Poštnin* plačana » Pmiaim fterilka 1.25 Dfa. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo tn uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen, delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.— Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p*-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu»t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 105. Sobota, 31. decembra 1932. Leto Vil. Ne ubijajmo vere vase S Danes govorimo samo o krizi. Največ govorimo o »gospodarski« krizi. O posledicah »gospodarske« krize smo pričeli govoriti šele na zimo. Tisoče receptov smo čuli. kako bi se »rešila« gospodarska kriza: iav-na dela, konziim. daljši delovni čas, manjše mezde, krajši delovni čas. posojila, države naj .financirajo im podpirajo industrijo. Le redko se je upal kdo trditi, da je sedanji gospodarski sistem dospel do neke stopnje, na kateri je potrebna njegova revizija. Tako se lovimo že četrto leto za problemi, ki se pojavljajo v časopisju in na konferencah, ali do izvedbe tega ali onega problema ne pride ker tega finančni kapitalizem noče. Kaj .naj store države, ki dolgujejo milijarde bankirjem? Le malenkosti lahko store" če pa hočejo storiti več, kakor je finančnim baronom všeč. tedaj to zabranijo. kakor so zabranili v Avstriji, Macdonaldu v Angliji, Mtillerju v Nemčiji, Španiji itd. Naj or e j morajo države plačati svoj dolg bankirjem. Kako oderuški so bankirji, pa dokazuje ta-le primer, da mora namreč Anglija vrniti bankirjem za posojenih 90 milijonov dinarjev brez obresti skoraj 160 milijonov. To, kar velja v tem primeru, velja skoraj za vse vojne dolgove v večji ali manjši meri. Iz tejta sledi dejstvo, da hoče finančni kapitalizem narode popolnoma izžeti neglede na »gospodarsko« krizo in socialno bedo. Jasno pa je tudi, da je ta načrt kapitalizma neizvedljiv. Sile kapitalizma so jake, so močnejše kak,gr mednarodna diplomacija. niso pa močnejše kakor narodi. ki teh grozovitih razmer ne bodo mogli večno prenašati. Nešteti.problemi, ki jih je razširjalo zlasti kapitalistično časopisje, so navadno varanje javnosti, ker se niti eden doslej ni uresničil, niti enega se ni merodajna gospoda lotila z iskreno resnostjo. Vera v vse tiste probleme zato zamira in mora za-mreti, ker ni izvršitelja. Človeštvo pa moralno in fizično propada in nirpa več ideala, ki bi se ga z zaupanjem oklepalo. Te pojave opazujemo okoli sebe. ki nas morajo v živo dimiti do zadnjega živca. Mi imamo ideale, imamo zaupanje in vero v bodočnost. Tega nam ne manjka. Ali ob tej splošni indispoziciji, ki jo širijo današnje razmere, nam je treba več, treba nam je predvsem vere vase. v svojo sposobnost da z aktivnim delom ustavimo nastopanje reakcije z zdravimi in krepkimi organizacijami. Stoječa voda se skali in usmradi; le tekoča voda prinaša , življenje in zdravje. Lahko nam zabranjujejo nevidne sile marsikaj, ne morejo pa zabraniti človeškega preporoda, ki ga oznanja socializem in njegovi somišljeniki. y novem letu hočemo poživiti svojo vero v bodočnost. Z aktivnim delom za vse naše ustanove, pred-vseni za organizacije in »Delavsko I ohtiko«! Preganjanje so trpeli naši sobojevniki pred leti! Ali naj se mi, bojevniki za pravico, bojimo preganjanja?! Zedinjene države in vojni krediti. V* proračunu Zedinjenih držav za leto 1934 jc 43% proračuna namenjenega v vojaške namene. Proračun znaša 4.248,169.731 dolarjev. — No, potem res ni drugega leka za proračunsko ravnotežje, kakor — novi davki. Kam gremo, kam gremo Pri sosednji mizi so se pogovarjali o gospodarski in socialni krizi, o draginji, o oderuštvu, o plačah itd. Rezultat razgovora je bil vzklik »Kani gremo, kam gremo ...«. ne da bi kdo izmed družbe imel kakršnokoli inicijativo ali vsaj senco razumevanja o aktualnih problemih. Mrzel pot me oblijp, ko čujem tako »duhoviti« zaključek razgovora o življenju, o problemih, ki niso le za posameznika aktualni, marveč za človeštvo. Sramotna apatija, sramotna lahkomišljenost, rekel bi, resignacija človeka na svoje človeško dostojanstvo. Topa živina smo postali! Osel, ki je zobal zeleno obličje namesto trave in v svoji neumnosti gladu pogrnil ! Oprostite, da rabim za novo leto v svoji ne izrečni srčni boli to, morda neokusno in nedostojno prispodobo. Toda, povejte mi, kako naj povem to drugače, kako naj predočim duševno lenobo ljudi, kako naj odkrito povem, da tudi mi, zavedni in organizirani delavci pogostoma presojamo ves položaj, zlasti svoj enako >.duhovito«. Samo to sem hotel povedati izrazito, da more vsakdo umeti, tudi tisti, ki še ni v delavskem gibanju. Naša politika mora biti politika dela. ne politika tarnanja in obupavanja. Mi sicer nismo svetovni faktor, toda del svetovnega faktorja smo in imamo doma predvsem dve nalogi: dvigniti in okrepiti kulturno in moralno svoje ' trokovne organizacije in razširiti delavski tisk. Vsako ieto vabimo na agitacijo za »Delavsko Politiko«. Uspehi so, toda ne zadostni, ker postaja socialni položaj delavstva ž9> nekaj let vedno slabejši. Naš tisk tudi trpi ma-terijalno iz trgovskih razlogov, ki jih prinašajo razmere s seboj. Da! Vsako leto izdajamp oklice v ta namen. Tudi letos smo ga izdali, v katerem apeliramo obenem na strokovno organizirano delavstvo. Ni pa zadosti, če ta oklic prečitajo samo zaupniki, marveč je treba razviti prav posebno propagando v prid »Delavske Politike«, če hočemo storiti svojo dolžnost. In če tega doslej še nismo storili, sodrugi zaupniki, storimo sedaj; takoj storimo, da dvignemo svoj list, ki nas vsaj deloma podpira in informira o domačih in svetovnih političnih vprašanjih, zlasti pa o gibanju in delovanju bratskih organizacij doma in v inozemstvu. Naj nas ne motijo oziri, »komplimenti« ■ na levo ali desno; naše gibanje mora biti Samoraslo in mora ostati neodvisno. Prilike za propagando za tisk je vedno dovolj. Na vsakem shodu, seji, sestanku lahko delavstvo Opozorimo na to nujno zadevo. Ne tarnanje, ampak razgovor o našem bodočem delu bodi predmet vseh naših so-družnih družb: resna debata o tem, kaj bomo storili, da dvignemo naše organizacije in da se z našim tiskom, »Delavsko Politiko« itd. dvigne zavest naših sodrugov in t'idi onih, ki še niso v naših vrstah. Do sedaj smo računali in študirali, kako naj »štedimo tam, kjer ie nemogoče in škodljivo, storili pa nismo prav resnega koraka, da bi okrepili moralno moč svojih vrst. Naša politika zahteva najširše delovanje in naša moralna sila se mora naslanjati na zavedno delavstvo. Zato, edino zato. je potrebno, da je naš delavski tisk razširjen med delavstvom1. Nepotrebno in škodljivo štednjo je treba nadomestiti z nesebičnim požrtvovalnim delom za naš tisk in za naše organizaciji. Proč z zaspanostjo, proč z malo-brižnostjo! Proč pa tudi s takozva-no »štednjo«, ker delovanje za list lahko desetkrat nadomesti škodljive ukrepe. Če sodrugi potrebujejo poročevalce o tisku, naj nam to sporeče. Časopis je naše orožje in mora vršiti svojo nalogo v splošnem, vrši pa tudi mnogo dela v olajšanje težkega zaupniškega dela. To moramo vedeti vsi. pa ne bomo sanjali »kam gremo, kam gremo ...