178. štev.
V Ljubljani, petek 25. julija 1919.
Š
II. leto.
^eljt* v Ljubljani in po pošti: selo leto ... K 84 — Pol leta . . . n 42-~ Četrt leta ... „21-— ** mesec, . . „ 7-—
inozemstvo:
celo leto naprej K95-** Pol let« ,	,	50 —
** Četrt let* „	„	26- ~
** mesec _	_
Uredništvo je na Starena trgu Stev. 19. Telefon
*tCT» 860. — Upravnlštvo je na Marijinem trjfu
Stev. 8. — Telefon Ster. 44.
9
Na pismeno naroSbe bre* poiUjatve denarja se n« moremo ozirati.
Naročniki naj poBiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem g.	inseratov 1. dr. se naj priloži bu odgovor o	-'ca ali znamka. — Dopisi
naj se franblrajo. — Rokopisi' se ne vračajo.
Resni problemi.
H.
in« X bolečinah in težavah se poraja J goslavija. Nerazvitemu detetu prete nH»J8er strani nevarnosti in med mi naltn3njša poplava tujcev, dobrin kC zn*mo izkoriščati prirodnih zanifaii ,°^ate na^e zemlje, ker smo boli v.x gospodarskem oziru. Temin Judje ° CCn't* skri*e za5dade Nemci
nn?,SU1lai In Nemška Avstrija se ob-naJ? *»., iako ljubeznivo naoram 1Xakor,noČej° Pretrgati dosedanjih stikov, ker no vedo kam z industrijskimi produkti, ki jih je poprej Dunaj' fabriciral za pol države. Računajo sicer, da bo treba mnogo industrijskih podjetij opustiti, a tolažijo se s teni, da bo treba sarao tovarne prenesti v Jugoslavijo in s tem bodo njihovi delavci imeli dosti zaslužka, itivarnarji pa masten dobiček. tn.	prihoda Nemcev je zavzeti
orihoda rrnH t?« odklaniamo a pricri
iit^elementovkf^ '|k,torie' ln mir' 2°st|e ostati pii L oSt * m!rnl
S3W& V** “S™,, 'ffi:
inozemski'' J0’ oziron,a kake druge ske kraje. Predpogoj sožitju
m !? nied nami je, da se sklene jnea Nemško Avstrijo in Jugoslavijo taka pogodba, da bo ves slovenski svet priklopljen Jugoslaviji in bodo naše narodnostne manjšine dobile vse tistepra-vice v nemškem ozemlju, ki jih uživajo Nemci v našem. Tudi vsak iredentizem mora kratko-malo prenehati in Nemci se morajo navaditi smatrati jugoslovanski narod
dr„JLnau0praven ne Pa za narod 32®.,*?; tretle vrste- Tudi bo Nemce držav«	iz P^vidnosti v sredini
množi« ne pa na periferiji. Večjih S « pa. sploh ni pustiti k nam. ItaiijSf ,stl Prt»«P‘ »eljajo o
principi
Veliko večja nevarnost pa preti naSemu narodu s strani Judov. kK
*—■—mmem i -n—— , mmm
VLADIMIR LEVSTIkT
Višnjeva repatica.
»e tak°2?rl?f a%mu ie' dl uživ*’ ko Pr'POveduje; sednlr« „‘ . 1 Ze ob >menu letovišča gospe pred-
I kobilice so se razlezli ti elementi iz izsesane Hivatske po vseh pokrajinah kraljestva SH3; povsod gledajo dobiti v svojo roko industrijo in trgovino, dočim jim težko delo r.e ugaja. Zlasti po uastopu boljševištva na Ogrskem se je njih število nepiimerno pomnožilo, in Belgradu, ki je bil prej čist, preti usoda Zagreba.
Priznavamo dobre strani judovskega značaja: spretnost, vztrajnost, marljivost, nadarjenost, vzgledno rodbinsko življenje in podobne prednosti. Toda Jud že po svoji naravi ni posebno izbirčen v dosego svojega edir.ega cilja: c-bogaieti. In če ni mogoče k temu rezultatu priti poštenim potom, so dobra vsa sredstva. Judje-se v ta namen ne strašijo žrtvovati denarnih in drugih sredstev in noben čas ni bil tako primeren uplivati na slabe človeške strani, kakor je sedanji. Izrek Filipa macedonskega, da ni tako visokega zidu, da bi ga ne mogel prelesti z zlatom obložen osel, je med Judi najbolj uvaževana pri-slovica. Posledica tega delovanja je korupcija vsega javnega življenja: časnikarstva, uradništva, sploh vse javne uprave in to je tisti milje, v katerem se Judje počujijo kakor riba v vodi.
Mi smo dosedaj imeli dobro nepokvarjeno upravo. Bati se je, da se tudi med nas ne zanese „strup iz Judeje" in tega se mi branimo. Nismo torej nasprotniki Judov, temveč judovskega značaja, judovskega načina izrabljanja priložnosti, kratko-malo korupcije, in že radi tega smatramo za potrebno, čimpiej ustanoviti močno antisemitsko stranko, da nas ne samo reši pred judovsko poplavo, temveč če mogoče, iztrga tudi nesrečno Hrvatsko iz čifutskih rok in ohrani upostošeno Srbijo pred poži-dovljenjem. Seveda bo ta antisemitska stranka morala postopati drugače nego nekdanja krščansko socijalna stranka na Dunaju, kateri je Arbeiter Zeitung ponovno opravičeno očitala, da sicer meče židovskega krošnarja na cesto, toda se na trebuhu valja
pred Rothschildi, Gutmani in podobnimi velikaši.
Mi Slovenci smo bili dosedaj še precej prosti židovskega elementa. Toda ne motimo se. Tudi pri nas se bo počasi ugnezdilo židovstvo vsled svoje neizmerne vztrajnosti in bo počasi pa sigurno izpodkopavalo tla našemu trgovcu in industrijcu. Da se celo med kmeti more držati židovski element je najlepši dokaz, da so v brežiškem okraju izza časa prve ruske invazije tjakaj pribegii Židje kar ondi ostali in se jim najbrže prav dobro godi. Če druzega ni, skupujejo in prodajajo stare čevlje, kosti in drugo šaro, za katero se naš trgovec ne zmeni in čudež ne bo, če Čez kakih deset let kupi in prevzame najlepšo trgovino v Brežicah kak Aron Chainb ali vsaj A!exander Rosenstein.
Morda najboljše sredstvo, da povzdignemo podjetnost v naših krajih in jo postavimo na solidno podlago, bo privabiti po možnosti vse izseljence iz Amerike. To so v težkih življenskih bojih preizkušeni ljudje, ki bodo na svojem mestu. Z njimi bo naseliti opustošene kraje Srbije, Črne-gore in Bosne in s tem bo podana garancija, da bodo te pokrajine postale pravi raj. In še nekaj ni prezirat*. Naši izseljenci prinašajo iz Amerike polno vreden denar in s tem zelo dvignejo našo valuto. S tem pa prehajamo na to vprašanje.
Stebri uradnega dela.
Pred mnogimi leti je opešal staremu cesarju Francu Jožefu pogled in spomin, in ko je imel vršiti v Budi prestolni govor, ga je s ščipalnikom na nosu prečital, medtem ko so do tedaj ob takih prilikah syečano govorili. Ta dogodek so jeli po Evropi prav tako posnemati, kakor nekdaj slavne zavihane hlače kralja Edvarda, katere si je bil pri neki dirki stopivSi iz konjskega hleva pozabil odvihati, navzoče občinstvo pa je mislilo, da pomenijo zavihane hlače najnovejšo modo.
Razmere v stari Avstriji so se vedno bolj zapletale in jeli so prihajati ra površje diplomat!, ki pa niso biii nič bolj srečni, kakor vlada sama. Da bi zakrili svoje blamaže so pričeli osrečevati občinstvo z raznimi knjigami: Bela, rumena, rdeča, zelena so se v lepi vrsti menjale; edino črne, marogaste in — resnične nismo doživeli, kajti lažij in zavijanj je bilo v tistih knjigah več, kakor besed samih.
Za knjigami so prišli obiski in brzojavi. Minister je brzojavil svojemu kolegi inozemcu pet vrst dolgi brzojav in sreča milijonskega naroda je bila pridobljena. S pozorno napetostjo je svet čital suhe brzojave, o njih so se pisali dolgi članki in obširni komentarji — tek časa se pa kljub temu ni spremenil.
Javna nezadovoljnost je bila vedno večja; trgovina vedno slabša, cene vedno višje, plače vedno premajhne, vlada pa je pisala prestolne govore, izdajala marogaste knjige, brzojavila na vse kraje sveta, in ko vse to ni pomagalo, je spoznala, da je njen program —■ izčrpan, ministri so se sporekli, nastala je kriza, šli so vsaksebi, dobili smo nove in tl gospodje so z novim programom do nove krize jadrali, dokler niso naredili prostora novfm ministrom. In ti gospodje s programom Še pričeli niso, ko je že zopet kriza zavladala.
Vsi ti govori, knjige, brzojavi in krize so dobili opicam slično nešteto posnemalcev; nastopnega govora se sploh drugače ne vpeljp kakor da ga čitajo; knjige so nekoliko v ozadju, zato so pa tembolj vpeljani brzojavi, najbolj pa krize. Kadar kak politik spozna svojo nesposobnost in ne ve ne naprej, r.e nazaj, tedaj se s kolegi spre in nastane kriza; v stranki nastane tudi kriza, in Če mati Pepčka pošteno našvrka — je tudi kriza. In tako smo dobili pred nekaj tedni tudi v ljubljanski poverjeniški vladi svojo krizo. Gotovi gospodje so spoznali, da je veliko lažje za plotom kričati nego v pisarni resno delati, In ker so videli, da se od dne do dne veča referat, ki ni več taka častna igrača,
sednice Pa	0D,,m.enu	letovišča gospe pred-
slišal nJl J bl1 lzPreletel neroden občutek; ko ie
in se n P0n,nJ°> da Pride Klotilda v dvorne kroge
vročim <a že SiWJe med	mu	ie	udarila
ter , y glavo. Izvlekel je rutico, obrisal si čelo
ter vn s	je	AUVIL.U,	oDrisai	si	ceio
v- vPraSa* z veliko notranjo tesnobo, kdo je tista v»soka dama.
ve« *Grc^ca Lofaszyjeva!« se je pohvalil možiček SvC^e”' ®.aJ* i° poznate, kaj? Najbližja žlahta v azftev *n Schwarzenbcrgov, po Mensdorffich lizr/f • *VU z ang'eškim kraljevskim domom!« Ob-st«1 81 Prate v 2?ak spoštovanja. »I, kajpak da ^ nJ°' zdaJ se domišljam: pred tedni ste ^»vili, kako sta se srečala v Nizzi.«
oeGr°f Je ?utd» kako ga obliva kurja polt: pred Deli Su mU ^e. zamegblo in njegovi živci so se na-na rezupni odločnosti človeka, ki je pripravljen
Pred*!P0"^a b’ b^a *ako rada g°vorila z vami vednn «J,lm odhodom,‘ je povzel ekscelenca, še obrne- m ? prežeče. »Toda človek obrača, Bog teden ’h«; PC 8 se 8 s*ar0 Schaffskoppsttynovko ~ ‘ Preji nego je bila namenjena., grof da n« ^.r<?n*oa je šla na Dunaj?« je vpi šal 1	e bi izgledal čisto vdan v usodo.
