nadčloveškega junaštva.
Da se rešijo ostanki armade in se morejo umakniti, je treba ustaviti neprijatelja, ki že zaseda Morsbron in dere z vseh gričev kakor truma psov; treba ga je zastrašiti.
General Miše! dvigne sabljo visoko nad glavo in krikne svojim dvem kirasirskim polkom in dvem škadronom lansirjev:
»Naprej!... Živela Francija!«
lu ti jezdeci, ki so spremljali že celo uro vse izgubljene nemške kroglic, ne da bi le eden trenil z očmi, se niso obotavljali.
Vedeli so. da so poslani v smrt.
Te hmeljeve njive, pokošene po krogljah in granatah, so bile samo še ena sama ogromna past, polna zanjk, podrtih kolov in štorov, ki so še tičali v tieh, skriti pod zelenim protjem.
V	Morsbronu je bilo vse črno Nemcev, ki so gradili zaslone.
Vseeno, žrtev je bila sklenjena. Polkovnik kirasirskega polka je dvignil visoko svojo svetlo sabljo in kriknil: »Naprej!...« Vsi oficirji so ponovili z njim: »Naprej!... Živela Francija!...« Glušeč hura se je iztrgal iz vseli junaških prsi...
»Živela Francija!«
Kakor plaz se je zapodila konjenica in zagromela — kljub kroglam, kljub granatam, kljub temu, da so padali konji in ljudje — v temno zi-jočo ulico. Ni ji bilo usojeno, da se vrne.
'Oh', to strašno mesarjenje!... Sovražnik je imel časa doVoij, da se
je pripravil na to blazno junaštvo. Na drugem koncu .glavne Morsbronske ulice se je dvigala ogromna, nepre-koračljiva barikada, ob kateri se je razbijal jezdec za jezdecem, vrsta za vrsto — strašen kup krvavega, drgetajočega mesa.
Nemogoče je bilo umekniti se po stranskih ulicah: Nemci so jih bili zaprli z vozovi, ki so jih navlekli iz skednjev. Pa tudi vhod v vas, skozi katerega je bila pridrla ataka, so zastavili zdaj trije polki sovražnih hu-zarjev, ki so čakali doslej v rezervi.
S podvojeno silo ie besnela moritev v tej pasti; vsako okno je sejalo pruske krogle na junake, ki si niso mogli pomagati, stisnjeni med padle konje in tovariše, strnjeni v gnečo, ovirani po barikadah, tako da niso mogli vihteti več svojih dolgih sabelj.
Nekaj oddelkov je sicer preskočilo mrtve in ranjence ter posabljalo huzarje, ki so zapirali vhod ... A tam so popadali tudi ti v toči svinca, ki je klestila zdaj po vsem gričevju.
Toda zmagalci so se zgrozili; ustavili so se v osuplosti, polni strahu in občudovanja. In general de Lartig je mogel rešiti ostanke svoje divizije; maršal Mak-Mahon je pričel z umikanjem, ki si ga sovražnik v svoji izmučenosti in svojem trepetu niti ni upal motiti.
Rejšofenski kirasirji so bili oteli vso armado.
(Dalje.)
midva bova razsodila, kdo Balkanu bo vladar.
Nič se ne boj. Jaz sem s tabo, zmago svojo boš dobil — te se bo godilo slabo — bom jaz Srbu vrat zavil.
kajti pcraženi Avstriji ie vzel vajeti iz rok s tem, da jo je potisnil iz nemškega »biiBda«, ustvarivši »začasno« zvezno nemško državo severno Majna! — Velike zasebno i riiateljstvo in sorodstvo.
Porazivši dednega sovraga pri Metz-Sedanu je začela v Versaillesu zjedinjena Nemčija razvijati velepomembno svojo svetovno, kolonijalno politiko, katera je zahtevala do tedaj nepoznano pomnožitev »trgovinske mornarice« in s tem pa je naraščalo narodno bogastvo in blagostanje! Nemčija sl je s tem ustvarila podlago, da so lehka umevava s svojim gla. som v vse zapleti ja je na svetovnem pozorišču! Glej: Fachoda, Marokko, Kiančan itd. itd. --
Te refleksije so se nam zdele potrebne za dokaz, v koliki meri je 'dosegla velika Nemčija svoj vpliv in svojo moč po svojem prvem kanclerju, knezu Bismarcku! — Njegov živ-1 jenski cilj, premestiti politično središče Avstro-Ogrske iz Dunaja se je popolnoma posrečil! Kdor bi tega ne hotel verjeti, naj pazljivo prečita velepomembno izjavo ministra-pred-sednika grofa Štefana Tisze v državnem zboru v Budimpešti. Povod je bila brzojavka ruskega carja balkanskim vladarjem!
O Tisza-Berchtoldovem govoru piše »Pester Lloyd« tako-le: »Neposredno pred počitnicami je imela ogrska? — (ne! mgžarska; op. ured.) zbornica velikopomemben dan. S svojim govorom se je spominjal predsednik grof Tisza one zlate dobe ogrskega parlamentarizma, ko je bila naša zbornica žarišče vse evropske politike.«
»Z enim hibom je grof Tisza zopet priboril ono pozicijo naši poslanski zbornici, kakoršna se je smatrala kot pripoznano merodajni faktor mednarodne politike na koncu preteklega stoletja! Kakor takrat bode tudi-sedanii govor ministr. predsednika celej Evropi dokazal velik pomen ogrske državne polovice za zunanjo politiko skupne monarhije 1 — Ogrska stoji po Tiszinem govoru in Sejanju pred obličjem celega sveta kot merodajni činiteij zunanje politične akcije v državi; kot državna naprava, iz koje parlamentarične srede prodira vest o dalekosežnih odločbah te monarhije pri urejevanju Se ne rešenih balkanskih zadev na znanje evropejskemu občinstvu.«
Drugi od Tisze plačani list pa pravi: »Avslro-Ogrska kaže že zopet močno zunanjo politiko — in Ogrska stoji na krmilu! —
Naj bo dosta dokumentiranja!
Vsa zgoraj navedena dejstva pa dokazujejo ue.^porno resnico, da se je velikemu makija veilstičnemu državniku, knezu Bismarcku, posrečilo s tem, da je imel vedno po dvoje želez v žrjavlcl, svojo vedno zvesto zaveznico prisiliti do tega, da je pre-resla svoje merodajno politično težišče Iz nemškega? Dunaja v — Budimpešto! Ouod erat demonstran-dum! —
Slovenska zemlja.
Iz Podgore.
IV. zlet Goriške Sokolske 2upe v Podgoro. 6. julija slavi Gš, S. Z. jubilej slovenskega Sokolstva v Pod-gori. Vsa goriška sokolska društva polete omenjeni dan v našo narodno trdnjavo ob italijanski meji. Celo morje rdečih srajc, pod katerimi bijejo zvesta slovenska srca polna najidealnejše ljubezni, ljubezni do domače grude, de milega naroda bode poplavilo našo Gorico in Podgoro. Pokazati hoče goriško Sokolstvo, da je še življenske sile, zdrave in kipeče v našem narodu. Pokazati hoče, daje ono neprediren jez, ob katerega bodo še vedno zaman butali razni sovražni valovi in se še, kakor do sedaj razblinili v prazne pene. Nismo ustanovili sokolskih društev za nasilje in oblast. Ne! Ustanovili smo jih zato, da se v njih krepi naša mladina duševno in telesno, da se bo mogla uspešno braniti proti nasilju in oblasti drugih, da bo Slovenec na svoji zemlji Svoj gospod! V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina! — Bratstvo, svoboda, enakost! — Ne koristi, ne slave' — To so gesla, ki jih piše slovensko Sokolstvo na svo prapor, gesla, s katerimi gre v boi proti slehernemu sovražniku ne samo slovensko, marveč vse slovansko Sokolstvo. Krasna je naloga, ki si jo je nadelo Sokolstvo, krasna in vzvišena. Toda, da more naše Sokolstvo uspešno vršiti to sveto nalogo, treba fe ves narod prežeti tej idej, treba da se sokolske vrste podeseterijo, postoterijo. Zato pa pridite Vi vsi, ki čutite slovensko. 6. julija v našo sre-
do! Pridite, da vidite kos onega dela, ki je vršimo edino le v korist našega naroda in celega Slovanstva. Vžili boste par veselih uric, ki Vam tako hitro ne minejo iz spomina. In smelo lahko trdimo, da boste Vi mlačne-ži šli domov s ponosom in samozavestjo, da »biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos«. Vi, bratje Sokoli, pa pripravite se kar najskrbneje. da završimo svoj jubilejni praznik kolikor mogoče dostojneje v ponos in slavo naše domovine. Na zdar! F. A.