«, ampak šli na delo in krepili svoje postojanke z organizacijami direktno, indirektno pa z razširjenim tiskom. Dovolj duhovnih sil, dovolj fizičnih sil ima naše delavstvo, dasi v kritični dobi, da prestane to izkušnjo z najboljšim uspehom. Ne. ne bomo obupali ne! Zato smo zavedni delavci! Kancler Schleicher se pripravlja. 150 delavcev na cesti! V kamnolomu Res in drug v Ribnici na Pohorju so dobili odpoved službe vsi delavci. Zagrebška tvrdka Res in drug, ki ima svoj kaninolom v Hudem kotu v Ribnici na Pohorju, jc te dni odpovedala službo vsem v tem kamnolomu zaposlenim delavcem. Prizadetih je okrog 150 delavcev, ki bodo sedaj v najhujši zimi brez vsakega zaslužka. Tvrdka opravičuje svoj korak s tem, da je morala vsled pomanjkanja naročil odpovedati delavstvu službo. Upamo, da bo pristojna oblast, zlasti pa Delavska zbornica zadevo strogo preiskala ter onemogočila, da bi bilo delavstvo, ki ima že itak skrajno nizke mezde, še bolj oškodovano. Evropa mora plačati dolgove Ameriki. Izvoljeni novi predsednik Zedinjenih držav ameriških pravi, da Evropa mora plačati dolgove Ameriki. Dolžnost dolžnikov je. da plačajo svoje obveze. Evropske države so se zadolžile, ker smo jim) posojali denar in mednarodnega finančnega tržišča ne bo, dokler bodo evropske države izbegavale svojo dolžnost. Vsaka država se mora brigati najprej za svoje državljane. Vojna med Bolivijo in Paraguajem se nadaljuje. V južni nemirni Ameriki se tepeta sedaj Bolivija in Paraguaj. Poveljstvo bolivijskih čet je za novo ofenzivo prevzel Nemec Hans Kund, ki je izdelal načrt za naselitev ob reki Arnazonas, kakor smo poročali. V vojno hoče poseči še Kolumbija, ki 'bi morala potovati čez brazilsko ozemlje, kar utegne Brazilija zabraniti. Predlagati namerava revizijo mirovnih pogodb. Nemci hočejo nadaljevati pričeto ofenzivo proti verzajlskim mirovnim pogodbam. Kancler Schlei-cher namerava pričeti svojo ofenzive; ob priliki razprave o mednarodnem sporazumu na razorpžitve-tii konferenci, kar bo zopet poostrilo razprave neglede na to, da je verzajlska mirovna pogodba diktat s stališča zmagovalcev. Schlei-cherju se pridruži Italija ter več manjših evropskih držav, zlasti one, ki sodelujejo z Italijo in se čutijo ali teritorialno ali pa nacionalno prikrajšane po mirovni pogodbi. Krivice mirovnih pogodb pa bi se morale popraviti sporazumno med narodi. Naloga svetovne gospodarske konference v Londonu. Predvsem proč s carinskimi mejami! Generalni direktor mednarodne banke Pierre Quesnay je bival te dni \ Parizu in je izjavil sotrudniku lista »Oeuvrc«, da mora biti glavni namen londonske svetovne gospodarske konference, da ustavi avtar-kijsko gibanje (to je gibanje držav za samolasino gospodarstvo s carinskimi mejami) ter privede vse gospodarstvo k večji enotnosti. Na dnevnem redu bodo tri točke, in sicer uvedba zlatega standarda, uvedba postopanja za revizijo dolgov in nacionalizacija ter reorganizacija svetovne produkcije, da se prepreči padanje cen in nezaposlenost. Ta reorganizacija naj dovede do stopitve raznih carinskih sistemov in izpre-membe. Načrte bodo delali bankirji. Bolgarska vlada odstopila. Zrcalo političnih razmer v Bolgariji. — Krvavi boji med makedonstviijo-čimi pred dvorom. V Bolgariji so politične razmere silno nezdrave. Na vladi so večinoma političarji, ki vsaj deloma protežirajo to ali ono mir kalečo skupino macedonskih oboroženih organizacij.. V Mušanovi vladi niso bili nič boljši možje, ki jim je nedavno dajala mednarodna diplomacija glede gospodarskih in političnih razmer tehtno lekcijo, seveda brez pozitivnega uspeha. Mušanov je odstopil v sredo 28. t. m. Pred dvorom se je zbralo mnogo občinstva in takoj po tej vesti se je vnel prepir in končno bitka med obema strujama makedon-stvujočih. Očitali so si predvsem, kdo je zakrivil Mušanov padec ter s tem povzročil, da prevzamejo vlado zemljoradniki. Bitka je bila tako silna, da je moralo priti policiji na pomoč vojaštvo in je bilo v bitki večje število mrtvih. Pravi vzrok odstopa Mušanove vlade je bil, ker so zemljoradniki zahtevali izpremembo finančne in gospodarske politike vlade. Državni uradniki že dva meseca niso dobili plače in narod je popolnoma obubožal. Zemljoradniki so zahtevali obenem zase finančno ministrstvo. Mušanov je pa zahtevo odklonil. Trije zemljoradniški ministri so nato odstopili, na kar je odstopila cela vlada, ker nima več večine. Ta dogodek pomeni važen političen dogodek v Bolgariji. Pred- BOLJŠE NOVO LETO želita vsem naročnikom, čitateljem, dopisnikom in in-serentom uredništvo in uprava »Delavske Politike*1 vsem stoji Bolgarija na pragu vojaške diktature. Zanjo se ogrevajo zlasti makedonstvujoči v bojazni, da se režim izpremeni, ki bi jim ne bil tako prijazen. V bolgarskih političnih razmerah pa tudi ne bi bilo nič nepričakovanega, če pride do ostrejšega notranjega razpleta in obračunavanja ter državljanskih nemirov. Izredna konferenca SploSne delavske zveze v dravski banovini. V Ljubljani se je vršila na Štefanov dan izredna konferenca Splošne delavske zveze v dravski banovini, na kateri so bile zastopane vse podružnice in zastopnik centrale. Konferenca je obravnavala notranje zadeve in odnose med URSSJ-om in ORS-om kar najtemeljiteje. Sprejetih je bilo na konferenci več važnih resolucij, ki imajo namen utrditi enotnost svobodnih strokovnih organizacij v državi, kar znači, da je imela konferenca plemenit namen. Zakaj predvsem je potrebna enotnost svobodnega delavskega strokovnega gibanja in njega utrditev, zlasti v teh težkih časih. Vsi delavci imajo ene in iste potrebe. V informacijo delavski javnosti objavljamo ta-le komunike: Oblastna konferenca Splošne delavske zveze Jugoslavije, ki se je vršila dne 26. decembra 1932 v Ljubljani, se je bavila s položajem v Občem radničkem savezu Jugoslavije in je prišla po obsežni diskuziji soglasno do zaključka: 1. Da mora savezna uprava vse potrebno storiti, da pristopi savez v članstvo centrale svobodnih strokovnih organizacij Ujedinjenega radničkega sindikalnega save-za Jugoslavije. 