»Schaffskoppsteynovka? Seveda; in ker ji je bilo dolgčas sami, je pregovorila Klotildo, češ, vzdigniva se obedve hkrati. Zelo žal je bilo Klotildi: vidiš mi je dejala, gospod grof bi gotovo rad porabil priliko, da sporoči grofici Lofaszyjevi svoje pozdrave.«
»Se razume, se razume,« je mrmral grof, misleč, si z gnevom in zaničevanjem: Tak tako je prišlo na dan .. . Hudič naj vzame predsednika in njegovo klepetuljo! Vseeno sem mislil ujeti bolj dramatično... bolj junaško . . .«
»Nu saj sem vedel, da vam bo hudo!« je vzkliknil ekscelenca ter se radostno tlesnil po kolenu. »Zato sem ji tudi naročil na lastno pest. Klotilda sem dejal, le kar sporoči ji vse potrebno; reci, da se ji klanja grof Kiinnigsbruch, njen dobri znanec izza bivanja v Nizzi.«
»Osell je vzkliknil grof v Bvcjem srcu in se zasmejal na glas.
»Kako?« se je prestrašil stari gospod, gledaje ga zavedavo. »Mari nisem storil prav? Tisočkrat bi vas prosil oproščenja — bilo je z najboljšim namenom.«
»O, prav narobe; vi oprostite meni! Spomnil sem se bil čudnega .. . zelo smešnega dogodka .. . hahaha! ki ni v ni v nikaki zvezi z grofico; povem vam ga kesneje — o priliki . .. Vsekako srčna hvala: gospa milostljiva mi stori naravnost uslugo, ako spomni svojo botrico name. Ali vam je že kaj pisala?« Čakaje odgovor je nehote pogledal v stran
ter nervozno stisnil dlani.
»Pisala, pisala — in veste kaj? Zdravnik je bil zapodil grofico, z ozirom na njeno rahlo zdravje, -nemudoma v Ischl; odpotovala je dan pred prihodom moje žene. Naše ženske se pomude kak teden na Dunaju — kaj hočete, pet let je že, da niso videle krajev, kjer biva njegovo veličanstvo! — in potem odrinejo takisto. Srčno me veseli, da sem vam storil po volji.«
»Zmotil sem se,« je dejal grof pri sebi. »Alarm je bil brez podlage — ako se stari lisjak ne hlini! Potemtakem imam še časa: dan, dva — teden dni... Toda odkritje stoji pred durmi!« Skoraj dobro mu je delo misliti, da je bil nemir zaman; hkrati pa je še vedno oprezal in sumno sledil z očmi predsedniku, ki ni nehal govoriti o vseh mogočih, primernih in neprimernih rečeh, očividno iščoč »mesta, kamor bi mu zasadil harpuno.«
»In vaši tukajšnji znanci, gospod grof?« se je odločil nenadoma za ravno pot. »Ah, reči se mora —- ovili ste si jih okrog prsta kakor nihče nikoli; mi, kolikor nas je navadnih aristokratov, se moramo boriti pri meščanih venomer s takšnim nezaupanjem... morda celo omalovaževanjem, zakaj težišče, kar se tiče pozemeljskih blagrov, je res že zdavnaj pri njih, to treba priznati. Vi pa — zakaj si ne izvolite posvetiti diplomaciji? Bismarka bi ugnali v kozji rog kakoi nič!«
»Kam meri?« je prisluhnil grof.
_________ (Dalje prih.)
kakoršna je bil tam okoli Božiča, so povzročili krizo in igraje užaljenca odstopili; na ta svcj namen pa so hitro pozabili, ko se je reklo, da prevzamejo vlado — bir o kr a ti -uradniki, to je tisti ljudje, ki so faktični stebri uradnega dela, kajti država je telo, ki potrebuje neprestane in enakomerne upravne hrane, te bi pa ne imeli, ako bi ljudstvo bilo odvisno od poslanskih, strankinih ali poverjeniških kriz in bi ne bilo v ozadju resnega, stroko vno-izvežbanega uradništva, ki svoji discipliniranosti na ljubo mirno gleda, kako nesposobneži nad njim kozolce in krize preobračajo. Uradnik in vojak sta edina re3na opora naše mlade države z narodno-zavednim ljudstvom na čelu in malo hvaležno je bilo zabavljanje proti birokratizmu o priliki ljubljanske krize, ker so mu zabavljali ljudje, ko-jih karijera brez uradiikov-birokratov sploh shajati in delati ne zna. Tako zabavljanje je podobno ministrantu, ki bi rad učil župnika mašo brati. 'F. A.
Slovo srbskih gostov.
Naši mladi gostje Iz Belgrada so odšli — in vsakemu izmed njih se je videlo, kako težko mu je slovo. Saj so videli, da nam je naš sprejem narekovala ne morda politika, temveč naša iskrena ljubriv do junaških naših srbskih bratov, naše veliko spoštovanje do one silne ideje, ki je vodila srbski narod skozi stoletno trpljenje do zmage.
V sredo na večer smo se zbrali v veliki dvorani Uniona, kjer se je v imenu ljubljanskega ženstva poslovila od srbske mladine županja ga. dr. Tavčarjeva, v imenu dijaštva v ljubkem govoru visokošolka D e b e 1 j a-kova. Ginjen se je zahvaljeval za vso ljubezen in pozornost, ki sojo srečali naši gostje med našim ljudstvom, prcf. Kangrga, nakar so vrie ljubljanske dame pogostile goste s čajem, pivom in pecivom. Ob zvokih orkestra beogradskih maturantov se je nato zaplesalo kolo, — obrazi so razgoreli v veselju in radostno lazpoloženie yseh navzočih ni dopustilo ločitve. Šele ob 2. uri, ko so začele ugaševati luči, smo odšli in že je bilo Citati na obrazili naših dragih gostov tiho, bolestno resignacijo radi slovesa, ki je prišei vsem prekmalu. V slovo in vendar kot v sveto obljubo „Zopei pridemo", so zapeli ob 2. uri ponoči na razstanku pred Prešernovim spomenikom. „Bože pravde", „Naprej zastava slave" in „Lepa naša domovina".
Včeraj zjutraj ob 6 uri slovo na kolodvoru. Kako naj ga opišem, ko so tudi meni tekle solze ginjenosti po licu. Naša mladina se je poslavljala od svojih tovarišev, oni so vabili: »Pridite kmalu k nam v Beograd .
In niso isieli besed, da bi povedali ono, kar jim je polnilo dušo, niso iznašli izraza ljubezni, ki jih |e dušila v svoji čistosti. Samo oči so jim bile polne onega tajnega bleska, ki obljublja zvestobo v večnost — bleska, ki nikdar ne vara,--------
Čas hiti — že ima vlak četrt ure zamude, a ne more se ločiti brat od brata, drug od druga. — S silo skoro 80 morali sprevodniki spraviti mile naše goste v kupeje — počasi se prične pomikati vlak •— za njim pa grmi še dolgo klic ljubezni: »Pridite kmalu zopet 1“
Mi pa smo čutili vsi: Narod, ki ima tako mladino, r,e more in ne bo propadel.
Poslaništvo in vojna misija SHS na Dunaju.
Naše poslaništvo, oziroma naša vojna misija na Dunaju, nima na zunaj druge označbe, nego čisti navadni beli karton, z označbo vojne misije kraljestva SHS.
Mislim, da naša država vendar ne bode hotela par kron, katere bi stale naprave ličnega napisa, prište-diti, ko se gre tu vendar v prvi vrsti za ugled države. Ljudje, kateri imajo posla na našem poslaništvu oziroma pri naši vojni misiji najdejo ime-
novane urade tudi brez zgoraj omenjenega naznanila na kartonu. A pripomniti moramo, da opazke kakor *Schnackerlstaal“, državica, katera ne zamore niti poštene table, poštenega napisa na uradu, niso baš prijetne za Jugoslovana, ki dospe na Dunaj.
Tudi na zunajnost je treba nekoliko pozora. Saj stroški bi res ne bili tako veliki, ako bi si preskrbelo poslaništvo pošten napis, opremljen z državnim grbom, ter čedno tiskano označbo zastopništva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ako skrbe druge male državice j za lične in reprezentančne napise, bi | to naša vlada tudi lahko napravila, j Saj vendar nismo taka mala državica, jj temveč država. Poklicani faktorji naj l torej skrbe za to, da se varuje ugled j naše države v polni meri tudi na zu-I naj, in to pri vsaki priliki okolnosti.
. 1
Boj za naše meje v Banatu.
Določitev začasne meje med Jugoslavijo in Romunijo.
Temešvar, središče severnega Banata, so naše oblasti zapustile. Posebsja vojaška komisija je pričela določevati novo demarkacijsko črto kot začasno mejo med Jugoslavijo in Romunijo v Bsnatti Komisiji načeluje francoski generai Tirnois; Jugoslavijo zastopa polkovnik Jovan Ve?jkovič
Nova meja gre s severa 9 kilometrov južno zapadno od madžarskega mesta Nako, od tu med ValKaniiein in železniško progo proti Mokrinu, Veliki Kikindi in So.iebolju, od tu na jug proti Pardanju in Modošu, odko der se spusti v južno-vzhodni smeri proti železniški progi Bazias- Temešvar, katero preseka med Vatinom in Moravico, nakar krene r.a vzhod, obide Vršeč in Belo Cerkev ter se spusti na reko Nero, ki na jugu za* vršuje mejo.