Štajersko.
Maribor. (Nova izzivanja.) Našim renegatom dela očivjdno prav posebno veselje, nas vedno znova izzivati. Zadnja nedelja je zopet prav ostentativno pokazala, kakšno je pojmovanje državljanske enakopravnosti. »Jahnovci« so imeli v toliko svoj »veliki« dan, da so v takozvanem Novem parku odkrili spomenik »Jah-na«. Ta slavnost bi nas že ne ženira-la toliko, saj naš renegatski mob mora imeti vsako leto nekaj, kar ga znova fanatizira in veže na ostale mase naših renegatov. Brez takih umetnih sredstev bi naši renegatje ne bili v stanu, zadostno skrbeti za svojo vnanjo »reprezentacijo«, po Mariboru slavnoznani — »Jahnha-gel«. Izzivati pa se 'nedvomno pravi^ če te mase potem, spremljane po juž. želez, godbi, z razpeto frankfur-tarsko zastavo, drve skozi mesto. Pri tem se ne moremo vzdržati par trpkih opazk, na naslov naših merodajnih krogov, ki še do danes niso bili v stanu doseči dovolitve razobe-šenja slovenske trobojnice na »Nar. Domu«. V spomin nam pride par ostrih besed, ki smo jih slišali dne 15. t. m. ob veliki slavnosti. Čemu ne izvajamo posledic s potrebno energijo, do skrajnosti? Frankfurtarska trobojnica in nacijonalna barva avstrijskega — in tudi ne rajhovskega — nemštva, pač pa znak revolucije in vendar vihrajo te cunje ob vsaki priliki po naših mestnih ulicah, dočim se mi Slovenci, kot avtohton avstriski narod — klanjamo zahtevi in prepovedi naših renegatov, ki nam brani tudi ob prilikah narodnih svečanosti! razobesiti našega naroda barve. In prav ie imel oni. ki Je dejal dne IS. t. m. v »Narodnem Domu«, da ga je sram biti ob takih prilikah v naši sredi In gledati poniževanje naših narodnih barv, kolini je odmerjen prostor pač — na dvorišču, ne pa tam. kier bi Jim moral biti — na stolpu t — Zadn ja nedelia, 22. t, m., pa nam Je kazala tudi nebrižnost naše inteligence, ki je smatrala najbrže kot svofo glavno dolžnost, prisostvovati odkritju »Jahnovega« spomenika in delati dobrodošlo šta-fažo tej pangermanskl slavnosti! —
V	obeh zadnjih slučajih si usojamo
— kot nepoboljšljivi zdražbarji — vprašanje: Kako dolgo še gospoda?!
Pragersko. (»Marburgerci« v album.) V eni zadnjih številk se zaganja mariborski vsenemški revolver v one naše rodbine, ki imajo v tukajšnji »Roseggerjevi« šoli svoje otroke, a zahajajo tudi še kam drugam, kot samo k nemčurskim prireditvam. Tem ljudem očita Marbztg. črno nehvaležnost do dobrotnikov in jim svetuje, da naj raje pošiljajo svoje otroke v Sp. Polskavo v ta-mošnjo slovensko šolo. Mi se v tem čisto strinjamo s to pisarijo in bodi povedano tako »Mabztg.« kot onim našim pragerskim mlačnežem, ki samo »plavajo« med raznimi strankami in narodoma, da smo jih tudi mi — do grla siti, če nam ne pokažejo odločno, kam se štejejo. V »Roseggerjevi« šoli deca, starši pa po slovenskih in drugih prireditvah! Tako ne pojde dalje, in zato treba, da pridemo s temi ljudmi na čisto.
Mozirje. (Napredna zmaga). Naprednjaki smo torej v vseh treh razredih zmagali — z dvetretjinsko večino. To seveda naše klerikavzarje strašno peče in na vse mogoče načine bi radi še v naprej spletkarili. SvetujeTno tej črni bandi, da se kmalu
— streznijo, če ne bo joj —!
Maribor. (K besedam o »kmečkem zboru«.«) Zadnji »Narodni List« prinaša par iokavih besed pohvale na naše politično gibanje v Mari-• Ju- dostavlja, da so uspehi oči-vidm. No ja, ne tajimo započetka neke rahle sapice, samo, da smo bolj previdni kot oni gospod. Mislimo, da bo dobro, če še nekoliko časa potrpimo. da vidimo nadaljni razvoj. Kar pa se tiče nasveta, sklicati »kmečki zbor«, pa je ta ideja res vredna, da se jo okrog »Maribora« nekoliko temeljiteje presoja. K tej točki ne bomo za enkrat izgubljali besed. Prepuščamo vso stvar našemu političnemu vodstvu, vendar mislimo, dai bi bila stvar vredna kakega zaupnega komunikeja v obliki okrožnice na napredne naslove. — In še eno: v točki našega političnega dela nekateri naši gg. — vse časti vredni! — v zadnjem času kaj radi mečejo okrog sebe z očitanji, da je še mnogo gospodov, ki bi pač lahko delali, če bi
hoteli, pa se samo odtegujejo in zabavljajo! No je že križ! Mnogo bi jih lahko delalo, mnogo se jih odteguje in mnogo jih zabavlja. Posebno zadnji! — Kaj ne — ?! Za danes gg.: Vi še niste vseh povabili na sodelovanje in oni, ki bi jih morda radi videli — med sodelavci — čakajo poziva, se Vam pa ne bo nihče priklopil oziroma se uri val! Saj se — tudi razumemo? — Zabavljivec.
V	Sp. Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je plin, prihajajoč iz vrelca tamošnjih slatin, zadušil fanta Franca Brusa. Brus je bil letos k vojakom potrjen in star šele 20 let. Bil ie na mestu mrtev.
Orehova vas. Pri zadnjih občinskih volitvah smo morali opaziti v našem kraju kal čudne stvari. Zgodilo se je. da so šli slovenski napred. volilci skupno v boj z narodnimi nasprotniki proti slovenskim klerikalcem. Vemo, kakšno je klerikalno gospodarstvo tu, kot tam, a tak način boja moramo vendar z vso odločnostjo grajati. Kaj naprednim volilcem ni bilo možno drugače pokazati nezadovoljnosti s klerikalnim gospodarstvom kot s tem, da so šli v roki z najhujim nasprotnikom — Štajer-cijanci — proti klerikalcem? Tako ravnanje nas ne bo povzdignilo na ugledu!
Dr. Verstovšek In še marsikaj.
»Straža« in »Slov. Gospodar« sta zelo huda na konservativno našo »Slogo«, ker je nekoliko ostro prijela dr. Verstovška v svoji aferi s Poljaki. Seveda oba lista dr. Verstovška dvigata v nebesa, češ, da ga ni boljšega zastopnika naših narodnih teženj v drž. zboru, kot je on. To seveda lahko verjame, kdor je tako silno neumen kot to zahtevata omenjena klerikalna lista. Kdor pa ie količkaj natanko opazuje dr. Verstovška. bo spoznal, da ima pač vedno na razpolago — kot star renomist — par grmečih govorov, v katerih pa ni nikoli nič škode, ker njih vsebine ne izrablja ne on, pa tudi ne njegovi somišljeniki — poslanci. Pa naj nam nasprotno dokažejo!