2. Do nadaljnega naj se puste v vseh ostalih vprašanjih odnošaji nespremenjeni. 3. Konferenca pooblašča oblastni odbor saveza v Ljubljani, da v slučaju, če centrala saveza ne izvrši pogoje, navedene v 1. točki tega komunikeja, izvaja v celoti resolucijo, ki jo jo konferenca sprejela kot mero za dosego edinstva delavskega pokre-ta kot celine. Predlog o šesturnem delovniku v angleSki spodnji zbornici. Zanimiva debata o skrajšanju delovnega časa. (IOB) V britski spodnji zbornici se je nedavno razvila k predlogu za uvedbo šesturnega delovnika jako zanimiva debata, o kateri poroča tedensko glasilo strokovne zveze »In-dustrial News« naslednje: »Wallhead, ki je zakonski načrt predložil, utemeljuje svoj predlog glavno s tem, da je sedaj na Britanskem tri milijone delavcev nezaposlenih ter da nezaposlenost še vedno narašča. Opozarjal je na čudovito naglo mehanizacijo in omenjal, da se je celotna produkcija od leta 1907. do 1929 zvišala za 25 odstotkov. Ali naj te tri milijone nezaposlenih, to je, z njih rodbinami okoli devet do deset milijonov ljudi,' pahnemo v uboštvo in bedo, ker bi mogli več producirati kakor se more v sedanjem gospodarskem, redu konzumi-rati? Na mnenje ministrskega predsednika, po katerem bi se dal problem rešiti poleg drugih ukrepov tudi s tem, da se poveča prodajni trg, in da gre za to, da se izgubljeni trg zopet pridobi, je Wallhead odgovoril, da bi bilo treba izvoz, dvigniti letno najmanj za 350 milijonov funtov, če bi hoteli s tem spraviti samo en milijon delavcev zopet v delo. Za dva milijona nezaposlenih bi morali zvišati izvoz za 700 milijonov funtov! Poleg tega pa iščejo za svoje odvisne produkte tudi vse druge velike industrijske države svetovni trg. Vse trpe pod prekletstvom nadprodukcije: vse se bore za trg! Opozicija v vladi je dokazovala, da bi ukrep jako malo koristil nastavljanju delavcev. Konservativni poslanec je imel celo pogum, da je priporočal odklonitev predloga v glavnem zaradi tega, da bi ljudje že načelno morali delati več kakor šest ur na dan. Smatra, da ni ne moralno in ne socialno priporočljivo, da bi se komu odvzela dolžnost, da dela najmanj osem ur na dan. Drugi konservativec je navajal smešno misel, da bi dva šilita po šest ur na dan znašala dvanajsturno dnevno delo in zvišala bi se produkcija za 50 odstotkov, torej bi se namen zakona dosegel s tem, če se določi povprečni delovni dan na dvanajst ur! Odločilen govor za vlado je imel minister dela, ki je tudi navajal jako Bolgarski dogodki nam ne nudijo ugodne perspektive za pomir-jenje Balkana, zlasti pa nam nazorno kažejo, kako daleč pripeljeta zaslepljene ljudi fašistično pobarvani nacionalizem in iredenta. nenavadne argumente. Po njegovem mnenju bi sprejem zakona imel za posledico, da bi sedanje veljavne pogodbe s strokovnimi organizacijami, ki jih smatra kot »koristno orodje za ohranitev gospodarskega miru«, v nekaj tednih bile uničene. Misel, da bi strokovne organizacije, katerih člani so sedaj vezani po kolektivnih pogodbah, zahtevale revizijo pogodb, ga napolnjuje s strahom. Dalje je še opozoril na to, da bi uvedba šesturnega delovnika takoj povzročila resno desorganizacijo industrije in povzročila razpad strokovnega gibanja. Končno je privlekel še en argument, češ, da bi bile razveljavljene vse določbe, ki omejujejo otroško delo in nočno delo žen. če bi se ta zakon sprejel. S tem bi bili prizadeti delavci pristojnega varstva oropani. D. Greenfell, ki je zakon branil, je opozarjal, da je mednarodni urad dela pričel obravnavati vprašanje o delovnem času in Velika Britanija kot najstarejša in najpomembnejša industrijska država ima z ozirom na bogate izkušnje v tej stvari specialno odgovornost, da koraka kot prva. Zakonski načrt je bil s 137 glasovi odklonjen. Za predlog je glasovalo 40 poslancev. Ali si že pomislil? Kdo je Tvoj najzvestejši tovariš, sodrug? Tvoj list! Kdo je Tvoj pomočnik in svetovalec v vseh težkih položajih življenja? Tvoj list! Kdo je Tvoj edini zaščitnik in zagovornik v vseh krivicah, ki se Ti gode? Tvoj list! ZATO ne zanemarjaj svojega tovariša, ne zanemarjaj svojega pomočnika in svetovalca, ne pozabi na svojega zaščitnika in zagovornika, naroči svoj list v svoj dom, naroči si ,DELAVSKO POLHI KO". Delavec brez svojega tiska je kakor borilec brez orožja sredi sovražne arene! Dumping poostruje krizo. Češki soc. list »Pravo Lidu« piše, da izvažanje sladkorja po ceni, ki znaša približno desetino cene, kakor se prodaja doma, v znatni meri škoduje narodnemu gospodarstvu. Čehoslovaška izvaža danes sladkor po 57 Kč za 100 kg iz Ustja na Labi, pridelovalec sladkorne pese dobi komaj 10 Kč za 100 kg pese, a kon-zument mora plačati za kilogram sladkorja 6.40 Kč. To pa le zaradi tega, da se vrši konkurenca cene-mu surovemu sladkorju in omogoča izvoz sladkorja. Domači konzum pa se zaradi visokih cen ne more dvigniti, ki edino omogočuje ta dumping, pridelovanje sladkorne pese mora vsako leto nazadovati. Toda ne samo, da se vrši ta nezmiselna politika s sladkorjem, sedaj so pričeli isto z žitom. V Hamburgu prodajajo čehoslo-vaško žito sedaj po 3.25 do 3.39 holandskih goldinarjev; to je, tam lahko kupiš 100 kg češkega žita za 45 Kč, oziroma odštevši prevozne stroške od Holevic do Hamburga in stroške za zavarovalnino in manko, za 37 Kč franko Holešovice. Primerjaj- mo sedaj cene pri praški borzi, pa pridemo do presenetljivega zaključka, da se prodaja žito v inozemstvu eno tretjino ceneje kakor doma. Taka potrata z žitom v inozemstvu je povsem nenaravna in dokazuje ne-zmiselnost kapitalistične gospodarske politike. Cene doma morajo ostati visoke za sladkor in žito, da blago lahko tratimo in razmetavamo v inozemstvu. Da morejo inozemci ceno moko in sladkor uživati, morajo če-hoslovaški državljani obe ti dve hra-nivi, zlasti sladkor, plačevati po nesramno visokih cenah. Zdi se, kakor bi hoteli domače prebivalstvo izstradati, da se more produkte čehoslo-vaškega gospodarstva skoraj podarjati inozemstvu. Taka politika (dumping) se vodi skoraj po vseh evropskih državah deloma tudi s carinami. Iz domačih oderuških dobičkov dobivajo potem producenti — premije, da lahko izvažajo blago po smešno nizkih cenah v inozemstvo. Mihail Zoščenko — Iv. Vuk: Humoristično-satirične zgodbe. I. Stroji na pohodu. 1. Hudomušnež. »Halo... ali je tam sodrug Zoščenko?