Politični pregled.
p »Žeja po ljudski krvi". »Jugoslavija" je bila prvi in edini slovenski list, ki jc v Članku »Caveant consules" v štev. 170.. dne 16. t. ni. takoj, ko je dospela vest, da zahteva antanta ekspedicijo madžarscih sosednih držav proti Bela Kunovi vladi, zavzela ostro stališče, da se jugoslovanska vojska ne sme uporabiti kot kulijji za tuje koristi. »Trdni gospodarji doma in mirni sosedje sosedom, ki puste nas v miru — to mora biti naše načelo. — Kdor se ne dotakne nas. so ga ne dotaknemo mi — pravico bomo pa branili proti vsakomur, pa nuj bo to Madžarska ali Italija.** Tako smo že pisali 16. t. m. med tem, ko 30 drugi slov. listi in tudi »Naprej" lepo molčali na vest iz Pariza, ki bi lahko postala usodepolna za ves slov. narod in tudi za Jugosl. sac. dem. stranico, če bi se uresničila, kajti če bi morale jugoslovanske čete v družbi z italijansko konjenico marširati proti Ogrski, potem bi »incidentov" ne bilo ne konca ne kraja in okupacija cele Slovenije po Italijanih bi bila gotova stvar. Naše stališče, ki ga je »Jugoslavija" zavzela v članku »Caveant consules" je odobravala vsa sjovenska avnost in tudi soc. demokraška. dosledno temu svojemu stališču pa lomo vedno za to, da se ohrani tudi na znotraj v državi red in mir in bomo to stališče zagovarjali proti vsaki stranki in kliki, ki bi hotela uveljaviti terorizem posameznikov nad celoto in če so ti teroristi tudi rdečkarji. Zavijanje resnice in hujskanje prve vrste je torej, če »Naprej" piše, da »Tončka Peska žeja po ljudski krvi". Po ljudski krvi pač žeja tiste, ki hočejo uveljaviti terorizem in vzbujati nemire. »Tonček".
p Le tako naprej! Torkov »Naprej" je v svojem poročilu o »izborno uspeli" stavki v Ljubljani tudi z radostjo naglasil, da se je manife-stacijskemu obhodu pridružila v Lljub-ljano došla srbska omladina, v imenu katere se je ogrevala za komunistične ideje gdč. Zivkovičeva in p3eudo-Srb
g. Cihar. In sedaj pa pride umazana stran tega pisanja na dan — odbor »Kluba beogradskih maturanata" ofi-cijelno dementira, da bi imela zgoraj imenovana sploh kakšno pravico govoriti v imenu srbskega dijaštva in izjavlja, da celokupno članstvo KBM nesramnost navedenje najostreje obsoja. Da ni ta dementi občutno ostrejši tudi proti pisanju »Napreja" samega, se ima soc. deni. stranka za hvaliti pač le ^okoliščini, da so bili srbski dijaki v Ljubljani kot gostje in bratje, ne pa v politični misiji, kot jih je v to svrno hoteja izrabiti gospoda okoli »Nap eja". Žalo3tno, silno žalostno je to dejstvo za soc. dem. stranko, ker če si bode hotela pomagati in zavajati ljudstvo s tako umazanimi lažmi, z lažini, ki drže komaj en sam dan, potem ji bode iz njenega hleva ušla kmalu tudi zadnja ovčica iz najtemnejšega njegovega kota. Le tako naprej, »sodrugi" — pomagajte nam še prav mnogokrat odpirati oči našemu delavskemu ljudstvu, da bode spregledalo In uvidelo, kje se laže in zavija in kje govori resnica.
p Red hočemo — za vsako ceno! Včerajšnji »Naprej" se zopet zaletava v nas in vpije in se zvija, kot da visi že na vislicah. Očita nam, da nas žeja po krvi, da grozimo iz vislicami in bajoneti. Ne, soarugi, nočemo in ne bomo nikdar zahtevali, da se s silo zatre svobodna volja človekova, dokler v svojih dejanjih ne prekorači postavnih mej in ogroža javno varnost in imetje. Vedno "in povsod pa sc bomo z vso odločnostjo zavzemali za to, da se prepreči nasilstvo in terorizem, da se prepreči oškodovanje javnega interesa in vzdrži red — in to če treba tudi z najostrejšimi sredstvi. Radovedni smo, kaj bi rekla gospoda okoli »Napreja", če bi se narodno misleče delavstvo spozabilo kdaj tako dsieč, da bi koga stavku-jočih s silo tiralo v delavnice na delo, kot ste vi hoteli s silo zabraniti delo (šišenski kolodvor), če bi naše narodno delavstvo pljuvalo in metalo kamenje na stavkuiočc, kot se ie to zgodiio s strani stavkujočih napram onim, ki so vzdržati promet, če bi hotelo vreči to, svojo rodno zemljo ljubeče deiavstvo vreči vlak poln ljudi 3 tira. kot ste to storili vi v Zagorju. Radovedni srno res, bi li potem govorili o pravici svobodnega izražanja volje ali o — zločinih, ki zahtevajo kazen, in ki se morajo preprečiti z vsemi sredstvi. In bi li vi potem dali zaupnico vladi, ki hote ali pa radi svoje nesposobnosti ni znala zabraniti take nerednosti, ki meja na zločinstvo?! Le bodite odkriti in odkrito povejte: ali hočete red ali anarhijo.
p Profesor FOrster, znani pedagog in 3ocijolog, je napisal v „Ber-liner Tagblattu" članek o vprašanju, kdo je zakrivil svetovno vojno. Nemčija tako dolgo ne more zavzeti svojega mesta v vrsti velikih narodov, dokler ne odpravi »moralne blokade", ki je Nemčiji več škodovala nego angleška izstradalna bi ;kada. Nemci so sistematično pustošili in uničevali cele pokiajine, deportirali v masah žene in dekleta in dajali incijativo za vse nove metode uničevanja.
p Imenovanje djakovskega škofa AkSamoviča. Iz Beigrada, javljajo dne 24. julija: Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o imenovanju djakovskega škofa Akša-moviča. Ker je papež imenoval Aicša moviča brez vednosti in privoljenja naše vlade, je ministrski svet odločil, da bo protestiral proti temu in d 1 ne sprejme imenovanja. (Ldu.)
p Volitve v češko narodno skupščino. Praga, 24. julija. Politični krogi pričakujejo, da vlada v mesecu decembru t. 1. razpiše nove volitve poslancev za narodno skupščino na podlagi novega, modernega volilnega reda. Volitve bodo veljavne za dobo petih let.
p Nov volilni red na Čeho-slovaškem. Praga, 24. julija. Narodna skupščina te »prejela zakon giede volilne reforme. Voliti ima, pravico V3ak meščan čchosloraške republike brez razlike spola, ki je dosegel na dan razpisa volitev 21. leto. Voljen zamore
biti vsak državljan v staro iti 24. let. Na vsakih 50.000 ljudi pride en poslanec. V narodno skupščino bo Izvoljenih okoli 300 poilancev. Praga in okolica (prvo volilno okrožje), volijo 43 poslancev.
p Odprava prekega soda n« Bavarskem. 1. avgusta bo ukinjea na Bavarskem preki sod, ki obstoja že od 25. aprila.
Pokrajinske vesti.
kr Ciganska predrznost. Otroka,
ki se je 14. t m. izgubil, so videli pri C‘gaii3ki druhaii, ki so šii v smeri Šmarje, Lipoglav, Št. Pavel, Rudnik. O tem so ljudje, ki so otroka videli takoj obvestili orožništvo, ki je začelo cigane takoj zasledovati. Na prošnjo matere, bi je izvedela, da se nahajajo cigani v bližini Rudnika so se napotili trije fantje za njimi in res kmalu naleteli nanje in eden Izmed njih je takoj spoznal med njimi ukradenega oTcka. Ker pa so cigani takoj uvideli nevarnost, so se umaknili v gozd, medtem ko je eden izmed njih s puško v roki zabrani! fantom, ki so bili brez orožja, zasledovanje. Dolžnost vsakega je, takoj opozoriti orožništvo, če oi naletel na omenjeno tatinsko diužbo.
kr V Kranju se je ustanovilo Obrtno hranilno in posojilno društvo, r. z. z o. z, ki ima nalogo pospeševati gospodarske koristi obrtnega stanu na slovenskem ozemlju. Namen zadruge je tud! nabavljati surovine za s/oje člane in skupno vnovčevati njih obit/ie izdelke. Peča! pa se bode tudi s podeljevanjem cenenega bredita svojim članom, katerega posebno malemu obrtniku ni mogoče dobiti. Zavod ba-vil pa se bode tudi z eskornptiranjem obrtnih računov potom cesije in dajal kredit v tekočem računu. Da ge bodo sprejemale tudi hranilne vloge je sa-moobsebi umevno. Zadružni delež določit se je na 100 K in vsak zadružnik lahko podpiše poljubno število deležev. Poleg tega vplača V3ak za-dužnifc pri sprejemu 4 K vstopnine* Vsak član jamči poleg vplačanih deležev še z dvakratnim zneskom istih. Zadruga prične v kratkem posiovatt in se z 31. julijem 1.1. zaključi podpisovanje deležev. Zato vabimo’ vse ( brtmke, da se združijo v čim večjem številu okrog tega denarnega zavoda ter vpoštevajo koristi, ki jih bedo imeli od zadruge. Pisarna posluje v Kranju h. št. 170 iti so uradoe ure vsak delavnik od 9. do 12. ure dop* Istotam dobijo se tudi pravila na ogled.	Načelstvo,
kr Iz Boh. Bistrice. Prostovoljno j gasilno društvo iz B h. Bistrice priredi v nedeljo dne 27. julija ob 15 uri 2 igri in sicer: »Trije tički', burka V 2 dejanjih in »Brat Sokol", veseloigra v 1 dejanju.
kr Kje je doslednost?! Z Jesenic nam poročajo: Ko se je proglasilo, da bo na Petrov dan počivalo ▼se delo, so se takoj ogiasili naši rdeči sodrugi in na ves glas zahtevali, naj se jim plača „šiht", ker drugače ne bodo praznovali. Ko so dekleta prodajale cvetlice v prid vojnim invalidom, so naletele sem in tja tudi n* kakega sodruga, in glej, vsi so jih zavrnili z enako frazo, namreč, da z* Petra ne dajo nič. Zopet so enkrat pokazali, kolik je njih, po A. Kristani1 v narodnem predstavo štvu tthko slavljen patrijotizem. Proglašen je bfl splošni štrajkza dva dneva, in sicef v dokaz simpatij boljševikom in boljševizmu, takrat pa se nohen zatira* in nikoli dosti plačan socijalist o* oglasil in zahteval, naj mu tovarn* plača »šiht", ampak narobe, terorizi* ralo se je v drugih organizacijah včlanjene dfrlavce in j*h prisililo te stavki s tem, da je tovarniško vodstvo satj>° proglasilo po posameznih oddilkih« da se vrši dvadnevna stavka. Čudu® se nam le zdi, da ta mogočna de!av' ska gospoda ateistično republika119*® barve ne zahteva »šihtov" tudi za «e' delje in prazn ke, ki bi jih kot cerkvene praznike tudi ne smela upost^ vati. V Stari Avstriji, ki je kar slPa dobrote rtvnemu, zatiranemu ljuc,3tV seveda nikomur ni prišlo na um,
bi bil le z besedico zinil proti kakemu patrijotičnemu prazniku, seveda takrat »e ni bil naš kralj Petar Karadžor-zevič, ampak autokratični Habsburgove!.