Celje. Klerikalci so si nadjali nalogo, da porušijo — soc. demokrate. Kako bodo to začeli? S pomočjo
S.	S. Z. in — sv. Duha. Takrat bo na mah slovenski delavec postal — med tednom sit. v soboto pa bo imel polne žepe srebrnih tolarjev, tako, da bo kmalu lahko poplačal vse kle-rikane dolgove po vseh zvezah, zadrugah itd______
Iz Trbovelj. Tukaj je začel zopet razsajati ta nesrečni legar. Pozimi ie terjal precej žrtev, a so ga bili zdravniki in sanitarna oblast nekako ugnali, a le omotili so gfl. Sedaj se je nenadoma zdramil — požrl zopet par človeških žrtev in vrgel v izolirnico nad 20 ljudi. Ako ga bodo pustili poklicani faktorji do izbruha sedaj v tej hudi poletni vročini. tedaj, gorje Trbovljam! Po šolah manjka že skoro polovico otrok, od katerih je nekaj bolnih, drugi so kontumacirani. Mi smo bili vendar že skraja tega mnenja, da vendar oblast premalo gleda na zdrava sta-novališča rudarjev, ki ležijo s celimi rodbinami po kleteh, hlevih in svinjakih. Drugič je potreba toli zaže-ljenega vodovoda k rudniku! Pa bo zopet kak klerikalni bedak rekel, da občina denar razmetava, ako hoče graditi vodovod. Seveda najboljše je, če gre denar v farsko malho!
Iz Trbovelj. V sredo 28. t. m. se vrši redni občni zbor tukajšnje moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Počivavšeka ob pol 8. zvečer. Razven običajnega dnevnega reda je tudi na vzporedu gov>r potovalnega učitelja g. Ante Bega iz Ljubljane. Trboveljski rodoljubi, pokažite z mnogobrojno udeležbo, da znate ceniti našo preko-ristno družbo. Vabijo se vsi člani in tudi drugi Slovenci, naj pridejo in s tem pokažejo zanimanje zanašo dič-no družbo in delo V tukajšnji ogroženi dolini. — Odbor.
Pevski zbor iz Št. Jurja ob juž. železnici, kateri je pel v nedeljo 22. t. m. na Vranskem se Je imenitno obnesel. Želeti bi bilo, da nastopi §e v drugih krajih na Spodnjem Stajer-
Premeščen je žel. uradnik Fr. Gorše iz Trbovelj v Zidanmost; Ferdinand Grogi iz Trbovelj v Gradec; Vičič iz Brežic v Trbovlje.
Dnevni pregled.
V	pojasnilo današnjega našega uvodnika, prinašamo tu članek, ki ga je pisal »Učit. Tovariš« v svoji zadnji številki. »Učiteljski Tovariš« piše: »Liberalci in klerikalci proti »Učiteljski Tiskarni«! Sovraštvo razdružuje, sovraštvo pa tudi združuje. To zadnjo trditev dokazuje gonja, ki so jo z isto vnemo začeli ljubljanski liberalci in klerikalci, eni v Slovenskem Narodu«, drugi v »Slovencu«. O »Slovencu« je to umljivo, to smo imeli že večkrat priliko povedati. »Slovenec« sovraži napredno učiteljstvo iz vseh
duš svojih založnikov, urednikov m protektorjev. Njegovi ljudje so že lagali v svet. da je »Učiteljska tiskarna ustavila plačila. Hoteli so kratkomalo naš zavod ubiti! Laž na ima kratke noge, in tako niso klerikalci nič izdatnega opravili, samo da so se s pomočjo uglednega učitelja Smrdela na splošno znan »pošteni« način polastili vzorcev šolskih tiskovin. — Nekateri gospodje, ki ne sede samo v redakciji »Slovenskega Naroda«, ampak so tu-3i v upravnem odboru »Narodne Tiskarne«. kuhajo zavist in jezo proti »Učiteljski Tiskarni« od vsega počet-ka. Zdajiuzdaj bruhne njihov žolč na dan. da je toliko očitneje podan dokaz. da ne žele nič manj goreče od klerikalcev »Učit. Tiskarni« pogina! To se je pokazalo zopet zadnje dni. ko je bila tako mimogrede na dnevnem redu afera dr. Karla Trillerja. Ta je, kakor znano, v deželnem odboru glasoval za Šušteršičevo zaupnico, kar je v napredni javnosti zbudilo obče ogorčenje. »Slovenski Narod« je < tem pisal ostre besede, tembolj pa je ogorčena napredna javnost obsojala dr. Trillerjevo kurtuazijo v »Dnevu«, ki je last »Učit. Tiskarne«. Ko je svoj čas »Slovenski Narod« udaril po naprednem učiteljstvu, nismo za to delali odgovorne »Narodne Tiskarne«, ki je lastnica lista, ker imamo toliko razuma, da vemo ločiti uredništvo kakega lista od tiskarne. Samo pri »Slovenskem Narodu« nimajo toliko razuma, zakaj strast in sovraštvo ubije vsako pamet, tudi liberalno! In tako ni »Slovenski Narod« pisal samo o »Dnevovih« — »svinjarijah«, nego je vehementno napadel tudi »Učiteljsko Tiskarno«, češ, da jo bo celo citiral pred pravi forum! Da. tako daleč je butnil liberalni dnevnik z zmedeno glavo, da se je prijazno spomnil celo tovariša L. Jelenca, ki ima sedaj z »Dnevom« in z »Učiteljsko Tiskarno« toliko opravit; kolikor je na razvoju obojega zainte-resovan kot neomajno napreden in značajen slovenski učitelj. Nič več! Zakaj tovariš Jelenc ni že eno leto več v upravnem odboru naše tiskarne! Ampak to ni liberalni hudobiji nobena ovira! — Ni naša naloga, niti naš namen, da bi pretresali politiško plat te afere. Nam zadošča konštati-rati. da nimajo ljudje, ki tako streljajo iz uredništva liberalnega dnevnika nobene socialne zavesti, ki bi morala brzdati strasti vsaj v takem slučaju, ko gre vendarle za strogo napreden zavod, ki ima do eksistence vsaj toliko dolžnosti kakor tovariši in tovarišice iz »Narodne Tiskarne«. Za nami stoji stotine kulturnih delavcev, ki so tudi nekaj že storili in še bodo za splošni razvoj in napredek našega naroda. In vsi ti si odločno prepovedujejo v imenu napredne stvari sploh, da bi jim zavist in slepota in sovraštvo posameznika ubijale in uničevale. kar so si sami z naporom in z velikimi žrtvami ustvarili na gospodarskem polju! Podpore od Vas ne pričakujemo nobene, ker vemo, da je ob taki sovražnosti nemogoča. — Dajte nam pa mir! Sami bomo delali tako. kakor se nam zdi za splošni in svoj blagor najbolje! Prej boste rabili Vi pomoči od nas, nego mi od Vas! Zato: mir! To je povedano predvsem na naslov gospoda Miroslava Malovrha!
Žrtev siljenja v lemenat. Iz Novega mesta se nam poroča: Tisti, ki so hoteli vedeti, da je neki lemenatar pobegnil iz ljubljanskega semenišča, so vsaj deloma resnico zadeli. Ker ta zadeva ni več tajna, lahko kar odkrito o nji govorimo. Tisti, ki je leme-natu tako ali drugače pokazal hrbet, je sin tukajšnjega jetniškega ofici-jala Mlakarja, znanega klerikalca, ki je kot načelnik veteranskega društva, v svojem verskem fanatizmu to društvo tako daleč ponižal, da se pustijo izrabljati kot ministranti pri procesijah. Ni čudo. da je tak fanatičen oče svoje sinove hotel čisto poklerikaliti. Ker z mlajšim sinom ni imel sreče in je isti rajši šel se kaj pametnega učiti, kot pa klerikalno politiko in brezver-stvo oznanjat, se je oče z vso vnemo polastil starejšega sina. Pri tem so mu šli za sveto stvar vedno vneti patri frančiškani na roko. Že kot gimnazijca so starejšega sina vedno vabili v samostan in v proštijo na pojedine. Mislili so: fant bo videl, kako mi od same vere dobro živimo in nehote se mu bo iz lastnega nagona zahotelo po tem dobrem farovškem življenju. Silili so ga vganjati hinavščino z večkratnimi obhajili in drugimi cerkvenimi ceremonijami. Pa ena moč je. ki prodere tudi take močne klerikalne trdnjave; tej moči je ime ljubezen. Fant se je zagledal v lepe oči hčere nekega davkarskega uradnika, ki je za svoj nenavadni avan-zma prodal svoje politično in narodno mišljenje in ki je hvala bogu preseliv-ši se v Ljubljano, zapustil naše mesto. Mlakar bi bil šel rad študirat na Dunaj, pa oče o tem ni hotel nič slišati. Ti moraš postati »gospod«, pa je. in sin se je vdal, z ljubeznijo do posvetnega življenja v srcu ie šel v lemenat. Dve. ali že celo tretje leto se je tu
boni s svojim srcem in razumni*’ r čemer je preje le slišal, je zdai vk, •••■ sam; videl in slišal je. kakšna hinavščina. kakšno svetohlinstvo se uganja v zavodu, kjer bi se morali vzgajati bodoči apostoli vzvišene Kristusove vere. In že^ ko je bil njegov versko fanatični oče tako blizo uresničenia svojih sanj. ko bo on kot komandant veterancev smel ministranta igrati pri novi maši svojega sina. glejte, tedaj je sam bog iztegnil svojo roko in sinu pokazal pot vunkaj iz lemenata.