« je vprašal prijeten, mehek glas. »Da, tukaj je Zoščenko.« »Dovolite, mi preizkušavamo slušalke. Prosim, bodite tako prijazni in nam prečrtajte nekaj vrst iz vaših povesti.« Imel sem neko nujno delo, ki ni trpelo odlašanja. Nisem hotel, da me zadržujejo. Toda vsekakor sem tudi vljuden človek. Preizkušavanje slušalk? Nenavaden rešpekt imam' pred vsako novo iznajdbo. Čital sem torej nekaj vrst. »Izborno,« je rekel prijeten glas. »Hvala. Izborna akustika. In sedaj prosim Še nekaj, dovolite. Bodite tako dobri in se postavite v najoddaljenejši kot sobe. In pazljivo poslušajte.« Položil sem slušalko na mizo in se odstranil za kakšnih deset korakov. Dve minuti sem stal kakor butec. Nato sem šel k telefonu. »No, kaj?« »Nič nisem slišal.« »Potem se oddaljite, prosim, le pet korakov. Počenite tako, da bo vaše uho v enaki legi s slušalkami.« Storil sem in počenil. »No, kaj?« »Častna beseda, nič ne slišim,« sem, odgovoril ves jezen. »Torej,« je rekel govornik, smejoč se. »Če je tako, odložite slušalke in idite spat.« Smejal se je v telefon. Veselo, prisrčno, da bi se skoraj zadušil. Da, bil sem razjarjen. Malo, da nisem pretrgal žice. Pomislite — deset minut me je nekak falot od nekod vlekel za nos in se norčeval. Prisilil me je celo, da sem počenil. Nato sem se umiril. Zasmejal sem se celo. Kaj je bilo? Vse v najlepšem redu. Napisati se da kratka humoreska o tej aktuelni temi — »fa-lotje pri telefonu«. In tako serm iz tega neznatnega dogodka zaslužil poštenih dvajset rubljev. Nič ni tako slabega, da bi ne imelo svoje dobro. 2. Parlophon. Oh. kakšno spretno ljudstvo so Amerikanci! Koliko imenitnih iznajdb, koliko pravljičnih iznajdb! Para, varstveno brivsko rezilo »Gilette«, vrtenje zemlje okrog svoje lastne osi — vse to so iznajdbe in kombinacije Amerikancev, deloma sicer tudi Angležev. Sedaj, dovolite, človeštvo je že zopet osrečeno: Svet je dobil od teh Amerikancev nov stroj — parlophon. Mogoče, da so stroj že prej iznašli. Ali nam so ga, razumljivo, poslali šele sedaj. Splošno ugledni Konstantin Ivanič Derevja-škin je snel prevleko s stroja in ga spoštljivo obrisal s cunjico. In ravno tukaj smo se na lastne oči prepričali, kakšen nenavaden genij ga je iznašel. Resnično: cela kopica vijakov, koles, koleščkov in kombinacij kar mrgoli na stroju. ^ Ko'smo pregledali stroj, je imel vsesplošno priznani sodrug Derevjaškin govor, s katerim se je s prisrčnimi besedami spominjal Amerikancev ter z nekaterimi stavki očrtal koristi getiijalne iznajdbe. Nato smo prešli k praktičnemu izkoriščanju iznajdbe. »Kdo izmed navzočih želi spregovoriti v ta genialni aparat nekaj besed?« je vprašal Konstantin Ivanič. Oglasil se je spoštovani sodrug Vasilij Tikin. Suh je, velik, plačo prejema po šesti kategoriji; za čezurno delo posebej. »Prosim, poskusil bi rad.« Stopil je k stroju ne brez smeha in treme in dolgo mislil, kaj naj pove. Ker pa se ni ničesar domislil, je radi takšne miselne toposti, pošteno užaljen, odstopil. Nato se je oglasil drugi. Ne da bi dolgo premišljeval, se je zadrl v odprti lijak: »Kaj, ti lakirana opica!« Takoj je bil pokrov snet, valjar vzet iz stroja in nameščen tja, kamor spada. In? Točno in razločno so slišali vsi zgoraj navedene besede. Sedaj so se začudeni poslušalci drug za drugim gnetli k lijaku in po vrsti drug za drugim govorili vanj stavek ali gesla. Poslušen stroj je sprejemal vse brez obotavljanja. Zopet je stopil Vasilij Tikin k lijaku — tisti, ki prejema plačo po šesti kategoriji, za čezurna dela pa posebej — in je predlagal, naj vendar nekdo stroj krepko ozmerja. Vsesplošno ugledni Konstantin Ivanič je sprva sicer to zelo energično prepovedal, da bi kdo zmerjal v lijak in je celo udaril z nogo ob tla. Po daljšem obotavljanju pa se je le prisvojil to misel — že radi njene originalnosti. Dal je iz sosedne hiše poklicati nekega bivšega mornarja, znanega pretepača in zmerjača. (Dalje prihodnjič.) v Jrogirski levi*1. V Trogiru so bili na mestnem obzidju v kamen izklesani reliefi, ki so značili benečanske leve. Ti ne morejo koristiti in ne škodovati ne Italiji ne Jugoslaviji. Ostanki so pač iz benečanske zgodovine, ki pričajo o bivši eksploataciji jugoslovanskih, pokrajin in morja po mogočnih, v zlatu se valjajočih be-nečanskih posvetnih in cerkvenih knezih. Te benečanske grbe (leve) je nekdo ponoči od 1. na 2. decembra poškodoval, ne da bi doslej od- krili storilca, dasi se vrši zasledovanje. Trogirski župan je po tem dogodku dal nesrečne leve shraniti v muzej. Ta malenkostna, otročja zadeva je zbudila v Italiji silno ogorčenje in izzvala tudi pri nas večinoma študentovske demonstracije. V italijanskem senatu, kjer sede, vsaj tako misli navadni državljan, najpametnejši možje, so stavili interpelacijo zaradi »trogirskih dogodkov«. Povedali so, da je bil pri tem tudi en Italijan ubit. Mussolini se je v svojem odgovoru silovito razkoračil in izrabil vso svojo govorniško umetnost v svrho nacionalističnega hujskanja ter poudaril, da dogodek ni slučaj, marveč, da se z jugoslovanske strani dela po določenem načrtu. Mussolini zatrjuje, da protiitalijanske akcije v Jugoslaviji niso sad impulza neodgovornih elementov. Mussolini se pritožuje zaradi objavljenih razkritij o italijanski balkanski politiki ter pravi, da so vsi ti dogodki povzročili diplomatsko posredovanje v Beogradu. Trogirski poškodovani levi so po dogodkih postali živi simbol in zanesljiva priča. Samo neizobraženi ljudje utegnejo z razbijanjem kamnov brisati zgodovino. Vse to je organizirano pod krinko pacifizma in s temno željo, ki ogroža mir. Kamneni reliefi levov so torej povod za hujskanje in kamneni reliefi levov so napoti ljudem, katerih pamet, ne seže dalje kakor do neumnosti. Leve bi že zrušil zob zgodovine, kakor je zrušil oholost be-nečanskih grofov. Na vse te ljute napade je jugoslovanski minister za zunanje stvari Bogoljub Jevtič dal Havasovi agenciji kratko pojasnilo, v katerem pravi z ozirom na interpelacijo v italijanskem senatu dne 14. t. m.: 1. da na otoku Krku ni bil ubit noben italijanski državljan, ker je do-tičnik umrl naravne smrti, 2. da se zaradi dogodka v Trogiru vodi preiskava, 3. da se ne vrši nikakršno preganjanje italijanskih državljanov »po preciznem načrtu«. Minister kategorično izjavlja, da se za vsak korak proti Italijanom na pritožbo ostro kaznuje krivce. Če bi bila dobra volja na obeh straneh, bi taki incidenti ne povzročali nerazumljivih razburjenj. Jugoslovanska vlada ima edini precizni načrt, da vodi politiko miru in sporazuma s