kr Kranjska podružnica SPD. otvori Prešernovo kočo na Stolu dne m. m* ~~ Čeprav je bilo v kočo večkrat vlomljeno in pokradeno mnogo Posteljne oprave, je vendar preskrbel °ubor, kar je bilo mogoče, da se koča ZoPet otvori. V koči dobe izletniki čaj, Javo, mleko, jajca, žgance, kruh, žganje u vino. Dalje je prevzela podružnica sekvestra v soboto tudi Valvazor^ jevo kočo pod Stolom (1183 m), ki oskrbovana celo leto. n ,kr Bled. Visokošolci z Bleda in vin’1 Prirede v nedeljo dne 27. julija eiiko ljudsko veselico v gostilniških Prostorih in na vrtu g. Vinko Jana l>iv Gorjah. Spored: srečelov, ša-j va pošta, petje, godba, prosta za-Vcla P P,es' Začetek ob 15. uri. urv.°Puina za osebo 2 K. Veselica se dobi? > vsa,cem vremenu. Ker je čisti visr,ux Pamenjen za podpore revnim sin« 1° n na roke stanovske zveze ležhi ™emikov, vabi k obilni ude-k? ri3v'ia,ni odbor, društvn	Pri Bledu. Gasilno
nico v Ih?3h pros!avi svoi° 25 let' liud«kn ,1° 17- avgusta z veliko lana ? VceseliC0 v gostilni g. Vinko jL, . Sp. Gorjah. Bratska društva n» . Volijo pri svojih prireditvah n«i v an ozirati in se prosijo, da se polnoštevilno udeleže te naše slavnosti. Posebna vabila se pošlielo v kratkenf.	1
kr Sokol v Slov. Bistrici priredi v soboto dne 28. t. m. ob 20. (8) uri j zvečer in v nedeljo, 27. t. m. ob pol i ‘o (pol 4.) uri popoldne veseloigro j »Čitalnica pri branjevki«. Po igri pa j nastopijo prvič slovenjebistriške Soko- j. ce, kar je za naše mesto gotovo tako j he.8e’Ji pomemben dogodek, da ne i
kr	t^rire AVe. Nazdarl !
darovala aofn!!*	martno	sta	1
Liubliane fn a !!a • Kunstler iz do im ir ^drej Turk Iz Litije vsak
5LŽS?Hn Ža karxse *ima odb°r Imeno- 1 da h? « 8r^no zahvaljuje z željo,
1 našla mnogo posnemalcev.
r Stavka odvetniškega in notarskega uradništva v Celju. Dne
t. m. so pričeli stavkati uslužbenci celjskih odvetniških In notarskih pi-saren, da na ta način izsilijo zboljšanje svojih zares obupnih gmotnih prejemkov. Odvetniki in notarji so po svojem posvetovanju dne 23. t. m. stavili svojim uslužbencem ponudbo, ki jo je celokupno uslužbenstvo kot nesprejemljivo odklonilo in se je radi tega števil« stavkujočih še povečalo. Kdaj bode socijalna misel prodrla tako da-*cc, da bodo tudi gg. odvetniki upo-ev*li upravičene zahteve delojemalcev.
v Mkr,Pelav8ki nadzorovalni urad vran °ru. Kakor javljajo iz Bel-ialnn U,s^novi ministrstvo za soci-krai?n«w I ? v Mariboru splošni po-
se iekvrš!ff ribor* $P°rt; Dne 7- h m-venil ' “stan°vnl občni zbor »1. slo-v SEP 8P0rtnega društva Maribor« vala woru* Zborovanju sta prisostvo-, tn veletrP„rotektoria kluba gg. dr. Irgolič krecklnu PVec Dragotin Kobl, ki sta s
nstanovitveeStedsral.PKVdaria,ava!n?st
venm«^	tega kluba za vse slo-
»Mal V Mariboru. Športni klub 8plo«m?r* bo lmel na,0£’ dvigniti boru t port med Slovenci v Mari-j|Q , ' /em potom se obračamo na
Podpira	^avno8t’ da nas tozadevno
jar<Ar državni vinarski In sad-
Ir.’®!/ . v Mariboru se prične Sola ? !? t?19/I92°s 15. septembrom, kau i dvoletna. Prošnje za sprejem, dom ,treba Pri,ožiti krstni list in zdS?V!l!.C0' zadnJ® šol8ko spričevalo, ter ? in nrav8iveno spričevalo, „»	-!ay° starišev ali varuha, s katero
07uav	j° 11 P,a?evati stroške šolanja,
nri	uradno potrjeno spričevalo o
L®!”0zcnjskih razmerah pri onih pro-orncl’ rl se potegujejo za kako Kdo mesto» le vložiti do 15. avgusta, ali 1 He P.restane sprejemnega izpita tuni	telesno preslab, se sprejme
za	eno leto kot vajenec; to
leto se nadaljuje njegova šolska iz obrazba,' tako da se ga naslednje leto lahko sprejme v I. strokovni letnik. Natančneje podatke se izve iz programa, katerega dopošlje vodstvo šole vsakemu na zahtevo.
kr Strnišče. V begunskem taborišču Strnišče smo praznovali god Nj. Veličanstva kralja Petra na zelo slovesen način. Na predvečer je priredila železničarska godba iz Maribora mirozov po taborišču. Velik transparent na poslopju uprave z napisom: »Bog živi Petra I., kralja svobodnih SHS,« umetnini ognji in bakljada so primerno napravili uvod k slavnosti. Zjutraj so streli iz možnarjev in poskočni zvoki budnice spravili taboriščnike pokoncu. Predpoldan se je vršila slovesna sveta maša, pri kateri je naposled mogočno zaorlla naša himna: »Bože pravde«. Po maši smo odšli na slavnostno okrašen prostor h koncertu. Godba je igrala lepe slovanske komade, mešani in moški pevski zbor je z navdušenjem prednašal večje število skladb. Najbolj so ugajale one, pri katerih se je odlikoval solist Perko s svojim krasnim baritonom. Globok utfs so napravile na poslušalce dovršene deklamcije šolskih otrok. Marsikdo je bil ginjen do solz, ko je poslušal otožne »Pesmi invalidov« in pa navduševalne pesmi »Pozdrav Jugoslaviji«, »Na dan Jugoslovan«! Deklamacijo »Gorici«, ki smo jo posebno mi begunci urneli, so morale deklice, oblečene v narodno nošo, na občo zahtevo ponoviti. Tudi vsa druga šolska mladina je sodelovala na koncertu s prednašanjem pesmic, kakor j »Junak iz Like* i. dr. Ves ta čas so pa pridne prodajalke v spremstvu tukajšnjih invalidov razpečavale okusno narejene cvetlice, izdelane od deklet pod vodstvom ijudskošolskih in obrtnih učiteljic. Proti večeru so se taboriščniki udeležili ljudske veselice, ki se je dostojno in v najlepšem redu vršila. Cvetlični dan in ljudska veselica sta prinesla razmeroma lepo svoto 3258 K 09 vin. čistega dohodka, ki je bil odposlan v Ljubljano v prid našim invalidom. Da se je mogla ta slavnost tako dostojno in slovesno izvršiti gre zahvala tukajšnjemu predstojnlštvu, ki je dalo inicljativo, pa tudi potrebne moči za prireditev v največjem obsegu. Dalje smo hvalo dolžni vsem požrtvovalnim osebam, ki so z ljubeznijo In radevolje sodelovali.
kr Tatvine v Vlnkovclh. Kakor javlja komisija železniške policije v Vinkovcih, je bilo na kolodvoru v Vinkovcih Izvršenih 33 tatvin. Kradli so železniški uslužbenci. Posrečilo se je izslediti zlikovce. Izročili so jih vojnemu sodišču.
kr Pliberk. Kljub temu, da smo že nad pol leta v Jugoslaviji, vendar je poštni pečat še vedno „Bleiburg“. Menda še tudi naš poštni urad upa, da se vrnejo zlati časi nemškega terorja in ropa. Menda ni oboževanej-šega bitja na svetu, kot je Nemška Avstrija.
kr Pliberk. Na Vidov dan je nabrala gdč. učiteljica Strel za Invalide 1070 K.
kr Pliberk. „1 niks bindiš“ je nahrulila hčerka slovenskega' vojaka, ki je prišel kupovat v Zobčevo trgovino in govoril slovenski. Jabelko ne pade daleč od drevesa.
kr Proslava kraljevega godu v Prevaljah. Ko so naše čete osvobodile tužni Korotan, smo bili tupatam še v dvomu, če se bo tudi posrečilo osvoboditi slovenskega duha onega načina nemškega mišljenja, ki ga je vsled sistema prežel že skoro skozinskoz. Danes lahko rečemo, da se je v polni meri posrečilo tudi to. Najjasnejši dokaz tega so nam poročila o proslavi kraljevega godu, ki so nam prihajale iz vseh krajev Koroške. Posebno svečano se je praznoval kraljev god v Prevaljah, kjer sta sl stekla tozadevno največ zaslug gg. nadporočnik Visjak in podp. St. Gradišnik.