o Je zate in za človeško družbo, da postaneš zunaj cerkve pošten človek kot pa v cerkvi nevreden služabmk božji. In glejte, mladi lemenatar ; vbogal ta božji glas. lepega dne junija meseca I. 1913 je prišel domov. Se le zdaj ko imajo svojo žrtev prec! seboj, so se celo tistim božjim služabnikom. ki so Mlakarja z dobrimi kosili in južinami silil v lemenat, odprle oč in priznajo: Bolje, da je tako storil še ob pravem času, kakor pa da bi bil postal vse svoje žive dni nesrečen v svojem poklicu. Pristaviti bi morali še: Bolje, da ni postal tak, kakor smo mi farizeji, ki sleherni dan nevredno vživamo kri in telo tistega, čegar ime izrabljajo za svoje brezskrbno lemiharsko življenje. — Slišimo pa. da bo Mlakarju sledilo še več takih pošteno mislečih mladeničev. Skof. ki je te razmere na Kranjskem vstvaril, bo v doglednem času gledal, kje bo za svojo kasarno dobi! še primernih rekrutov.
Nov odvetnik. V Mariboru odpre v kratkem novo odvetniško pisarno g. dr. Koderman, sedai odvetniški kandidat v Celju.
Otvoritev oinnibuslinije Be-hinjska Bistrica—Bohinjsko jezero.
Dne 29. junija 1.1. se otvori na progi Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero omnibuslinija; omnibus bode vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezerc s sledečimi postajami: Bistrica—hotel Sv. Janez. — hotel Sv. Duh iti končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bode omnibus tudi trikrat nazaj v Bistrico. Vožue cene so: vožnja iz Bistrice do sv. Janeza 60 vin., iz Bistrice do sv. Duha 70 vinarjev, in iz Bistrice do Zlatoroga 1 krono. Tc zares potrebno komunikacijsko linije je ustanovila Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencijonirala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantoin dana prilika se za jako nizko ceno pripeljati na divno Bohinjsko jezero. Tudi posamezni bohinjski kra-ii in hoteli bodo po tej omnibuslimji Intenzivnejše zvezani med seboj. Posebno za ljubljanske izletnike je ta nova komunikacija zelo prikladna in imajo gorenjski vlaki ki odhajajo iz Ljubljane ob 5. uri 47 min. ob 6.uri 54 min. črez Jesenice v Bohinj zvezo na to omnibuslinijo.
Ogenj. V nedeljo, proti večeru ie izbruhnil z doslej še neznanega vzroka. ogenj na skednju pos. p. d. Benka v Lipnici pri Kropi. Mirnemu ozračju ter mali dvokolesni brizgalnici. ki je last podružnice c. kr. kmet. družbe in požrtvovalnosti nekaterih se je zahvaliti. da se ni zgodila večja nesreča; pogorel je namreč edinole skedenj in slamoreznica, drugo se ie rešilo. Tudi požarni brambi iz Kamne gorice in Krope sta stopili v akcijo, toda takrat že ni jpilo nevarnosti. Omenjenega se priporoča okoličanom" v blagohotno podporo. Graje vredno je, da nekateri navadno pri vsakem ognju le pasejo radovedne oči, in so pri tem drugim, pridnim delavcem le v napotje!	Dobravčan.
Zanimive izkopnine. Prevžitkar Franc Radešček, ki je delal v prtihu »Barvinski hrib« pri Gotni vasi pri Novem mestu, je dne 18. t. m. izkonj tam več človeških kosti in lobanj. Te izkopnine so najbrže še izza* turških vojsk. — Kajžar Martin Bele iz Gotne vasi je izkopal kakih dvajset človeških okostnjakov. Prebivalci Gotne vasi trdijo, da je stal tam pred stoletji grad. katerega pa so sovražniki ob vojnem času razrušili.
Avtomobil ga povozil. Te dni ie neki avtomobil povozil na državni cesti pri Ilirski Bistrici 581etnega hlapca Andreja Franka iz Prema, ko je šel v Ilirsko Bistrico. Avtomobil je Franka tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Postojno.
Nesreča vsled splašene krave.
221etna dekla Ana Grčar iz Domžal se je peljala pred nekaj dnevi na vozu, v katerega je bila vprezena krava, po državni cesti proti železniškemu tiru. Nenadoma je pridrdral vlak, katerega se je krava tako vstra-šila.da je začela divjati. Grčar jeva ie hotela splašeno kravo udržati. Pri tem pa je padla pod voz in si zlomila rdesno nogo.
Mrtvega so našli pretekli petek popoldne 241etnega delavca Franceta' Dobeta na občinski poti v bližini Begunj na Gorenjskem. Kakor se sodi, je Dobeta zadel mrtvoud.
Težka nesreča. 211etni delavec Franc Vrečar je pred nekaj dnevi
dssesam*«XjM!Tjat aa
39BBHBBaaMIX«aWHIHE&gniaH|
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
.. T. ... Velika dvorana
restavracijo .Tivoli'; Hotelske sobe
l/ttn lo l7trre^tiQ roČl/a Iniliinta rfnhltl Ia	* *	w	1»	w	^
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	i	n	a	po	zmernih	cenah.	::
je vedno brezplačno ra razpolago za :: veselice, shode, predavanja ild. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
metal v Trzinu z voza brzojavne droge. Ko je hotel neki drog sam vzdigniti, mu je spodrsnilo in se je zgrudil na tla. Pri tem mu je padel drog na glavo in ga je smrtno nevarno poškodoval.
Tatvina. V noči na 21. t. m. se je splazil doslej neznan tat, predno so bila hišna vrata zaprta, v zdraviliški hotel kneza Karola Auersperga v Toplicah na Dolenjskem in je odnesel srebrno namizno garnituro: 70 nožev. vilic in žlic, litersko steklenico ruma in vpisalno knjigo. Skupna škoda znaša okrog 600 kron.
Tatinski hlapec. 161etni Jakob Pistor je bil že dva meseca uslužben pri posestniku Jakobu Lavtižarju v Kranjski gori kot hlapec. V tem času je ukradel svojemu gospodarju v presledkih par novih čevljev, par škornjev, srebrno uro remontirko s srebrno verižico in neki dekli, ki je bila tudi pri Lavtižarju uslužbena tri krone gotovega denarja. Pri Pistorju so našli tudi en vitrih.
Se ena tatvina. Pretekli četrtek se je splazil 25 letni brezposelni Avgust Novak iz Gradišča pri Litiji, neopazno v hišo posestnika Antona Koritnika v Lukovici in je odnesel nik-ljasto uro budilko, moško srajco in naočnike s srebrnim okvirjem. Ukradeno uro je nato Novak prodal v Kozarjih.
Železniška nesreča. Kakor se iz Derverita poroča, je dne 21. junija t.
!. trčil na posta}! Kotorsko neki tovorni vlak v tovorni vlak, ki je prišel iz Derventa. Sunek je bil tako močan, da sta lokomotivi obeh Via kov. kakor tudi dva vozova skočila s tira. Sunek so slišali daleč naokoli. Ker sta oba strojevodji še pravočasno skočila z lokomotiv, se ni pripe tila nikaka druga nesreča. Skoda je vseeno zelo velika, ker je bilo uničeno precej blaga.