sosedi. Tako je v bistvu izjavil minister za zunanje stvari. Ni še ugotovljeno, kdo je pokvaril trogirske leve. Zgodilo se je to ponoči. Čin je lahko popolnoma individualen, lahko pa so to storili agenti provokaterji. Vsekakor je zadeva nejasna, toda da se šovinistična propaganda še bolj pospešuje, navaja naše časopisje vsemogoče dogodke, ki so ali resnični ali pa ne, in ki zaostrujejo razmere. Za zunanjo politiko je odgovoren minister, odgovorna sta narodna skupščina in senat. Tam naj se ta vprašanja rešujejo javno v prilog miru in sporazuma. Cesta bi za vojno in sovražno razpoloženje med narodi ne smela nikdar govoriti, marveč le za — sporazum in mir. Zunanji minister ne soglaša z incidenti. Iz tega sledi, da se mora zajeziti šovinistična propaganda in enaka vzgoja, ker je popolnoma nenaravno in nesmiselno, zahtevati, da naj narodi ostanejo med seboj še dalje kot pes in mačka, ko razvoj in ustroj človeške družbe danes kategorično zahteva najožje sodelovanje med državami in narodi. Politika sporazuma in miru je edina na mestu. Doma in Novoletna »nagrada« ali trinajsta plača. Prav mnogo podjetij plačuje svojim nameščencem1 takozvano novoletno »nagrado« ali trinajsto plačo. Ta »nagrada« je del plače in je prav in pošteno, če se izplačuje tudi ta del plače, kjer je uveden in se obenem podjetje dobro rentira. V večji industriji v dravski banovini je ta običaj že uveden morda dve desetletji. Zgodilo se je pa te dni, da je obrat kratkomalo rekel, da dobi »nagrado« samo tisti, ki ima toliko in toliko plače, vsi drugi pa ne. Tako je podjetje z lepim izgovorom »socialne čutečnosti« prihranilo večino »nagrad« zase. — Tudi to je način, kako se fundira sistem današnjega gospodarstva. Ti, delavec, imaš dovolj; daj meni, da bom »gospodarsko« bolj močan! Novi bankovci po 1000 Din. S 1. januarjem 1933 prične Narodna banka zamenjavati sedanje 1000-dinarske bankovce. Novi bankovci imajo datum 1. december 1931. Stari novci ostanejo v prometu do preklica. 42.146 upepeljitev mrličev na Češkem. Cehoslovaška republika je znana kot napredna država. Med Čehoslovaki pa ni doma samo resnična demokracija, ampak so tudi sicer napredni v dejanjih, ne samo z jezikom. Tako se tudi ideja upepeljevanja mrličev, ki je res napredna in pametna, vedno bolj širi po Čehoslovaški. Doslej imajo že 11 krematorijev, to je poslopij pri pokopališčih, kjer se upepeljujejo mrliči, namesto da bi jih pokopavali v zemljo in jih na ta način izročali dolgoletnemu, nehigieničnemu razkrajanju. Samo letos je bilo v 11 mesecih, od januarja do decembra, izvršenih v teh 11 krematorijih 4916 upepeljitev, od tega samo v Pragi 2287, ki v tem oziru prednjači pred drugimi mesti. Nadalje je bilo upepeljenih v Reichenbergu 510 mrličev, v Briicksu 446, Pardubicah 435, Brnu 379, Plznu 318, Moravski Ostravi 296, ostali v Nimburgu, Oloinoucu in Čeških Budjevicah. Od prevrata naprej, ko so začeli poslovati ti krematoriji, beležijo skupno 42.146 upepeljitev. — V Sloveniji imamo doslej podobno organizacijo le v Mariboru, kjer je bilo lani ustanovljeno društvo »Ogenj« za upepeljevanje mrličev in že tudi izvršuje to upepeljevanje v zvezi z graškim društvom »Flamme«, ki je letos otvo-rilo v Gradcu izredno veličasten krematorij. Kdor hoče res z duhom časa naprej, in je v resnici napreden, naj se vpiše v društvo »Ogenj«. Bližje informacije dobite, če se obrnete pismeno na naslov: »Društvo Ogenj«, Maribor, Koroščeva ul. 8. Tudi Venizelos je šel v Riim Bivši predsednik grške vlade Venizelos pojde v Italijo, da prouči Mussolinijev sistem vladanja. Med Avstrijo, Čehoslovaško in Švico je v svrho olajšanja tujskega prometa bil dosežen sporazum, po katerem smejo potniki vzeti seboj čez mejo do 500 mark vrednosti, vendar ne ves znesek v gotovini, ampak del tega v potnih kreditnih, papirjih, hotelskih nakaznicah! in podobnem. Predrzen podvig je izvršil nek 26 letni brezposelni na Dunaju v Ottakringu. Pri belem dnevu ie mimogrede s pestjo udaril po izložbe-nek oknu nekega draguljarja, hitro zagrabil kolikor je mogel z eno roko odnesti in zbežal. Pasanti in policija so vprizorili za njim divjo gonjo in so ga končno tudi ujeli. V roki je še drža! osem briljantnih prstanov. Kdaj se sestane nemški državni zbor? V sredo, dne 4. januarja, sc sestane starostni svet nemškega državnega zbora, ki utegne komunističnemu predlogu ustreči, da se državni zbor skliče v pondeljek, dne 9. ali v sredo, dne 10. januarja. Jako verjetno pa je, da bo državni zbor sklican šele po 15. januarju, ker se hočejo stranke pripraviti na sejo. Sklicanje državnega zbora zahtevajo tudi socialni demokrati. Zadolženi Berlin. Celotni dolgovi nemškega glavnega mesta Berlina znašajo 1225 milijonov mark (to je okoli 16 milijard dinarjev). Odkrit razkol med nacionalnimi socialisti v Nemčiji se je pokazal radi osebnih nasprotij med obema voditeljema, Hitlerjem in Strasser-jem. Pristaši, nezadovoljni z vodstvom, baje kar trumoma zapuščajo stranko. Ker ji tudi težka industrija ne daje več podpor, se nahaja stranka v težkem finančnem položaju. Eventuelne volitve v tern: času bi bile za narodne socialiste prava katastrofa. Javno se bo razkol zla- po svetu. sti pokazal pri otvoritvi državnega zbora v januarju. Kancler Schlei-cher hoče vse to izkoristiti, in hoče sedanji državni zbor razpustiti in razpisati nove volitve, ki bi z na-cionalno-socialistično nevarnostjo popolnoma likvidirale. Duhovnik izgnan iz Belgije. Kaplanu Gillesu v Cenpenu je bil kar v spovednico dostavljen dekret, da mora nemudoma zapustiti belgijsko ozemlje. Vzroka se uradno ne navaja, domnevajo pa, da se je moral najbrž pregrešiti nad svojimi gojenci kot predsednik največje belgijske mladinske organizacije, katoliške mladinske zveze. Pacifistična liga za zaščito človeških pravic ima te dni v Parizu svoj 31. mednarodni kongres. Nemške pacifiste zastopa prof. Gumbel iz Heidelberga. Herriot zopet lijonski župan. — Francoski min. predsednik Eduard Herriot, ki je nedavno odstopil, je zopet zasedel lijonski županski stol. Deficiti vsepovsod. Francija ima v državnem proračunu za prihodnje leto 17 milijard frankov primanjkljaja, ki ga bo z novimi davki in z redukcijo izdatkov za vojsko skušala uravnovesiti. Belgija ima dve in pol milijarde frankov primanjkljaja. Italija je bila primorana razpisati notranje posojilo v* znesku 100 milijonov lir na devet let. In tako dalje vsepovsod. Papežev poziv ni nič zalegel. Papež je pred prazniki poslal vladam Bolivije in Paragvaja poziv, naj