Že na predvečer so si Prevalje nadele praznično obleko. Raz hiš so zaplapolale naše trobojnice in ko se je na zemljo vlegel mrak, so se raz-svetila bogato okrašena okna in ne-broj lučic je naznanjalo, da se pričenja praznik, ko prvič slavimo v osvo-
bojeni domovini gor onega moža, ki nam je simbol požrtvovalnega, neustrašenega dela in boja za osvoboje-nje svojega naroda. Od štacijskega poveljstva se je razvil mogočen obhod z godbo in bakljado po celem trgu. Obhoda se je udeležilo nebroj prebivalstva cd blizu in daleč, požarna bramba in tamošnja posadka celjskega pešpolka. Med pohodom so se popevale naše himne In govorniki so v vznešenih besedah narodu pojasnili pomen današnje proslave. Obhod se je zaključil pri štac. poveljstvu, odkoder se je množica, pevajoč domoljubne pesmi, počasi razšla. — V soboto se je vršila slavnostna služba božja, katere so se polnoštevilno udeležili vsi uradi, šolska mladina in vojaška posadka. — V nedeljo 13. t. m. pa se je vršila velika ljudska veselica z obširnim sporedom v prid našim invalidom. Proštoma dvorana in vsi stranski prostori gostilne Ahac so bili prenapolnjeni in še ni bilo prostora za vse. Povabljeni so bili tudi invalidi, ki so bili obilo In dobro pogoščeni; a ne samo to, uvideli so tud), da nam skrb zanje ni samo na jeziku, nego da tudi storimo, kar moremo, da jim olajšamo težko usodo. Veselični prostori so bili okusno okinčani, na sporedu je bil slavnostni govor, srečolov, godba, petje, šaljiva pošta, komični nastopi ln prosta zabava. Ljudstvo se je zabavalo izborno. Vsi trde, da tako prijetne veselice še ni bilo v Prevaljah. Tudt nekaj Nemcev je prišlo in so se \si prav dobro pošutlli na slovenski veselici. Cisti dobiček znaša 5000 K za invalidni f«nd. Pač sijajna svotal S tem so Prevalje pokazale, da čutijo skozinskoz slovensko H n vsa čast in hvala gro vsem požrtvovalnim sodelo-valcem, požrtvovalnim narodnim damam in začetkom omonjenima gospodoma, ki sta z veščo roko vodila celo prireditev, da je dosegla tako sijajen uspeh ter tako izpolnujeta nele svojo vojaško, nego tudi odlično narodno dolžnosti
Dnevne vesti.
dn Spoznanje prihaja pozno sicer, a hvala Bogu, ne prepozno. Kolikekrat smo mi grajali pretirano obzirnost in kulantnost naših oblasti napram našim zunanjim in notranjim sovražnikom, pa so se vsi slovenski Usti, zdaj ta, zdaj oni obregovali ob nas radi naše kritike. »Slovenski Na-. rod«, ki je najbolj pridigoval »človekoljubje in kulturo« je po razmerah, v katere smo zašli po zaslugi naših preebzhnih, preneodločnih oblasti, vendarle sprevidel, kam pelje prevelika obzirnost. Prisiljen po dogodkih -zadnjih dni, piše v včerajšnji številki, kar smo mi vedno in vedno povdarjall In prldigovall, namreč sledeče: Najtežje case smo preživeli zadnje dni. Ako bi se gotovim ljudem posrečilo, ustaviti pri nas železniški promet, bi nemara ze danes bile naše železnice v tujih rokah. Italijani so v Logatcu zbrali velike čete, s katerimi so hoteli udariti preko meje. Pripravljeni so bili tudi italijanski železničarji, ki bi takoj stopili v akcijo, čim bi se pojavil ugoden^ trenotek. Koroški Nemci so za tiste dni, kakor smo zabeležili, napovedovali začetek novih bojev na Koroškem. Tudi na severu so razni sovražni življi snovali naklepe, da bi izrabili trenotni položaj v svoje temne namene. Vsi ti tajno zasnovani načrti so se k sreči izjalovili. Konstatovati pa nam je treba, da se niso ponesrečili vsled čuječnosti, odločnočti in prevdarnosti naše vlade, ki je storila vse, ne da prepreči one naklepe, marveč da jih direktno podpre. Zasluga, da je šel gorjupi kelih, ki je bil pripravljen, mimo nas, pripada v veliki meri dobro mislečim našim železničarjem, vojaškim oblastem ln zvestemu delu našega vojaštva. Ako kaj, zadnji dnevi so dokazali jasno, da Je nam krvavo potrebna železna roka, ki so ne ozira ne na levo, ne na desno In opravlja brezobzirno ln nemoteno svoje delo, ki ga narekujejo ne strankarski, marveč zgolj državni in narodni'interesi.
dn Upori in nemiri v Jugosla-I vljl. Ljubljanski dopisni urad zanika
vse vesti o uporih in nemirih v Jugoslaviji in uradno ugotavlja, da vlada v vsej državi popoien red in mir. V zadnjem času osobito dunajsko časopisje nepretrgoma prinaša neresnične in vznemirjajoče vesti o uporih vo-' jaštva in nemirih v Jugoslaviji.
dn Pod sekvester je postavila dež. vlada premoženje Ivane Srnec, posestnice pri Sv. Lenartu. Sekvestrom je imenovan g. Janko Leščnik iz Sv. Lenar ta.
dn Promet med Belgradomln
Zemunoir. Ko se dovrši savski most, se otvori takoj železniški promet med Belgradom in Zemunom, med katerima bo vozil tudi vsake pol ure -poseben vlak. Prometu se Izroči tudi pontonski most na Savi. Sedaj se izdelujejo načrti za zgradbo velikega modernega mostu za vozni in potniški promet med obema mestoma.
dn Italijani zabodli francoskega vojaka, iz Belgrada javljajo: Dne 17. t. m. so v Skadru italijanski vojaki zabodli z noži v neki krčmi francoskega vojaka, ki je naslednji dan umrl vsled zadobljenih ran.
dn Pošiljanje pisem v Ameriko posreduje »Slovenski Rdeči križ* v Ljubljani. Pismo naj obsega samo družinske razmere, naslov naj se napiše natančno s črnilom. Tako opremljeno pismo naj se vloži v kuverto ln priloži 70 vin. za poštnino ter pošlje na »Slovenski Rdeči križ", Ljubljana, Poljanska cesta 4, II. nadstr., vrata 39.
dn Sorodniki vojnih vjetnlkov v Italiji, ki ne morejo denarno podpirati teh vjetnlkov naj vlože na »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani, Poljanska cesta 4, II nadstr.; vrata 39 od županstva in župnega urada potrjeno prošnjo, da sami nimajo sredstev za podporo svojih sorodnikov v vjetništvu in zato prosijo zanjo pri Rdečem križu. Obenem naj se navede v prošnji natančni naslov dotičnega vojnega vjetnika, ki se zanj prosi podpore.
dn Vse tovariši ce-maturantke učiteljišča v Ljubljani iz leta 1909 se poživljajo, da se izrečejo glede skupnega sestanka o priliki desetletnice. Da bi bilo mogoče prirediti ta sestanek še v času letošojih počitnic, prosim, da mi blagovolijo tovarišice prijaviti udeležbo in staviti eventualne nasvete glede kraja in časa omenjenega sestanka tekom 14 dni. Naslov: Mara Est-Delakova, učiteljica na Rovih, p. Radomlje.
dn Pozdrav s koroške fronte pošiljajo vsem slovenskim dekletom in fantom fantje ljublj. pešpolka desetnik Janežič, pešci Bricelj, Marn, Sever In Skubic.
Ljubljanske vesti.
1 Francoski tanki- v Ljubljani.
V kratkem pripeljejo iz Zagreba v Ljubljano — francoske tanke.
1 Tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah. Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 13 septembra
1.1. tečaj za izobrazbo učiteljev na trg. nadaljevalnih šolah v Sloveniji. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 1. avgusta t. I. ha ravnateljstvo. Glede natančnejših podatkov se opozarja na razglas v Uradnem listu št. 121.
i Vsi gg. ablturijenti se vabijo v njihovem interesu na sestanek Izredne važnosti, ki se vrši v soboto, 26. t. m. v »Narodni kavarni«, I. nadstr., zadnja soba, točno ob 20. uri.
1 Umrli vojaki iz zasedenega ozemlja. V garnizijski bolnici v Ljubljani so umrli v času od 22. novembra 1918 do 7. februarja 1919 sledeči vojaki iz zasedenega ozemlja: Črnovoj. delavec Alojz Devetak iz Št. Mihela pri Gorici, pešec Franc Jug iz Solkana pri Gorici, pešec Alojz Radovan Iz Ožizice, okraj Poreč v Istri, četo-vodja Franc Habe iz Št. Vida nad Vipavo, delavec Leopold Širca Iz Pliskovice pri Sežani, finančni nad-paznik Urban Mežnar iz Nem. Ruta pri Tolminu, desetnik Alojz Mlinar iz Unca pri Logatcu, pešec Matija Fri-lich iz Št. Vida nad Vipavo, pešec Rudolf Cijan iz Št. Petra pri Gorici, pešec Ivan Crnilogar iz Šebrelj pri
Tolminu, orož, podslražm. Janko Nach-tlgal Iz Loža pri Logatcu, pešec Franc Mlakar iz Žir pri Logatcu, pešec Franc Poženel iz Črnega vrha pri Logatcu, narednik Ivan Murovec iz Idrije, če-tovodja Rudolf Rebula iz Volčjega
?rada pri Komnu, orožn. okr. stražm. ožef Samokec iz Šempasa pri Gorici, strelec Matija Komac iz Bovca, pešec |
Alojz Doljak iz Gorice, pešec Jožef Zavadlav iz Vrtojbe pri Gorici, poročnik Fridrik Lutman iz Štandreža pri Gorici. Imenovan! so pokopani na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani. Mrtvaški listi se nahajajo pri ,.Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani", Dunajska cesta 38, katere prizadete rodbine lahko dvignejo.
Jugoslovanski železničarji proti deželni vladi.
Impozanten sliod.
- Odločna resolucija železničarjev Italijanski načrti.
Včeraj zvečer je bil v veliki dvorani „Un!ona“ shod jugoslovanskih železničarjev. Velik, miren in odločen. Došle so strnjene vrste jugoslovanskih železničarjev, da protestirajo proti postopanju Deželne vlade. Dvorana je napolnjena.
Imenom ZJŽ oivaria shod predsednik Ivan Doržič ' ter uvodoma omenja, da sta bila na shod vabljena predsednik in podpredsednik deželne vlade, ugotavljajoč "obenem, da se temu vabilu vlada ni odzvala in da ni prišel niti vladin zastopnik. (Jih je strah 1 Škandali)
Kratko očrta na to boj za izboljšanje gmotnega položaja in povišanje draglnjskih doklad. Omenja, da je uprava državnih železnic postavila v proračun za diferenco glede draginjskih doklad 4,600.000 kron in za nabavni prispevek devet milijonov, dočim je zagrebška uprava državnih železnic postavila v proračun kar 170 milijonov kron.
Socijalno-demokraška stavka.
Nato preide govornik k poročilu o zadnjih dogodkih, o socijalno-de mokraški stavki na železnicah. Obširno, stvarno in mirna razpravlja o vseh vzrokih in momentih, ki so dovedli socljalne demokrate do stavke. Po kolodvorih, po gostilnah, kavarnah, po brivnicah, povsod se je namigavalo, da bo Slovenija 21. in 22. t. m. doživela nekaj, kar še nikdar ni bilo. Poudarja razloge, zakaj se ZJŽ ni udeležila te stavke, ker je Zveza strokovno društvo, organizacija, ki se ne bo nikdar sppščala v kake politične aventure.