Požar v predilnici. Dne 21. t. m. je izbruhnil o«enj v predilnici firme Erlacher na Dunaju in je povzročil veliko škodo. Pri gašenju ognja se je ponesrečilo več gasilcev. Kakor se govori, gre v tem slučaju za požig.
Samomor tovarnarja. 651etni tovarnar in posestnik Julij Avgust Kal-mar-Jaszpereny se je dne 21. t. m. na Dunaju v svojem stanovanju obesil Kot vzrok samomora se navaja tovarnarjeva huda živčna bolezen.
Baron kot vlomilec. Orožništvo v Szatmarju je bilo dne 21. t. tn. brzojavno obveščeno, naj poišče nekega barona Ludovika Perenyija in nas ga aretira. Omenjeni baron se je izučil za čevljarja in je postal slednjič popolnoma propal človek. Pred leti Je ustrelil svojo ljubico. Maja meseca so ga izpustili po dokončani kazni iz zapora. Od tega časa pa je propali ba ron izvršil več vlomov in tatvin.
Uradnik poneveril 10.000 kron. Dunajsko deželno sodišče je izdalo te 'dni tiralico proti 371etoemu privatne mu uradniku Marku Bliihsteinu Iz Benderyja, ki je poneveril okroig 10 tisoč kron in pobegnil neznano kam,
Velikaski požar v mlinu. V valj čnem mlinu firme Josip Kraus & Co v Osjeku je izbruhnil dne 22. t. m, velikanski požar, ki je uničil celi mlin. Skoda znaša poldrug milijon kron. Zavarovalnina pa pokrije to škodo. Kar se tiče trgovskega prometu v mlinu, se ta ni nehal, ker ima omenjena firma poleg pogorelega mlina še več drugih mlinov v bližini K temu požarju se še poroča. Do pon deljka zjutraj niso mogli požarja lo kalizirati. Mlin je popolnoma pogore Štiristo železniških voz moke je po-popolnoma uničene.
Ljubljana.
— Srbsko-boigarska pogodba
Prihodnjič prinesemo vsebino sporne pogodbe, njen tajni dodatek in vojno konvencijo, nakar že danes opozar jamo naše čitatelje.
— Jutri prinese »Dan« zanimivo pismo iz Belgrada. Vsled pomanjkanja prostora smo morali danes več gradiva odložiti.
— »Junaštvo I. Štefeta In 1. Kregarja«. V častihlepnem časopisu »Slovenec« z dne 21. junija 1913. št 140. čita se, da sta obč. svetnika slo venske Ljudske stranke I. Kregar ii I. Štefe vložila proti proračunu obč ljubljanske za leto 1913 nekam neču-veno pritožbo. Pometala sta ta dva slavna človeka celi magistrat oc vrha strehe do najnižje kleti. Pod to Čko III. predbacivata mestnemu ma gistratu ali občini, da naj nikar ne misli, da je to kak oskrbovalni zavod, da se v službo jemlje ljudi, ki so
službo izgubili iz raznih razlogov. 'Kakšni razlogi, na dan ž njimi. Op. ured.) Res čudno: Star pregovor pravi: pometaj najprvo pred svojim pragom smeti, izderi si iz svojega očesa hlod, potem še le pezdir iz očesa svojega brata, ki te nič ne bode. Če je deželni odbor in gospodarska zveza oskrbovalnica za ljudi, da v resnici sprejme razne uslužbence, ki so bili iz hudih razlogov iz službe odpuščeni, ki se jih gotovo nikjer ne bi vzelo v službo, kakor pri teh lepih zavodih, ne more se tu očitati, taka nezmiselnost, kot je gori navedena mestni občini. Sploh je pa cela pritožba sama hudobija in nagajivost ki presega vse meje. Taki pritožbi, ka-tor sta jo skrpucala ta dva slavna klerikalna junaka, ne more nihče ustreči. Opozarjali bi slavna junaka tudi še na neki slučaj, s katerim bi klerikalcem lahko najbolj pokadili pod nos. S časom pride še vse na vrsto in na »beli dan«.
— Redni občni zbor »Glasbene Matice« bo v smislu § 7. društvenih pravil in po sklepu odborovem v sredo dne 9. julija ob osmih zvečer v dvorani, Vegova ulica št. 7M II, nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in revizorjev. 4. Volitev predsednika in 13 odbornikov. 5. Slučajnosti. Društveni računi bodo ležali 3 dni pred občnim zborom v pisarni n® vpogled. — Odbor »Glasbene Matice«.
— Ciril Metodov dan v Ljubljani. Zanimanje za to prireditev v Ljubljani. dne 5. in 6. julija v korist družbi je zelo veliko. Družba dobiva tudi z dežele dopise, v katerih se ta prireditev, ki naj bode odslej vsako leto, jako odobrava. Naše narodne dame imele so že več sej. Sklenilo se je, da se ves ljubljanski okoliš ne razdeli po podružnicah, ampak se razdeli v posamezna okrožja, kakor v pretečenem letu. V okrožjih bodo zopet načelnice gospe, oziroma gospodične. Načelnicam bodo pridelje-ne gospodične, katere bodo razpeča vale razne cvetke; nabrani denar se tnuie deva!, kakor lansko leto v nabiralnike. Nadejati se je, da se oglasi dosti požrtvovalnih gospodičen, saj je namen dovolj idealen in dobrodelen. Okrožja in načelnice se naznanijo v časopisih te dni.
— Nekaterim premožnim Slovencem v vednost. Bliža se C. M cvetlični dan, od katerega se pričakuje mnogo gmotnega uspeha za našo prekoristno družbo. Ker smo imeli Slovenci preteklo leto veliko drugih izdatkov, je bila C. M. družba za mnogo prikrajšana. Sedaj bi bilo pričakovati, da vsi Slovenci brez izjeme. po svoji moči prispevajo v korist družbe. V prvi vrsti pa bi bila tukaj dolžnost premožnih Sloven cev, da naj se isti. ki že nočejo žrtvo vati 200 kron za en C. M. kamen, vsaj sedaj, ob cvetličnem dnevu iz kažejo bolj radodarni! Mnogo Slo vencev je, ki imajo velika posestva in stotisočake v hranilnicah, pa njih imena se še niso tiskala v nobenem časopisu med darovalci. Nobeden izmed teh gospodov ni daroval niti ene same kronce v dobrodelne namene. (Notranjska.) Dolžnost teh gospodov bi bila, da se sedaj odzovejo in ne prepustijo vse Ljubljani! Zakaj tudi Ljubljana pri vsi svoii najboljši volji ne more vsemu od pomoči.
— Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani opozarja cenjene zadruge in njih člane kakor tudi prijatelje obrtnega stanu, da je mogoče se k banketu oglasiti le do čertka, dne 26. junija t. 1. pri načelniku zveze g. Eng. Franchettiju. Na poznejše oglase se ne bode mogoče več ozirati in se v slučaju nezadostnega števila priglasitev banket opu sti. Ker je pa oglašenih več obrtnikov iz daljnih krajev, je tembolj želeti, da se banketa tudi udeleže ljubljanski obrtniki in pa zastopniki obrtnih zadrug iz dežele.