bi vsaj čez praznike sklenili premirje in ne omadeževali Božiča s prelivanjem' krvi. Obe vladi sta sicer to obljubili, ali kakor povedo zadnja poročila, sta se obe armadi ravno na sveti večer zopet spopadli, ker je vsaka bila mnenja, da se nasprotnik napada ne bo nadejal. Iz tega zopet sledi, da je brez vsake koristi, boriti se s sentimentalnostjo proti današnjim realnim silam. Bomba jfe eksplodirala v cerkvi na božič v neki vasi blizu Ovieda v Španiji. Več oseb je bilo ranjenih. Za storilci ni sledu. Ameriška finančna modrost. Predsednik finančne komisije reprezentančne zbornice v Zedinjenih državah Collier je izjavil, da je edino sredstvo, da se zopet vpostavi proračunsko ravnotežje v Zedinjenih državah, uvedba davkov. — Amerika lahko uvaja davke, ker je bogata in če obdavči kapital. V Evropi pa imamo mnogo držav, ki so zadolžene in ki morajo plačevati oderuške dolgove. V teh državah bi bilo nekaj uspeha, če bi se poiskalo prave vire. toda obdavčujejo se večinoma neimoviti sloji. Odtod tudi prihaja, da so davki sukcesivno vsako leto manjši, čeprav so proračuni uravnoteženi. Izčrpanost je namreč tako velika, da predpisanih davkov ni mogoče izterjati. Rudniška nesreča v Ameriki. Na sveti večer ie nastala v premogovniku Decatur v državi Illinois (Zed.i drž.) eksplozija podzemskih plinov in zasula 52 rudarjev v rovu v globini 200 metrov. Ob nesreči ni bilo nič upanja, da bi ponesrečence mogli rešiti pred smrtjo. V Argentiniji zopet pustošijo kobilice. 40 odstotkov bombaževe, tobačne in koruzne žetve je uničenih. Več farmarjev je, ko so videli ves svoj trud uničen, izvršilo samomor. Naroinikl, pozor! Današnji številki mbo prfložili poštne položnice ter prosimo ne om p. n. naročnike, Id so T zaostanki s naročnino, da leto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo t slana, naš list vzdrževati in ga ttnfi redno dostavljati. — Vee one pa, Id io naročnino £e poravnali, pradmos da ti poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Ali sl ie poravnal naroC* itino? Ako le ne, stori takoj svojo dolžnosti I -------------------------------- Vsa j enega novega naročnika bom pridobil vsak teden za JelM To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega proletarca v letu 1933. Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali! v_______________________________/ NaSi v Franciji. Fr. M., dne 10. 12. 1932. Čeprav se izgarani proletarski roki malo poda, če stopi s peresom pred javnost, pa vseeno sem se ojunačil, ker vem, da bodo moje vrstice čitali proletarci, torej meni enaki. Čujem vas, dragi sotrpini, kako me vprašujete, kako se nam godi v demokratični republiki Franciji, a odgovor je kratek: Kriza. Kapitalizem tudi v demokratični Franciji ni nič bolj demokratičen kot drugod, saj njegovo geslo je povsod enako: izkoriščajmo delavca, da bomo imeli čim več dobička. Če se mu pa to v Franciji ne posreči v toliki meri kot recimo pri vas v domovini, je pa zasluga nas delavcev, samih, ker smo.v veliki večini organizirani v svobodni strokovni organizaciji. (Confederation generale.du travail.) ...• Zatorej sotrpini, rojaki, agitirajmo skupno, čeprav nas ločijo geo-grafične meje držav, katere nam pa ne smejo biti tivira, ker imamo skupni cilj. Da bomo pa to lažje dosegli, nam je izobrazba predpogoj in priložnosti zato vam tudi v Jugoslaviji ne manjka, samo malo dobre volje je potreba. Vzemimo recimo »Cankarjevo družbo«. Odkar družba obstoja, sem njen član ter sem poagitiral tudi med svojimi rojaki, čeprav smo jako redko posejani. Reči moram, da moj trud ni bil zastonj in vsi smo jako zadovoljni s knjigami, saj ravno v knjigah je izobrazba. Potem imate tudi pravi delavski časopis »Delavsko Politiko«. Vem, da vsak delavec vsaj petkrat mesečno kupi en časopis, in sicer zato, da si zavije svojo borno malico, ko gre na šiht. Seveda si kupi meščanskega, ker je bolj obsežen ter mu več zaleže. Torej rekli smo 5 meščansk h časopisov po 2 Din je 10 Din. Saj za 10 Din pa dobite tudi »Delavsko Politiko« skozi ves mesec po dvakrat tedensko. Ona vas sproti informira o vseh važnejših delavskih vprašanjih. Torej tudi to spada k izobrazbi. Nadalje imate strokovni list »Delavec«, kakor tudi brezplačna predavanja in strokovne tečaje, katere prireja Strokovna komisija skupno s kulturno zvezo »Svoboda«, potem mesečnik »Svoboda«, kateri je isto-tako nad vse zanimiv in poučen. Ne smem pozabiti na Delavski žepni koledar, kateri je tako skrbno urejen, da je prav za vsakega kaj poučnega v njem. Morda mi bo kdo ugovarjal, češ, nam to ne nese, kar je v marsikaterem slučaju tudi res, pa kar eden sam ne zmore, lahko storita dva skupaj. Saj časopis ostane cel, čeprav ga bereta dva. Saj tudi pri nas nimamo z rožicami posuto, ker delamo samo po 16 do 20 dni na mesec. Zaslužim povprečno 700 do 800 frankov mesečno, pa vseeno mi mora ostati še za zgoraj omenjene knjige in časopise (razen lista »Svoboda«, katerega dobim od nekega sodruga), organizacijo in francoski časopis. H koncu Vam želim v imenu več sodrugov v Franciji vesel božič in srečno novo leto 1933. L. Edi. Maribor. Mariborski „¥ečernik“ proti Židom. Ta teden je objavit mariborski »Večer-nik Jutra« uvodnik, v katerem je v izvlečku ponatisnil članek ljubljanskega nacionalističnega lista »Pohod« o utrjevanju ži-dovstva v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji. Članek se med drugim zaganja tudi v socialdemokrate, ki baje na Dunaju podpirajo Žide ter povdarja zlasti pogubno širjenje židovstva v Mariboru, ki je baje prišlo sem s starimi tekstilnimi stroji, ter se okorišča pri tekstilnih tovarnah z našo carinsko zaščito. Na članek moramo, v kolikor zadeva nas, odločno, a stvarno kratko reagirati. Predvsem ugotavljamo, da je »Večer-nik« prav dolgo, leta in leta potreboval, preden je čutil potrebo, opozoriti na delovanje mariborskih tekstilnih tovarnarjev in še tega ni storil iz lastne iniciative, temveč šele na pobudo ljubljanskega lista »Pohod«. Ko pa smo mi teden za tednom objavljali konkretno kričeče slučaje izrabljanja našega delavstva po nekaterih tujih tekstilnih magnatih, ko smo prirejali celo predavanja o eksploatiranju delavstva po tekstilnih tovarnarjili, »Večernik« nikdar ni čutih potrebe, da bi o tem karkoli, le besedico poročal. Nasprotno, baš »Večernik« je bil med tistimi številnimi mariborskimi in ljubljanskimi listi, ki je ponovno objav-, ijal in proslavljal vest, da je kak teh tekstilnih tovarnarjev daroval za pomožno akcijo, n. pr. nedavno o tovarni »Doctor in drug«, ki je last dr. Arnošta Zuckerja z Dunaja. Mi smo edini, kot ob sebi umljivo, ignorirali to gesto tekstilnega milijonarja, ker smo se pač zavedali, da je to le drobtinica milijonskih dobičkov, ki jih je ta tovarnar izvlekel tekom kratkih let iz našega narodnega premoženja vsled nenaravno nizkih mezd zaposlenega delavstva, na- ših državljanov, in pa vsled sijajne carinske zaščite. Toda vse to ni glavno. »Večernik« socialne strani, ki je najvažnejša, pri tem vprašanju tekstilnih tovarnarjev sploh ne omenja. Njemu je najvažnejše židovstvo. Mi pa pravimo, da ni merodajna rasna ali verska stran tekstilnih tovarnarjev, ker nam je žal predobro znano, da naše delavstvo na prav enak način izrabljajo tudi drugi tekstilni tovarnarji/ ki niso ravno Židi, so pa celo častne izjeme — na obeh straneh. A najznačilnejše za »Večernik« in »Pohod« ter vse, ki stojijo za tema listoma, izdajatelje in somišljenike, pa je dejstvo, da so prišli vsi tekstilni tovarnarji, ki jih omenja »Večernik«, v Maribor in tukaj dosegli obrtne pravice, stavbna dovoljenja itd., potom vlog slovenskih advokatov, najodličnejših reprezentantov v naprednem in katoliškem taboru, čeprav so vsi ti tovarnarji po nacionalnosti Nemci. Značilno je, da noben teh nemško-tekstilnih tovarnarjev, po »Večerniku« »židovskih«. nima za zastopnika kakega nemškega advokata, ki jih je v Mariboru tudi precej, ampak zastopata prav brez. izjeme vse te tekstilne tovarnarje edino dva slovenska odvetnika, t. j. bivši župan dr. Alojzij Juvan in sedanji župan dr. Franjo Lipold, tudi v delavskih tožbah na mezde, odpovedi, nadure itd. Eden teh je celo družabnik takega tekstilnega tovarnarja in je baš njemu uspelo, da je dosegel po prevratu celo jugoslovansko državljanstvo za tega tekstilnega tovarnarja! Mislimo, da smo s tem povedali več kot dovolj in je sedaj naloga »Večernika«, da zadevo razčiščuje naprej! Kam z barakarji? Kakor znano, se je mestna občina mariborska odločila, da bo nastanila prebivalce barake v Kraljeviča Marka ul. v starih popravljenih vagonih, za katere je zaprosila pri tukajšnji delavnici drž. žel. V celoti bi bilo potrebno najmanj 35 vagonov, da bi se baraka mogla izprazniti. Radi dodelitve teh vagonov mestni občini, je moral župan v Beogradu osebno intervenirati pri ministrstvu. Med tem je mestni gradbeni urad pripravil načrte za postavitev vagonarske kolonije v gramozni jami na Teznu. — Ko so bile končno priprave v polnem teku in je neko časopisje že dalo duška svojemu veselju, da se je končno mestni upravi posrečilo rešiti težavni problem barakarske mizerije, se je izkazalo, da so bile vse nade preura-njene. Dejstvo je, da je v tukajšnji železniški delavnici na razpolago največ 13 vagonov namesto zaprošenih 35, in da bo polomija popolna, se je sedaj oglasila tudi še tezenska občina, ki izjavlja, da se na njenem ozemlju ne bo smelo postaviti vagon-ske naselbine, ker je tudi ni nihče vprašal za dovoljenje. Tak je torej položaj. Vse to nam nazorno prikazuje, s kakšno brezgla-vostjo se je v tem vprašanju postopalo. Danes pa stoji občina tam, kjer je stala pred , več meseci, ko se je o tem začelo razpravljati. Tedaj se je govorilo o tem, da bodo barakarji še pred zimo prišli na suho in na toplo. Sedaj so pa vsi ti načrti popadali gden za drugim v vodo. Na tak način se takih problemov ne rešuje. Gotovo najznačilnejše pri celi stvari pa je to, da je hotela občina postaviti vagonsko naselbino kar na območju tuje občine, ne da bi bila le-to sploh vprašala za dovoljenje! To je, milo rečeno, naravnost nepojmljivo in neodpustljivo! Občinska uprava se sedaj peča z mislijo, razpostaviti tisti ducat vagonov okoli barake v Kralja Markoviča ul., da bi se na ta način barako skrilo za vagone. Zopet nov kolosalen načrt! Barakarji se torej lahko pripravijo na prezimovanje in prezebanje v dosedanji podrtiji! Hijene. Te dni so svojci opazili, da je neki individij zopet oskrunil grob brezkonfesijpnalnega otroka B. P. na pokopališču v Studencih. Že pred meseci so bile na grobu nase-jane cvetlice izruvane, namesto teli pa je nek podlež vsadil na grob krompir, sedaj pa je s silo odstranil nadrobni napis z znakom svobodomiselstva — mačeho. Kako podel mora biti vendar tak vernik, kateremu je v njegovi verski nestrpnosti na poti celo grob nedolžnega brez-konfesijonalnega otroka. Žival bi brščas takšnega dejanja ne bila zmožna. Želeti bi bilo, da se krivca čimpreje izsledi ter eksemplarično kaznuje, zato je dolžnost vsakogar, da pri tem pomaga. Verodostojni podatki, ki bi služili za izsleditev krivca, se naj prijavijo uredništvu našega lista ali pa direktno pri orožniški postaji v Studencih. Za pomožno akcijo. Uslužbenci mestne občine so sklenili prispevati 2a šolska deca (uatulte f»d nas na Sto*nsUwe*n št. 6, tcqovina £{udsUe hsUacne d. d. skozi štiri mesece 1% svojih mesečnih prejemkov za pomožno akcijo. V prid pomožni akciji priredijo mariborski športni klubi na novega leta dan nogometne tekme, ki se bodo vršile na športnem prostoru SK »Maribora«. Čisti dobiček je namenjen v prid pomožni akciji. Mestni upravni odbor je minuli petek na svoji seji pričel razpravljati o vprašanju zgraditve nove tržnice na prostoru ob Bergovi hiši. Radi tihotapstva sta bila te dni obsojena od mariborske carinske oblasti dva avstrijska posestnika, in sicer vsak na 30.000 Divi ali pa 9 mesecev zapora. Obsojenca sta se odločila za zaporno kazen. Novo varnostno signalno napravo za železniška križišča je izumil Mariborčan g. Franjo Čoš. Minuli četrtek je imenovani demonstriral svoj izum pred komisijo strokovnjakov. Radi poskušene tatvine rib pa je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen Štefan Pajtler na en mesec strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Temu bržčas ribe ne bodo več dišale. Nezgoda. Minuli pondeljek se je pri opravljanju svoje službe težko ponesrečil kurjač Franc Markovič, uslužbenec v tekstilni tovarni Hutter. Ponesrečeni se zdravi v splošni bolnici. Mestni avtobusni promet. V soboto, dne 31. t. m., vozi ob 14. uri mestni avtobus na Reko. — V nedeljo, dne 1. januarja, pa ob 17. uri iz Reke v Maribor. Cena za eno smer vožnje Din 10.