Drastično očrta nesoglasje in r.e-edinost v vodstvu jugoslovanskih so-cijalnih demokratov, ki še do danes nimajo enotnega vodstva in omenja, da so. bili hrvatski sodrugi poštenejši, ker so v posebni izdaji železničarskega glasila odločno izjavili: „Na zshtjev organizirano^ radništva odrcdjeno Jo, da željezntčki promet no smijo biti ni pod kojl ujet ©bnstavJJcn."
Obširno navaja dalje govornik vse dogodke, vsa nasilja in Čine so-botaže, ki so se dr godili na kolodvorih. Osvetljuje teror raznih socijalno-demokratjčnih strankarjev, zlasti centralnega tajnika in narodnega poslanca Kopača, kateri je prodajal v Belgradu kožo slovenskih železničarjev in delal „kšefte" z nabavnimi prispevki. Ugotavlja dalje dejstvo, da so se sedaj v Mariboru nemški socijalni demokrati oficijelno pridružili jugoslovanski soc. demokraciji ter izjavlja, da tisti ljudje, ki so nas tlačili leta In leta, ki so naše slovenske tovariše metali v ječe, ne bodo ostali v Jugoslaviji, če so še tako rdeči. (Burno odobravanje.)
Pokrajinska vlada In stavka.
Govornik dalje stvarno in ostro kritizira omahljivo postopanje pokrajinske vlade napram nasilnežem in teroristom stavke. Centralna vlada v Belgradu je manifestacije in shode prepovedala. Pokrajinska vlada pa se
p?,? vil?.na čudno stališče, da je
» ,obM,od' ker 50 ji voditelji stavke izjavili, da bo stavka mirna in da oni prevzamejo odgovornost. Ironično zavrača Izgovor predsednika deželne vlade o pomenu stavke na . Slovenskem.
Kopač je njemu (dr. Brejcu) izjavil, „da Jc zvedel, da bi so razsula italijanska fronta na naši nuji, če bi bili italijanski vojaki gotovi, da jim srbski vojaki radi stavbo na naših železnicah ne bodo mogli dovolj naglo slediti."
Glede intervencije oblasti proti nasilnežem in teroristom ugotavlja, da so se merodajne oblasti izgovarjale ena na drugo, poverjeništvo za notranje zadeve na policijo ter zvračali kompetenco drug na drugega.
Vlada ni branila delavoljnih železničarjev proti nasilju in sabotaži, ni jih podpirala in zahtevajoč strogo preiskavo, izjavljamo, da imamo sredstvo samopomoči ter garantiramo, da bodo odleteli vsi od predsednika pa do strankarskega voditelja. (Burno, dolgotrajno odobravanje!)
Italijanske nakane. Fronta pri Logatcu.
Govornik polezimira proti izvajanjem urednika „Napreja" Golouha o politični važnosti stavke. Ugotavlja, da je njegovo utemeljevanje krivo.
Na meji od Kobarida do Itokc Je stalo dno 21. julija 70.000 mož italijansko vojsko v namenu, da pridejo v Ljnbljano, da zasedejo še ostali del Slovenije in so pelaste rudnikov v Zagorju in Trbovljah. Imamo tn uradne dokaze! Italijanski železničarji so bili pripravljeni. Zahtevali so iz Ljubljane dvanajst strojev. Rabili so jih potem samo tri, a sedem se jih je praznih vrnHo.
Slednjič govornik zahteva, da se vsi kaznujejo, ki so povzročili nasil-stva in da se da našim železničarjem popolno zadoščenje.
Njegova temeljita in mirna izvajanja so vzbudila viharno odobravanje. Po kratkih govorih tovarišev Rupnika, Kapusa, Simončiča in Korošca je bila enoglasno, z velikanskim odobravanjem sprejeta naslednja
Resolucija.
Na društvenem shodu ZJŽ. dne 24. julija 1919 v veliki dvorsni Uniona v Ljubljani zbrani jugoslovanski železničarji ugotavljajo:
I.
Da so bili službo vršeči železničarji o priliki izvrševanja svoje službene dolžnosti dne 20. julija brez obrambe varstvenih organov izpostavljeni napadom in surovim žalitvam vodilnih hujskačev takozvane jugoslovanske sccijalno- demokratične stranke, in da je prispela pomoč varnostnih organov Še-Ie na ponovno zahtevo železniške uprave in članov organizacije službo vršečih železničarjev. — Ugotavljajo nadalje, da predsednik dež. vlade za Slovenijo ni znal ali ni hotel varovati državljanskih svoboščin in pravic članov „Zveze jugoslovanskih železničarjev1 proti napadem od strani teroristov „Splošne železničarske organizacije" in drugih hujskajočih so-. mišljenikov mednarodne stranke in da gospod predsednik ni izvrševal dolžnosti, ki mu jih nalaga njegova služba reprezentanta najvišje državne oblasti v Sloveniji. Naše čuvstvo pravičnosti je globoko užaljeno In z vsem pev-daikom zahtevamo, da gospod predsednik poravna svojo krivdo v najkrajšem času s svojim odstopom.
II.
Zbrani zborovalci protestirajo proti ostudni politični gonji in strankarskemu terorju, katerega je vprizorilo v dneh stavke vodstvo mednarodne jugoslovanske soc. dem. stranke in zahtevajo dosledno in neizprosno preiskavo proti izvrševalcem, zlasti pa proti aranžerjem nasilstev in sabotaže.
III.
Zborovalci izjavljajo, da ne odnehajo pri danih razmerah niti za las od zahtev, katere so stavile v Cen-
tralnem odboru, v Belgradu združene železničarske organizacije in sicer: Udruženje in Savez srbijanskih želez-ničara v Beogradu", ,.Udruženje že-ljezničkih službenika u Sarajevu" in „Zveza jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani" v spomenici z dne 27. apr. t. I„ ponovljenih in izpopolnjenih v spomenici, ki je bila po Centralnem odboru dne 10. t. m. izročena mlni-starstvu saobračaja.
IV.
Zavedajoč se, da poviševanje plač samo ne more doseči svojega namena, ker se istočasno zlasti radi neprimerno visoke carine višajo dosledno tudi cene živilom in potrebščinam, poživljajo zborovalci centralno vlado, da ukrene najkrajšim potom vse potrebno, da začno omenjene cene padati.
V.
Zavedajoč se dalje neizmerne škode, katero trpi jugoslovanski narod radi neorganiziranosti vrhovne železniške uprave — minlsfarstva saobračsja — in z obupom opazujoč razsulo, ki se od dne do dne globlje zajeda v telo jugoslovanskih železnic, opominjamo merodanje faktorje ponovno na po trebo, da se izvede nemudoma smo-treua strokovna organizacija ministar-stva saobračaja.
Gospodarstvo.
g Kam gre naša živina ali kako se delajo cene taisti. Iz Štajerske nam pišejo: Koncem junija se je vršil živinski sejem v Radečah pri Zid. mostu. Tam se je pojavilo nekaj kupcev iz Zagreba ter pokupilo okrog 15 parov volov, ki so jih plačali po 1 do 3 K kg višje nego domači kupci. Na vprašanje, kam je ta živina namenjena, so odgovorili Hrvatje, da v Zagreb, od tam pa v Avstrijo za ceno 13 X za kg. Teden pozneje se je zgodil ravno tak slučaj na sejmu v Planini. Torej naši kmetje gredo s ceno doli, našim kmetom je prepovedano izvažati živino v Avstrijo, iz Hr-vatsfce ni dovoljeno uvažati živino v Slovenijo, hrvatski čifuti pa smejo živino ne samo po Slovenskem kupovati, temveč , jo tudi prodajati potem z mastnim dobičkom dalje v Avstrijo 1 To je sramota, ki se jo mora javno ožigosati. Ne samo, da smo oškodovani konzumenti, ker bodo vsled tega cene živine in meso mahoma poskočile, temveč je odškodovan tudi naš kmet, ki bi živino lahko sam prodal z dobičkom v Avstrijo. Pozivamo vlado, da napravi takoj nemudoma red in uvede po sejmih strogo kontrolo. Ta kontrola naj se poveri ali orožništvu ali pa občinam, ki bi si s „komisljoni-ranjem* živinskih potnih listov, kakor je to vpeljano na Hrvatkem pridobile lep vir dohodkov.
g Razdelitev mineralnega olja. (plinovega olja, bencina, bencola, strojnega in cilindrovega olja) vrši ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belgradu, cd3ek za mineralna olja. Ker rafinerija v Bosanskem bro-du „Dan?ca" vsled pomanjkanja surove nafte, katero je prej dobivala iz Romunije in Galicije, ni mogla proizvajati navedena olja, so bila dose-daj prometna, industrijalna podjetja, rudokopi in mlini oskibovanl iz zaloge, ki se je nanajala v vojnem plenu. Ta zaloga pa je sedaj popolnoma izčrpana. Da se prepreči zastanek v prometu in v občnem pridobninskem življu države m posebno, da se bode mogel vzdržati pogon mlatilnih strojev in mlinov, je zagotovljena, čim bode to mogoče, večja količina potrebnih mineralnih olj iz inozemstva ter začne „Danica“ z izdelovanjem 200 vagonov surove nafte. Da se u-redi razdelitev bencina in plinovega olja, se odkaže vsa količina mineralnega olja v večjih kontingentih pokrajinskim vladam. Prošnja za bencin in druga 'liberalna olja je vlagati za Slovenijo pri od3eku ?a prehrano v Ljubljani; za Hrvatsko in Slovenijo pri odseku za prehrano v Zagrebu; za Bosno in Hercegovino pri odseku za prehrano v Sarajevu; za Bačko Banat in Baranjo pri odseku za prehrano v Novem Sadu; za Dalmacijo
pri odseku za prehrano v Splitu. % Srbijo bode izdajalo tudi nadalje dovoljenja ministrstvo za prehrano i11 obnovo dežel sporazumno z glavni«1 zadružnim savezom v Belgradu. P«0” šnje za bencin, plinovo olje itd. rajo biti potrjene od županstva, d* je prosilec lastnik motorja, koliko konjskih sil ima ta stroj in v kak' šen namen se porablja. Vse dosedaj nerešene prošnje, katere so medte111 došle ministrstvu za prehrano, seb°' do poslale gori navedenim oblastvo«1. Nakazovala se bode in sicer s«1«® količina za 30 dni v nastopnem red«: za poljedelske stroje in mline, pf met, obrt in slednjič za avtomobil*' Raditega se opozarjajo vse interesi' rane stranke, da ne pošiljajo več p«0; šenj ministrstvu za prehrano, tenri* pristojnim odsekom, isto tako tudi111 treba nikakega posredovanja in * bodo nakazila dostavila strankam P° pošti na njihov naslov. Ta na^0 poskrbovanja mineralnega olja osta«* do nadalnje odrebe v moči.