— Glas iz občinstva. Kakor jie »Dan« že poročali, sta se v kratkem času dva dijaka ponesrečila vsled neprevidnega ravnanja z orožjem Tukai omenjamo, da človek povsod naleti na dečke že od 10. leta naprej, ki streljajo s flobert pištolami in puškami. Posebno veselje imajo na ptiče. Pravo čudo je, da se ne pripeti še več nesreč. Tu naj bi c. kr. glavarstva izdala najstrožjo prepoved kar se tiče prodaje orožja ali strelji-va. vsaki osebi, ki ni dopolnila vsa. 18. leto. Puškarjem, posebno pa še starinarjem naj bi se poslala toza
devna odredba, po kateri naj bi se (ršeoje tega najstrožie kaznovalo. 3otem bodo takoj prenehale vse tace nesreče. Nekateri mladoletni nožki naročajo orožje iz drugih <rajev po pošti. Tisto naj bi policija tar tam zaplenila! V tem oziru pa vendar ni pričakovati odpomoči od c. kr. glavarstev, ker ista. kakor se vidi iz naslednjega, še podpirajo prodajo orožja. Lansko leto se Je prodajalo v porotni dvorani staro orož-e, ki je bilo lovskim taovom odvze-:o. Take šare. kakor zbite cevi in drugo je ostalo še 5 zabojev, katere je hotel g. Sevčik kupiti, da jih proda Tonisu, da iste prelije. Toda čuj-te! Prišel je neki starinar, ki je zdra-žil za 6 kron več kakor g. Sevčik in dobil je to starino. Vsi protesti g. Sevčika pri c. kr. uradniku, da pride to orožje zopet med Jjudstvo in da se znajo mnoge nesreče radi tega pripetiti, so bile zaman! Starinar pa sedaj prodaja to staro šaro med ljudstvom in ne vpraša, komu. Samo, da je dobiček! Slednjič pridejo nesreče, orožniki konfiscirajo že enkrat odvzeto orožje, ki se pozneje zopet proda, ljudstvo pride pa v zapor!
— Vesel športni pojav. Kakor smo že poročali pred kratkim, se pogaja »Ilirija« s praškim moštvom »S. K. Slavia« glede tekme v Ljubljani. Zvedeli pa smo od kompetentne strani, da so vsa pogajanja končana ter da se ta tekma vrši v sredo, dne 2. julija, na kar že sedaj opozarjamo slavno občinstvo in še posebno vse prijatelje tega športa. Kakor slišimo, vlada med vsemi sloji velikansko zanimanje za to prireditev, ki nam obeta nuditi res nekaj prvovrstnega in biti res nekaj izrednega za Ljubljano. Kar nismo mogli verjeti, ko smo čuli, da hoče prirediti Ilirija s tako ogromnimi stroški zvezano prireditev. Ilirija pač stavi svoje upanje v naše občinstvo in želeti bi bilo, da ne bi bilo to njeno upanje zaman.
— Petrov semeni za kože ter kožuhovino se bode vršil v pondeljek dne 30. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan«, trgov, spedi-cljske in komisijske del. dr. na Dunajski cesti št. 33, na katerega se interesenti opozarjajo.
— Velika škoda bi bila za Vas, ko bi ne vedeli, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes. Če rabite Kolinsko kavno primes, imate lahko vedno dobro in okusno kavo, ki mora vsakemu ugajati. Kajti kavna primes napravi izvrstno kavo. slaba pa jo napravi neokusno. Vsaka pametna gospodinja zaradi tega rabi samo dobro kavno primes, ki se imenuje Kolinska kavna primes. Ta kavna primes ima poleg svoje izvrstne kakovosti še to dobro lastnost, da je pristno domače blago, edino te vrste na celem slovenskem jugu. Pred kratkim smo brali, da je Kolinska tovarna darovala zopet »družbi s\£ Cirila in Metoda« v Ljubljani 1000 K. Dolžnost vsake slovenske gospodinje je torej, da kupuje samo pristno domačo in izvrstno Kolinsko kavno primes. — Pri nakupu pazite na varstveno znamko »Sokol«!
—Brezplačno prenočišče. V soboto zvečer okrog 11. ure je nastal prepir med nekim usnjarskim pomočnikom in neko hišno, na stanovanju prvega, kjer je tudi zadnja v službi. Prepir se je slednjič razvil v pretep. Ženska, ki je imela vso vero v policaja, je odšla res ponj ter se je kmalu z njim vrnila. Posledica tega je bila. da je stražnik oba s seboj povabil, kjer so ju čez noč pridržali v zaporu. Tega zgodovina ne pove, če skupaj ali vsakega posebej.
— V mestni klavnici se je od 8. junija do 15. junija 1913 zaklalo: 64 volov. 5 bikov, 3 krave, 94 prašičev, 166 telet, 48 koštrunov, 87 kozličev. Vpeljanega mesa Je bilo 259 kg. Zaklane živine se ie vpeljalo: 5 praši čev. 42 telet. Opomnja: 5 goved z malim zobom.
— S trga. Včeraj so pripeljali na trg prve letošnje cimbore.
— Umrli so v Ljubljani. Ana Presti, livarjeva žena, 54 let. — Uršula Javornik, vdova železniškega uslužbenca. 72 let. — Marija Smole, občinska uboga, 69 let.
— Kinematograf »Ideal«. Občudoval se je nov spored, posebno pa drama »Mojsterski strel lovca na leve«. Max Linder igra imenitno v velekomičnem filmu »Športni Maks« Pathe Journal kakor tudi ostali filmi so zanimivi. V Detek specialni večer z Nordisk dramo »Zlatnik«. V soboto »Ločen od sreče« s Suzano Grand ais«. V torek »Cowboy milijonar«, sijajna amerikanska, veseloigra.
Grozen samomor v Ložu.
Starotrška učiteljica gdč. Franica Valenčič, doma iz Prema pri II. Bistrici, si je v soboto ob 3. uri zju-raj vzela na grozen način svoje mlado življenje. Ob omenjenem času o je slišala njena gospodinja klicati na pomoč. Ker pa so bila vrata zaklenjena, je tekla po ključavničarja. Ker se tudi temu ni posrečilo vrat odpreti, je razbil okno. hoteč priti litro v sobo. Tu pa se je odprl v razsvetljeni sobi grozen prizor. Kri, sama kadeča kri po tleh, po stenah, po celi sobi, v mlakuži krvi na postelji pa je ležala z globoko prerezanim vratom učiteljica Valenčič že — mrtva; v desnici je še vedno krepko držala oster kuhinjski nož ves krvav. s katerim si je prerezala nit svojega nesrečnega življenja. Nesrečnici se je baje vsled nesrečne ljubezni omračil um, kar jo je spravilo v obup in ob življenje. Pogreb nesrečnice se je vršil v nedeljo na ta-mošnje pokopališče pri zelo veliki udeležbi občinstva ter njenih žalostnih učenk in učencev.
Lurški čudeži.
Menda bo pod božjim soln-cem malo narodov, ki bi jim bila beseda »Lurd« tako domača — kot nam Slovencem. Vprašaš gospoda, vprašaš kmeta ali delavca, kje in kaj je »Lurd«, vsak bo na mah vedel odgovoriti, da je to oni čudotvorni kraj, o katerem gre po svetu govorica, da se v njem in njegovi vodi po božji volji gode nad bolnimi in nad-ložnimi čudeži, potom kterih na mah dobe — telesno zdravje. Kdo bi preštet vse one sloje in ljudi med našimi ljubimi rojaki, ki se zatekajo v sili k čudotvorni lurški M. B. oziroma, ki uporabljajo v svoje zdravljenje čudotvorno moč — lurške vode. Na tisoče in tisoče Jih je, ki plačujejo s težkim, premnogokrat kravo zasluženim denarjem stekleničlce z ono bajno, čudotvorno vodo, ki pa vselej v odločilnem trenotku ostane — brezmočna, brez one čudežne sile. A vseeno: »Gospod so rekli, da pomaga — in mora pomagati.« A ravno v tem »mora« tiči, kot bodemo videli, glavno one čudežne sile, kajti vse ostalo, kar kroži v vseh plasteh našega in tudi drugih narodov, je in ostane — brezvesten hmnbug, še brezvestnejše, ljudstvo izkoriščajoče duhovščine, koje Je »Lourd« — nikdar vsahljivi vir denarnih dohod-kov.
Ta teden je prirejal po Štajerskem zdravnik dr. Aigner iz Mona-kova celo vrsto predavanj.ki so imela vsa le namen, pokazati vsem plastem ljudstva, kako brezvestno igro počenjajo z njim oni krogi, ki gospodarijo v »Lourdu«. Trezno mislečemu človeku se ie morala krčiti duša. ko je slišal vsa ona, globoko strokovnjaško zasnovana predava-nja,* sad osebnega študiranja ouih »čudežev« v I.ouidu samem.