g Čekovni promet z inozei»: stvom. I/. Belgrada javljajo: FinanČ«1 minister je ustavil čekovno poslov«' nje v inozemstvo do 1500 frankov drahov, funtov šterlingov in italija«' skih lir. Te posle bodo sedaj opra«' Ijali Frankosrbska banka, Izvozna bafl' ka beograjske zadruge, Dunavsko tf' govačko društvo in Prva hrvatska št*' dionlca. Vsa izplačila Angliji, Italiji i« Grški se bodo vršila samo s posredC' vanjem Frankosrbske banke. V vse« teh poslih se je treba obračati 'n* centralo za plačevanje v inozemstvo. (Ldu)
g Nemčija išče kredit v Ant« rikl. Berlin, 18 julija. (Čtu.) Iz P«; riza brzojavljajo: „Newyork Tribune poroča, da se Nemška banka v imen11 nemške vlade pogaja v Ameriki glede večjega posojila. Prvi kredit naj b> znašal 50 milijonov dolarjev.
g Osebni promet med Čeho slovaško in Nemčijo. Nauen, 20 julija. (Brezžično.) Čehoslovaška vlad« namerava dovoliti prost osebni prom® med Nemčijo in Cehoslovaško po !*■ danju novih čehoslovaških bankovcev Sodijo, da bo promet dovoljen tekort osmih tednov. (Ldu.)
g Za povzdigo ribištva v n«' šem Primorju. Iz Belgrada Javljajo: Ministrstvo za prehrano in obnov* zemlje pripravlja odredbe za obnovo ribištva, ki je v zadnjih letih močno zaostalo. Ribiči v Primorju so osta" brez mrež in potrebnega orodja. Rt' biškim organizacijam' se bo dovol" poseben kredit. V zvezi s tem se vr-še v ministrstvu za prehrano pripravči da se organizira dovoz konserviraniS in svežih rib. Računa se, da bo skori> mogoče odpraviti vse iežkoče v prometu. (Ldu.)
Opozarjamo belgrajsko Slo’ vence, da j« v Jjelgradu prodaja ,Jugoslavija" pri gosp. Tihomir* Miladinoviču, Cvetni trg.
Zadnje vesti.
Tajni dogovor Italijo in B0-mimlje proti Jugoslovanom*
Berlin, 24. julija. (Dku.) „Lo-kalanzeiger* javlja: Po angleškem poročilu se je sklenil tajni dogovor med Italijo in Romunijo proti Jugoslovanom) ne da bi ga bila prej odobrila pariška konferenca. (Ldu.)
Angleški pisatelj Watson proti Beli Kunu.
Lyon, 24. julija. (Brezžično.) I* Bukarešte poročajo: Angleški pisatelj Seeton Watson (Scoius Viator), ki je ravnokar prepotoval ozemlje biv»e avstro-ogrske monarhije, je izjavil, d* tako dolgo ne bo miru v Evropi* dokler ne bo Bela Kun pregnan iz Budimpešte. (Ldu.)
Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek,
Tiska „Zvezna tiskarna" ? Ljubija; *•
se nahaja na
v Ljubljani
Dopisovanje in Ženitne ponudbe
Mlad’ ribič ISče in lovi — Dok si rib’ce zlate ne vlovi.
Mlad Slovenec, žurnalist, dobre narave (vsaj tako ga drugi cenijo), kateri se je za vreme svetovne vojske po tujini potikal, želi tem potem poznanstva z veselo Slovenko. Ima se v kratkem v Slovenijo povratiti. Cenjene ponudbe — če le mogoče 8 fotografijo — se naj biago-vole nasloviti na: Zlatko Planinc, žurnaiisi, ta čas kot privremene vojne bolnice u Mostaru (Hercegovina). 1010
Dva struparja
in več
ključavničarjev
išče »Kranjskatvornica željjezne i br&varske robe u Kamniku".
KflNIORISTINJA
se takoj sprejme. Prednost irmsjo one ki so že bile v pisarnah z vinobžtvom. Ponudbe pod „Vino“ na upravo lista v Celju.
Maj boljši uspeh tt«
ker je selo razširjena in jo vsakdo rad čiial
Generalna reprezentanca
za kraljestvo SHS
za baterij«, žarnice elel^trcte^ni^c
Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
Janko Pogačar, Ljubljana.
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25.
Stanejo prvih 10 besed 4 jf, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - dopisovanje In zenitne ponvdbe pa vsaka beseda 1){.
BL Proda ae: jjj
Kadi odpotovauj a se takoj proda v Sp. Šiški pri Ljub-•ani se nahajajoča, popol-P°ma nova, dvonadstropna P. z. vrtom in dvoriščem, roclajni pogoji so na vpojna v odvetniški pisarni dr. finska in dr. Kobala v Ljub-jj^hJJalmatinova ulica 3.
ffliilS’1!0' nekaj vrat, vodni
kam ’ .80,nčni zaitor in en
rari, nit hanger prodam ceno
unrl frezidave. — Naslov v upravi^ ^	1047
T Colju z gospodar-
ton? .?,osloPiom in iepim vr-
za 3aloomesta Je na prod«!
uoda?M	~ Natančnejši
slavije« l Rodružnici »Jogo--~-~ I ^_Celju.	1046
koH?in«°VS§a °&Ua vsako Konrivnio	Ernst Wuchse,
.Kopnvmk^KočevjU. 1045
Prod? Cri zut)l,-i,,v .s®
M. Treh-ir ^ r?e v trgovini ou i rebar^Sv Petra C(f8ta 6.
kuDbrf u'JV* (debla) se nudh« VSilkl množini, Po-annr,%!"a> Jugoslovanski Roo 'n! In informačni zavod OSeijait & Rožanec Ljubija-^Frančevo nabr. 5.
Spulva soha, popolnoma n°va, motorno kolo (Neckar-?ulm), žična mreža, porinjena, raznih dimenzij, se po ugodni ceni proda. Srebotnjak Kolodvorska ul. 31.
Večjo partijo damskih nogavic ter sukanca, črnega d . „eSa> nurti tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip.
ial, ct'Pi ae: s&i
Kupujom smrekov tes,
jelka, nrastov in bukov bodi
2*° nW ai! rezan- Cene za
nazmfnu v, va80n se naj psfna il° ua V- SCAGNETi, romVi8? 23 drž- kolodvo-v Ljubljani.	419
breže maline se kupujejo vseh množinah. Ponudbe OS: Destilacija esenc, In izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stomškova ulica 27.
jS Službi:
Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova utica št. 13	747
H a a n o;	%%
c..^karno vzamem v na-p na deželi Ponudbe pod »rekama* na upravo. 1040
Zamenjam stanovanje na periferiji mesta (t soba in kuhinja) s stanovanjem v mestu, naj-a je 2 sobi in kuhinjo Naslov v upravi. 1043
Zatika s lem, da ag spoznamo l :*&W' Naročte takoj!
Gosposvetsko polje naše Kosovo!
Dr. Bogumil Vošnjak:
Poglavje o starš slovenski demokraciji
Z epilogom dr. M. ŽtipanKa. —- Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc.
V Ljubljani 1919. — Natisnila In založila »Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
 	Cena	2 kroni. —
Or. Vošnjak, ki je živel ves ?as vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokra tičen narod, ki si je sam volil svoje kneze.-Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naro?e ve? izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezpia?no. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodo?e!
Spoznajmo Koroško — zavedajmo se svojih pravic do ________svoje zemlje!_______
Slivovko, brinjevec, • rum in kognak
pošilja na veliko
IVAN FERLEŽ, CELJE.
« — ^
Prva celjska barvarija
in kemlč. Čistilnica, zavod za takojšnje snaženje madežev
Martin Taftek, Celje
Gosposka ui'ca štev. 21.
Priporočam se za takojšnjo umetno snaženje madežev, damskih in moških oblek, kakor za čiščenje in barvanje vseh vrst oblek v celih in posameznih komadih. Žalne obleke na zahtevo v 24 urah. — Prevzema tudi zastore, preproge, čipke itd. itd. v /_	kemično čiščenje in shrambo.
 ......... ...................g*
Novo otvorena fabrika
šeširat
0E=r- si Sarajevu.
- Javlja pošt, trgovci m a iz mesta i sa strane, da je otpočela svoj rad, i da imade na sto vari št u uvek gotove letuje kao i zimske robe. jNTaručbe izvršuje hr/.o i lačno. Cene solidne. Moli za poverenje kao i narušbe. S poslovanjem
Nikolič i Papaj
Mašičeva utic« broj 3, Novo Sarajevo.
3E
Cena 3 krone.
Natisnila in založila
2vezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina
I, Linhart, urar
fetiša Terezija e. 7,
Veikazalogazlatih, srebrnih in nlklastlh ur kakor Omega,, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni Popravila se sprejemajo vsaki čaš in se solidno izvrže. 990
Rudolf Rus, Kranj
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine iti srebrnine po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna.
p*q«y,-'j»etiuauijias> muc nnniiaiiaii—'w»i ■>«——mwwwb Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke ki so veliko boljši in cenejši.
Zahtevajte samo pristno voskovo „HIF“-krenio, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: cigaretne stročnic« in pa-jurčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, vlasnice, toaletno milo L t. d
Zaloga samo na debelo: Oroslav Čertalič, Ljubljana, Reseijeva cesta št. 20.
iiiiiii m ni iiTiiTtnritTTTTimiiHMiiiiiiiMiiii ii in i n iiiiTi'4rn~ ib um mm m
Jarodna knjižnica".
Snopič 1 in 2.
tfaientina Hodnih
jzbraol spisi.
>sip )ug
Stavbeni In pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da 5e vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa Izvršena dela jamčim 2 leti.
Pozor "*3m
gostilničarji
Proda se garnitura za kegljanje, katera sestoji iz 7 skoro novih gumijevih krogel različne velikosti in 9 popolnoma novih kegljevz gumijevimi obročki. Cena primerna. Pogleda se lahko na licu mesta. Pismene ponudbe Fran
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spiaala ffoftca LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete In njena dvorna dama.
(41. nadaljevanje.)
Marija je začela silno ihteti. »Izza tistega plesa... mama ... grozna. V kočiji me je udarila ... Ona in Hana sta bili kakor furiji. Ne morem se spomniti vseh strašnih reči, ki sta mi jih rekli. Ko sem prišla domov, sem se vrgla na posteljo... Moraia sem pasti v omedlico.«
»Ubožical« sem zamrmrala.