Eno takih predavanj — prvo na Štajerskem — se ie vršilo dne 16. t. m. v Mariboru, v obsežnih prostorih pivovarne »Got/.«. Ljudstva je bilo blizu 2000 in vse je s’edilo izvajanjem z napeto pozornostjo in živahnimi znaki pritrjevanja. Dr. Aigner je izvajal:
Po vsem civiliziranem svetu, zlasti pa ob Porenju (Rhein) se je v zadnjih letih započelo z živahno agi tacijo — proti Lourdu in njegovim čudežem. Poved k temu je bil dan v dejstvu, da so trume onih nesrečnikov — boiniteov, kojim zdravniki sami že niso bili več v stanu poma gati, postajala vedno večje, a to z željo — priti v Lourd in iskati tamkaj čudežnega ozdravljenja. Broječe včasih po več sto glav, so se te tru me bolnikov — težkih — napotile tja, zbravši zadnji denar in — zadnje ostanke zdravja, oziroma zadnje, slabe sile telesa. Šli so ti bolniki, pre trpeli neskončno mnogo trpljenja — a vrnili so se — še bednejši kot poprej. Ne Ie telo, marveč tudi duh jim je bil bolan ob povratku, kajti z ne ozdravljenim telesom je izginilo tud. upanje na zdravje. Ker pa temu ni bilo priti v okom, je sklenil on, dr Aigner, da odide sam v Lourd in tamkaj opazuje. Kar je videl, je bilo vse preje, kot »čudotvorno«. Zgodilo se je pač, da je prišel ta ali oni bolnik v zdravniško preiskovalnico v Lourdu, ves razburjen, z plamtečim po gledom in dejal: »Zdrav sem!« Pa kako je bilo par ur pozneje? Bolezen je bila zopet tu — .v. huiši meri kot
preje! A kaj je bilo krivo, bolnikovim besedam? Nič druzega, kot: Ves zunanji sijaj cerkvenih obredov (ceremonij) Je pripravil reveža in reveže v nek položaj — verske blaznosti, naidkriljujočo celo telesne bolečine.
V	tem položaju je nesrečnik — po samolastni sugestiji, koje pa se ni zavedal — za trenutek s samoprevaro pozabil bolečine! Ko je prišel pred zdravnike, so ti seveda — brez točnejšega preiskovanja — vzeli njegovo zatrdilo na zapisnik in »čudežno« ozdravljeni ie zopet odšel. Ko pa mu ie minila prva razburjenost verske samoprevare, ie prišla tudi zopet z zavestjo — bolezen v polni mnogokrat pa v še hujši meri! Tega pa ti zdravniki v Lourdu seveda ne ieinljeio na zapisnik.
Med drugim je videl neko žensko Rouchel iz Metza, ki je bolehala na takozvanem »lupusu« obraza (gnjiloba). Ta Je trdila, da je — zgodilo se je to nekega dne kar nenadoma! — zdrava. Zdravniki so Jo fotografirali, a bili so zelo previdni! Levo stran obraza, ki je bila od bolezni razjedena, so pustili na sliki popolnoma v temi! Predavatelj sam Je govoril z gospo Rouchel — a o zdravju ni bilo ne duha ne sluha! Za ta slučaj se je zgvzemal prav toplo neki župnik Hoppe v Gor. Holabrun-nu na Gor. Avstrijskem in razpisal je celo 1000 K nagrade onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da to ni bil čudež. Predavatelj sam se mu je ponudil. Oba sta hotela imeti nepristransko sodišče. Dr. Aigner je predlagal, naj se v to izbere kakega nemškega rim. katol. škofa. Župnik je odklonil. Predlagal Je sodnijo. Sedaj pa Je postal g. župnik naravnost žaljiv in dr. Aigner ga je tožil radi žaljenja časti. Porotniki so obsodili župnika na škoro
—	1000 K. Od takrat je miren. Po Bavarskem, Wttrtemberškem so kazali mašnikl nekega moža, ki je trdil. da je čudežno ozdravel v Lourdu. Mož je imel zlomljeno nogo. ki se mn je nenadoma zacelila. Trdil pa je ta mož po 28 shodih, da se ga dr. Aigner ni upal preiskat. Tudi tu je nastopil predavatelj — s tožbo. Med obravnavo, ki je bila zelo burna, kajti sodnik je šel čudežno ozdravljenemu kai energično do živega, se ie pa pokazalo, da ie bilo vse to ozdravljenje le — nesramna duhovska goljufija. Prečastiti gg. so bili veseda tudi v tem slučaju blamirani in obsojeni.
(Dalje prih.)
Velika tatinska družba v Krškem okraju.
Po vinorodnih in gozdnatih gričih nad Krškem, v okrajih sv. Duh. Arto. Črešnficu. Dole in sosednjih vaseh so se zad. leta vršile velike tatvine. katerim kljub vsem zasledovanjem ntso mo prti priti na pravi sled.* Imeli so tega in onega na sumu, spoznali so celo. da se teh tatvin udeležujejo tudi ženske v moško obleko preoblečene in sklepalo se je z gotovostjo. da mora biti na delu večja, dobro organizirana družba, ki ima svoje gnezdo prav sredi med poštenimi domačini. Šele letos za Veliko noč je zgolj slučaj to družbo razkrinkal. In tako smo te dni imeli priliko sedmero članov te častite družbe natančneje spoznati na^ zatožni klopi Novomeškega okrožnega sodišča. Polovico dvorane je zavzelo raznotero blago izvirajoče iz tatvin iz zgo-rej omenjenih okrajev. Iz raznoličnosti vkradenih predmetov je razvidno. da so kradli kakor srake tudi sicer neznatne reči. in da so obenem obrt tatvine vganjali tudi na debelo.
Poglavar in njegovi pomočniki.
Večino vkradenih predmetov so našli pri enem glavnih treh tatinskih tičev, pri starem Antonu Gorenjcu iz Dol. Dola. Izmed nad sto slučajev ie roka pravice to tatinsko družbo prijela le zaradi nekaj takih slučajev, kjer tički nikakor niso mogli se rešiti iz kletke. Razprava je trajala od 9. dopoldne z opolda nskim odmorom do 8. ure zvečer. Zaslišanih je bilo IS prič.
Na obtoženi klopi pa sede: Anton Gorenje (že sivolasi starec) in njegov sin Jože Gorenje iz Dolenj. Dola ter brata Franc in J lez Cerov-šek iz Ivan-Dola! vsi štirje kot glavni storilci. Zadaj za njimi sede tri ženske kot soudeležnice na tatvinah in sicer: Marija Cerovšek star.. Marija Cerovškek ml. in Jožefa Csrovsek; orva ie matL droge dve ste hčeri.
oziroma sestri- glavnih dveh storilcev.
Večina tatvin se ie izvršila na sledeči jako prefrigani način: Mladi fantje, brata Cerovšek in Jože Gorenje so v družbi še nekaterih drugih zahajali k dekletom v vas. Predno so šli vsak k svojemu dekletu, so reko-gnoscirali teren, kje bi bilo kaj prida vzeti seboj po končanem vasovanju. Ko so vsak par sladkih uric preživeli pri dekletih, so odšli na svoj drugi posel. Značilno pri tem pa je. da vasovanja pri dekletih niso smatrali samo za svojo srčno zadevo, ampak, da so se tega posla posluževali v ta namen, da so dokazali svoj alibi, torej da so bili tisti čas, ko se je v vasi zvršila tatvina, vsak pri svojem dekletu. Povsod še jim ta izgovor ni obnesel. ker so včasi za svoj alibi imenovali dekleta, ki jih sploh ni. ali p-so dekleta slučajno dobro vedele, kdaj se je ta ali oni od njih poslovil. Hodili pa so vasovat tudi po več ur daleč od svojega doma.
Čudni vasovalci prijeti.