»Ko sem prišla k sebi, sem spoznala, da sem bila ujetnica. Bilo je jutro; Hana mi je prinesla mojo kavo, a mi je velela, da se ne smem ganili iz sobe. Ure sc minevale. Bila sem skoroda blazna. Mislila sem na vse mogoče in konečno sem se odločila, da pošljem Rudolfu pismo. Napisala sem s svinčnikom kratko pismo, ki sem ga dala Neži, ter sem s strahom čakala razgovora, ki sem ga konečno morala imeti z mamo.«
»Kako brezkončni se mi je dozdeval čas, kako bedno sem se čutila 1 Marija, rada bi vedela, ali bom morala vedno biti nesrečna. Včasih mislim, da je moja ljubezen do Rudolfa osodepolna; vsekakor pa je močna, ona me obvladuje in jaz bi raje trpela vsled nje kakor pa sUvela brez nje.«
Žalostno me je pogledala, nato pa je naenkrat vsa izpremenjena rekla z glasom bridkega zaničevanja :
»Čakati sem morala do danes zvečer, da sem videla mamo. Prišla je v mojo sobo ter mi je povedala, da je sklenila poslati me v kako zavetišče, dokler se ne spametujem. Ko pa ji nisem nič odgovorila, je bila vsa iz sebe in mi je rekla — kaj mislite?«
»Nimam pojma.«
»Mama me je oštevala, da n&kopujem sramoto sad našo rodbino — na krepostne Večere 1« je rekla Marija s trdim izrazom v cbrazu. »Vendar sem molčala, Marija; vsa njena očitanja in zbadanja so bila zaman.«
»In kaj se je zgodilo za tem?« sem vprašala.
»Mama je opazila železni prstan in Železno zapestnico, ki jih vedno nosim, in je rekla srdito: Mislim, da ti je prestolonaslednik dal te neumne reči, vsekakor pa izvem od grofice Larischeve resnico o njih.«
»Kako pa to, da je moje ime prišlo vmes?« sem vprašala precej presenečena.
»Oj, draga Marija,« je vzkliknila proseče, »tega vam še" nisem povedala. Rudolf mi je dal prstan In zapestnico, vendar sem bila primorana reči mami, da so vaše darilo.«
Nisem bila p®3ebno vesela slišati o njeni prevari, zlasti ker mi tega ni bila prej zaupala. »Jaz jih še nikdar nisem videla,« sem pripomnila.
»Jaz nosim toliko zapestnic in prstanov«, je odgovorila Marija, »a glejte sedai —« in pri teh besedah je iztegnila levico. Na četrtem prstu je Imela droben železen prstan, na roki pa drobno zapestnico.
»Kako čudna ideja 1« sem rekla. »Ne verujem, da bi železni dragulji bili posebno lepi; kaj pa pomenijo?«
»Rudolf nosi enake«, jc odvrnila Marija. »Pravi, da pomenijo .Zvestobo do smrti .«
Nisem si mogla kaj, da ne bi mislila, da bi bilo za vse silno dobro, ako bi poslali Marijo za-česno v kako samoto; v nasljednjem trenutku pa sem sovražila to sebično misel, ko sem videla, kako bolna, kako nesrečna je bila revica videti. Eno pa je bilo gotovo, namreč, da se mora še tisto noč vrniti domov.
»Kako pa se ti je posrečilo uiti, Marija?«
»Mama je razjarjena odšla iz sobe, in zatem sem jo slišala govoriti v kadilni sobi s Hano. Potem je prišla Neža. Milo sem jo prosila, naj mi pomaga. Ponudila sem ji denarja — vse. Obljubila mi je pomagati; vrgla sem naglo plašč nase ter neopaženo odhitela po stopnicah navzdol. Ko sem bila zunaj hiše, sem poklicala izvošče-ka ter prišla k vam.
»Predraga, dovoli, da te popeljem nazaj; mama ti odpusti, ako jo jaz poprosim. Marija bodi pa-, metna.«
»Ako me še vi zavržete, skočim v vodo«, je rekla.
Čutila sem se utrujeno do smrti. Pokazovala se"J i*> da bo baronica gotovo uganila, da je ona prišla k meni, in da je lahko vsak hip koga pričakovati.	or
Marija mi je vrgla roke okrog vratu. »Draga Marija 1« je zaihtela, »vem, da sem tako sebična, da vas vlečem v nesrečne zadeve, vendar jaz vas ljubim.«
Revica je postala malone histerična in bilo je nemogoče pametno govoriti z njo. Naposled sem jo vprašala: »Ali je mama omenila moje pismo?«
»Ne; kašno pismo?«
Povedala sem Mariji, kaj sva se domila z Rudolfom. »Zdaj mi pa povej«, sem rekla, »ali te ne bi upanje, da ga jutri vidiš, nagnilo, da greš domov?
(Dalje prihodnjič.)
Pozor!!
Jos. Rajšter
Pozor!!
tvornica kandit in slaščic y Šoštanju, Slovenija
ima v zalogi raznovrstne haudite in slaščice, kakor: maline, limone, roks-drops, jačuilce, sadje, medene itd. ter slaščice vseh vrst, kakor čajni keks, biskvit, mandeijnove izdelke, medeno kol&čkeitd. po nizki ceni. — Na željo prospekti.
Za neko podjetje v državi SHS sc išče dobro izvežban
zdravnik
Način podjetja zahteva, da zdravnik posamezne delavne kraje tedensko večkrat prepotuje. Ponudbe naj se pošljejo pod „W. M. 4074“ na Rudolfa Mosse, i>unnj I., Seilerstfitte 2.
Obratni vodja
se išče za veliko gozdno podjetje v državi SHS. Samo železniški inženirji, ki razpolagajo z dolgoletno prakso in temeljito izkušnjo, naj pošljejo ponudbe pod „W. L. 4073“ na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstfitte 2.
REPNO SEME
pristno kranjsko po K 15-— za kilogram in
rudečo deteljo
„inkarnat“ po K 6 —- za kilogram
razpošilja po povzetju po 5 kg po pošti ali večje množine po železnici tvrdka
Ant. Stergar v Kamniku.
Brašno
pšenicu, kukuruz, ječam, zob, po-šije i ostale zemaljske plodine i proizvode nudja samo na veliko
Ivan Dumič, Zagreb
ZRINJEVAC 15-
Telefon 22-69.
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
„1. Jugoslovansko posredovalnico za prodajanje in nakupovanje posestev id hiš v Sloveniji, s sedežem v Celju".
Miloš Komeričk^ Celje
Benjamin - Ipavčeva ulica štev. 12.
_ _   _
Za neko gozduo podjetje v državi SHS se iščejo sposobni, izkušeni
železniški mojstri.
Za dobro plačilo, prosto stanovanje, kurjavo i* razsvetljavo se jamči. V službo se vstopi lahko takoj. — Ponudbe pod „W. K. 4072“ na Rudolf* Mosse, Dnrnvj I., Seilerstfitte 2.
Ko treba ?
Pšenice, kukuruza, zobi (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda,
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
»JENSKO ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobrna pri Celju
(preje Neuhaus bel CilH, Stelermark)
vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini.
MAJ—OKTOBER.
mesto občinskega tajnika
odda občina Zgornja Šiška. Prosilec mora biti zmožen samostojno voditi vse občinske posle, kar ima doprinesti dokazila. Uradne ure so vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. in od 15.--48. ure. K prošnji je priložiti domovinski list. nravstveno izpričevalo in mesečni zahtevek plačila.
Ako se prosilcu podeli služba, bo isti obvezah stanovati v zgoraj navedeni občini in položiti pr*' merno kavcijo. Prošnje je vlagati podpisanemu županstvu do I. avgusta 1.1.
Županstvo občine Zgornja Šiška,
dne 22. julija 1919.
Učenko
poštenih staršev in s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji
Fa I. Kušlan, Kranj.
Kupim (ali v najem vzamem)
gostilno, kavarno
ali
trgovsko hišo
z večjimi kletmi blizu kolodvora. Ponudbe na: Andrej Oset, Gušianj.
Izkušene sodarje
spejme takoj tvrdka
Kurka & Wildš
na Polzeli pri Golju.
Lesnim trgovcem!
ki imajo v Nemški Avstriji še lesa, bele deske ali tesani les na razpolago, nudi se prilika, da tega zamenjajo za enakovrsten les v Jugoslaviji. — Ponudbe sprejme Malenšek M., Maribor, kjer se tudi bukova, češpljeva drva po ugodnih cenah kupujejo.
Rdeče maline
za eksport kupuje „BALKAN“, trgovska, spedicijska in komi: sijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe.
„GLASBENA MATICA" v Ljubljani.
  ..  ————————————
Razpis služb.
Podpisani odbor razpisuje za takojšnji nastop sledeče službe pod spodaj navedenimi pogoji:
1. Službo pisarniškega vodje;
pogoji: moški, srednješolske Izobrazbe, sposoben za samostojno delo v dopisovanju V vodstvu arhiva, popolnoma izvežban v vseh pisarniških poslih, vešč stenografije in stroje' pisja, lepega rokopisa, sposoben slovenskega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisaVi plača pri polni vsposobijenosti in popolnoma zadovoljivem poslovanju letno K 9600"^' pokojninsko zavarovanje.
2. Službo blagajniškega uradnika;
pogoji: moški, srednješolsko izobrazbo, popolnoma izvežban v knjigovodstvu in vseh bi*' gajniških poslih, zanesljiv in spreten v denarnem poslovanju, vešč vseh poslov hišne ad«*‘ nistracije, plača pri polni vsposobijenosti in popolnoma zadovoljivem poslovanju leto" K 9GOO —, pokojninsko zavarovanje.
3. Službo pisarniške uradnice;
pogoji: popolna izvežbanost v vseh pisarniških poslih, popolnoma izurjena stenografiji* in strojepiska brezhibno, lepega rokopisa, plača pri polni vsposobijenosti in popolnom zadovoljivem poslovanju letno K 4800-—, pokojninsko zavarovanje.
4. Službo šolskega in pisarniškega sluge;
pogoji: zanesljiv moški v starosti ne nad 30 let, samski ali oženjen brez otrok, sposoben za vsa hišna opravila in pota po mestu ter inkaslranje pri strankah, a. čitljiva pisava, plača pri polni vsposobijenosti in popolnoma zadovoljivem sluzoovs letno K 4000 — s prostim stanovanjem, razsvetljavo in kurjavo.	,.	pr|
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je viagai podpisanem odboru najkasneje do 7. avgusta 1919.
Ljubljana, dne 22. julija 1919,
Odbor »Glasbene Matice" v Ljubljani.
Dr. Vladimir Ravnihar s. r.	Dr.	Viljem	Krejči	s.	r.
t. č. predsednik.	4	&	tajnik.