To čudno vasovanje je trajalo skozi 3 leta. Letošnjo Veliko noč pa jih je izdal pri sosedu Blatniku okradeni prašič. Lahko pa bi- jim že preje prišli na sled, namreč v slučaju, ko so vi. 1910 sosedu vkradli 2 panja čebel. Takrat je bil v tej. družbi tudi neki Arnšek. ki sta ga (Cerovšek in Gorenje) pustila čakati, dokler gresta vasovat. Ko sta prišla nazaj, sta prinesla dva panja čebel, katere sta zastrupila, med pobrala, panja pa vrgia v grapo. Zagrozila sta Arnšku, da bo to njegova smrt, ako bi ju izdal. Arnšek pa ju jc kljub tej grožnji izdal. Toda ker Arnšek sam ni bil na posebno dobrem glasu, se mu ni hotelo verjeti. Se le ko se je pozneje dognalo, da sta panja res tam. kakor je Arnšek ovadil, so se začeli za to družbo bolj zanimati. Vendar pa ima glavno zaslugo neki Hribar, ki je sicer tudi občeval s temi tatinskimi tiči.
Ukradena pečenka.
Par dni pred Veliko nočjo je posestniku iz Gor. Lepe vasi po noči na čuden način izginil prešič iz zaprtega hleva. Vse iskanje po prešieu je dognalo to. da so našli sled v bližnji gozd. Na Veliko nedeljo pa so pri Gorenjcevih napravili veliko pojedino. h kateri so povabili tudi Cerov-škove in Šribarja. Ko je Šribar videl, da se pri Gorenjcevih cvre in peče precej svinjine in je slišal razgovor med mlajšim Gorenjcem in Cerov-Škom, češ, »ako bova glede te svinje dobro opravila, greva v Ameriko«, se je Sribar podal k Blatniku in mu povedal, kaj je pri Gorenjcevih videl in slišal. Blatnik je to novico takoj naznanil orožnikom, ki so se to pot resno oprijeli zasledovanja. Njih trud je bil to pot obilno poplačan, pri Gorenjcevih so namreč našli vse poln) ukradenih stvari: kakor rjuhe, svinjsko meso, sode, škarje za trtje. več kg galice in dr. Pri Cerovškovih pa so zasledili še svežo prašičjo mast.
(Dalje prihodnjič.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročna.
MIRNA PORAVNAVA.
V trenotku. ko se ie zdelo, da mora izbruhniti vojna med Srbijo in Bolgarijo, v tem trenutku so se raznesle vesele vesti, da se bo spor mirno poravnal, Vsled neiistopnega stališča vojne stranke, ki ne pripusti, da bi se Srbija podvrgla brezpogojno ruskemu razsodišču, kakor to Rusija zahteva v ponovni noti na srbsko in bolgarsko vlado, vsled neustopnosti vojne stranke tedaj, ki ima svoje privržence tudi v kabinetu, ie ministrski predsednik Pašič podal demisjio. ker ie Pašič za brezpogojno rusko razsodišče. Toda demislja Pašičeva ne bo sprejeta, ker je kralj Peter istega stremljenja kot Pašič. Pašič bo najbrže pooblaščen izvesti preuredbo kabineta na takšen način, da pridejo vanj le prijatelji miru,
VEST SE V PETROGRADU URADNO POTRJUJE.
Petrograd, 25. junija. Uradno se razglaša, da demislja Pašiča ne bo sprejeta in da bo sestavljen nov kabinet, ki bo miroljuben.	^
Pariz, 25. junija. »Temps« poroča Iz Belgrada, da bo Pašič sestavil nov kabinet iz takšnih članov, ki bodo pripravljeni ugoditi ruski zahtevi in spreleti rusko razsodišče brez pridržkov.
SFRBIJA SPREJME, ČE BOLGARIJA TUDI.
Belgrad, 25. junija. »Tribuna« Prtnasa razgovor z ministrom Proti-čem, bi ie povdarjal, da Srbija ni od-
povedala zavezniške pogodbe, temveč zahteva revizijo taiste. Odkar ie ruska vlada pozvala Srbijo in Bolgarijo. da se podvržeta carjevemu razsodišču brez pridržkov, je cel ka<-binet z izjemo dveh članov za rusko stališče, toda pod pogojem, če se Bolgarija tudi taistemu brez pridržkov podvrže.
IIARTWIG PRIGOVARJA.
Belgrad, 25. junija. Ruski poslanik Hairtwig je imel večurno konferenco s Pašičem, kateremu je dokazoval neobhodno nujnost, da se sprejme ruska zahteva.
O srbsko-bolgarskem sporu bo tedaj razsodil;,, Rusija na podlagi pogodbe, torej v smislu bolgarskih zahtev. V njenem interesu je pa, da se ugodi Srbiji oz. njenim življenskim interesom na kakšen drug način, da ne bo Srbija sedaj po zmagoslavni vojni izročena na milost in nemilost Bolgariji, od katere ne more pričakovati ničesar, na slabšem, kot je bila pred vojno
MINISTRSKA KONFERENCA V PETROGRADU.
Sofija!, 24. junija. »Temps« poroča, da je bolgarska vlada sklenila poslati dr. Daneva v Petrograd na konferenco.
Belgrad, 24. junija. Pašič odide v četrtek v Petrograd na ministrsko konferenco.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ]e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malili oglasili ai nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob s pritiklinima se išče za takoj ali za mesec avgust. Ponudbe pod »Stalno« na »Prvo anončno pisarno«.
Damsko kolo še malo rabljeno se proda. Poizve se: Stara pravda št. 3. H. 	  551—2
Mala meblovana soba s posebnim vhodom se takoi odda v Salen-drcvi ulici št. 4.	528-3
Dobro vpeljana krojaška obrt
blizu mesta se ceno proda. Natančneje v »Prvi anončni pisarni«.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška in francoska .*. dela se priporoča. .V
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Pozor! Pozor! Radi opustitve
trgovine s čevlji
se isti prodajajo
30°|o cenefe!!
Zelo ugodna prilika za nakup!
Združeni čevljarji,
Wolfova ulica št. 14.
:...................  ■»■■•j
j Simon Praprotnik £
Jenkova ulica 7.
: :
S priporoča slavn. občinstvu svojo S
| veliko zalogo ledenikov, vrtnih S S :: miz, stolov ::
■ 1
S in sploh vsa v mi-■ zarsko obrt spadajoča dela.
£ Delo solidno, zmerne ; cene, postrežba točna.
S Ceniki se pošiljajo S franko in zastonj.
Hdtel ,Lloyd‘
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slav. občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št. 7.
Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se vedno sprejemajo.
CJ >1J ></> o
Plošče preje K 4-—, sedaj samo K 1*95. Velikanska zaloga gramofonov! Zahtevajte cenike.
1
l!7
25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zalogepod last. cerio
FRAN KRAIGHER
lerojašisri mojster
Grosrpcslssi -uLlica, štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
Slovenci!' zahtevai^^
Kupujte zahtevajte
povsod edino-le
Priznano najboljše!
Naznanilo preselitve!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se z današnjim dnem preselil iz Trubarjeve ulice
na Stari trg štev. 20
(prej graver Černe).
Priporočam se slavnemu občinstvu, da mi ostane še nadalje naklenjeno ter priporočam svojo novo in bogato
Q' : zalogo zlatnine in srebrnine. •
Lastna delavnica i;a popravo ur.
4	PETER	GORNIK.
v - :
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki	so	preje stali	12—14 K	za	6 K
spalne obleke	„	„	„	„	13—16	„	„	7 „
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	40—50	„	„	14 „
prašne plašče	*	„	„	„	18—20 \	„	10,
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. j
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu« v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
jSl pi
(gosp. trgovci velik popust)
K. A. Kregar
trgovina usnja na drobno in debelo
Ljubljana,
Sv. Petra c. 21-23
Telefon štev. 96.
Novosti za dame; usnje za modne Čevlje v vseh barvali
zlata, srebrna, višnjeva, bakrena, zelena itd., pošljem tudi - - - vzorce na vpogled
»Učiteljska tiskar na“
v Ljubljani
I
■
I
r. z. z o. z.
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. w
:: Litografija ::
Telefon »tev. 118.
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
OOO
Najokusnejša izvršba in najnižje cene. vv
:: Stereotipija ::
Ček. račun štev. 76.307.
I Ciril-Metodove
gl Dobijo se povsod! vžigalice!! _
Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani. M
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
1	Stritarjeva	ulica	štev.	S,	(lastna hiša)
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge ria. knjižice tu na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.