—. Mariborsko gledališče. V soboto, dne 31. dec., ob 21. uri: »Pri belem konjičku«; v nedeljo, dne 1. januarja, ob 15. uri: »Friderika«, znižane cene, ob 2(X uri »Viktorija in njen huzar«, gostuje g. Peter Burja. Premllera »Nevihte«, pretresljiva drama ruskega pisatelja Ostrovskega, bo v začetku prihodnjega tedna. Režijo vodi g. J. Kovič. — V režiji g. Bachmana pa se pripravlja otroška predstava »Maksa in Morica«. Silvestrov večer. Pevski odsek pekov priredi dne 31. t. m. Silvestrov večer, ki se bo vršil v Gambri-novi dvorani. Na sporedu so pevske točke, nastopi komikov, srčna loterija, pleš itd. Igra godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev«. Vstopnina Din 10.—. Prijatelji pekov dobrodošli! Delavci in nameščenci jedo aamo v Javni kuhinji na Slomškovem trga št. 6. Trbovlje. Nesreča, V petek, dne 23. t. m. je na vzhodnem okrožju ponesrečil rudar Zavrl Milan. Bil je zaposlen pri spajanju vozičkov. Spojka pa je bila prekratka, vsled tega jih ni mogel spojiti tako hitro, kakor je pač danes vsled vedno večjega priganjanja običaj. Še preden je bil Zavrl s svojim delom gotov, je vlak potegnil, on se pa vsled ozke proge ni imel kam umakniti in so ga vozički popolnoma zmečkali, tako, da je malo upanja, da bi okreval. Odposlan je bil takoj v bolnico v Ljubljano. Dramska predstava. V nedeljo, dne 1. januarja priredi dram. odsek »Svobode« gledališko predstavo »On in njegova sestra«, v dvorani Del. doma s pričetkom ob 4. uri popoldne. Vabljeni vsi, kateri se hočejo enkrat pošteno zabavati. Predprodaja vstopnic v trgovini Del. doma in na dan predstave pri blagajni. Silvestrov večer. V soboto, dne 31. t. m. priredi »Zveza rudarjev Jugoslavije« v dvorani Del. doma običajni Silvestrov večer. Vabljeni vsi! Hrastnik. Silvestrov večer priredi Svoboda 1. z lepim sporedom: nastopil bo pevski zbor, dramski odsek z igro »Zaklad«, burka v 1 dejanju, in malčki s številnimi deklamacijami in recitacijami. — Sodeluje šramel-godba; ples, šaljiva pošta itd. Vstopnina Din 3.— za osebo. Začetek ob 7. uri zvečer. Sodrugi in sodružice, posetite to našo prireditev. — Na novega leta dan pa nastopijo naši malčki z veselo igro v 4 dejanjih »Lola«, spisal J. Ribičič. Sodrugi in sodružice, kakor vedno, napolnite tudi tokrat dvorano. — Odbor. Jesenice. Požar v KID. Na božični večer, v soboto, dne 24. t. m., okrog šeste ure, je začela vznemirjati Jesenice, ki so se pripravljale na praznovanje zimskega sončnega preokreta v obliki katoliškega Božiča, parna sirena tovaren KID. ki ob tem času vedno naznanja požar. Ali megla je pokrivala dolino in ljudje, ki so odpirali okna in gledali, kje bi bil požar, so jih z začudenjem zaprli, ker ni bUo videti prav ničesar. Ljudje so se že malo umirili, ko se je po pol uri oglasila sirena znova in z večkratnimi klici javljala, da je nevarnost velika in naj pridejo požarne hrambe še iz večje dalje kakor so že prišle. Zdaj se je videl pa že tudi plamen, ki je prihajal iz nekakšne sredine tovarne, tam za glavnim vhodom v tovarno nasproti Delavskemu domu na Savi. Gorela je mizarua KID, ki je večinoma tudi pogorela. Zlasti je pogorela zaloga v tej mizami, ki je sestojala iz modelov za livarne, iz firneža, barv itd. V nevarnosti je bilo več sosednjih oddelkov, zlasti pa bi lahko zavrla delo v tovarni ev. poškodba električnega kabla tovarniške električne napeljave iz Zasipa in Radovne, ki gre skozi drugi del tega poslopja. Zaradi tega je bila glavna skrb vsega reševalnega dela osredotočena na ta kabel in posrečilo se je gasilcem rešiti ga. Požar starega poslopja mizarne, zlasti pa inventarja v njej, je povzročil precejšnjo škodo, ki pa je krita z zavarovalnino. Na licu mesta je delovalo več požarnih bramb, ki so po 10 do 12 ceveh metale vodo na goreče poslopje. Vzrok požara še ni znan. Najbrž bo to kak kratek stik ali kaj sličnega. Pri reševanju in gašenju sta se dva gasilca lahko poškodovala. Druge večje nesreče ni bilo. Mizarska delavnica je bila nad 50 metrov dolga in okoli 10 metrov široka. Dogodek ni le za tovarno neugoden, marveč tudi za del jeseniškega delavstva. Delavnica je imela veliko zalogo lesa, stroje, nad sto lesenih strojnih modelov in vse je zgorelo poleg vsega drugega orodja. Tovarniške objekte sicer stražijo čuvaji, tako, da je neverjetno, da bi bil kdo ogenj podtaknil. Po vsej verjetnosti je nastal požar zaradi kratkega stika elektrike ali zaradi slabe napeljave plina. Delavnica j'e bila zgrajena obenem s tovarno pred kakimi 35. leti. Gasilci so storili, kar so mogli, vendar je škoda velika. Dva graničarja med seboj. Na jugoslovensko-avstrijski meji nad Javornikom, v takozvanih javorniških Rovtah, je nastanjena četa graničarjev, ki pač pazijo na obmejni promet. Med graničarji je bil tudi neki prostak, ki je pa na straži prav če-sto zaspal. To je njegov predpostavljeni že večkrat opazil, pa mu je odpustil. Ko pa se je to zgodilo zopet v petek, dne 16. t. m., mu je predpostavljeni zagrozil, da ga bo naznanil. Kmalu nato je predpostavljeni odšel, prostak pa je bil izmenjan.. Spodaj, kjer imajo graničarji svojo postajo, je kmalu nato napadel oni prostak svojega predpostavljenega in ga s tremi revolverskimi streli smrtno ranih tako da je ranjenec umrl že na poti v bolnico. Ko so potem iskali morilca, so istega našli na Počivališču, nedaleč od vodovodnih napeljav KID tu:di mrtvega. Ta se je usmrtil z ročno granato, ki ga je raztrgala in usmrtila na mestu. Ta graničarska tragedija je na ljudi prav neugodno vplivala. Obadva mrtveca sta bila po rodu Srba. Izpopolnitev zadružnega zvočnega kiqa »Radio« na Jesenicah. Pri Jelenu oz. v sedanjem »Delavskem domu« na Savi-Jeseni-cah je bil že pred' 16 in več leti kino. Okrog leta 1920 je prišel ta kino v napol zadružno last in po nekaj letih je postal povsem lastnina Stavbne in gostilniške zadruge »Delavski dom« na Savi, sedanje Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko. Leta 1927. se je kino »Radio« preselil iz velike dvorane v Delavskem domu v lastno zadružno poslopje poleg doma, ki je prav okusno napravljeno. Leta 1930. je ta zadružni kino dobil zvočno aparaturo po sistemu glasbe na igle In pred 14. dnevi je bila pa instalirana k tej aparaturi najnovejša in najmodernejša aparatura po sistemu svetlobnega glasu oz. zvoka. Zdaj bo kino uprizarjal lahko vse moderne in najmodernejše filme in za božič je bil igran prvi film na to novo aparaturo. Jeseničani so zelo veseli te izpopolnitve, ker je zadružni kino »Radio« edini kino sploh, in bodo dokazali to s svojim obiskom, zlasti, ker naša delavska zadruga ni' — kljub vsem izdatkom za to novo aparaturo — prav nič povišala cene vstopnicam. F^redstave so redno vsako soboto ob 8. uri zvečer in vsako nedeljo ob 3., 5. in 8. uri popoldne. Prav tako vsak praznik in dan pred praznikom. Za Silvestrovo ih Novo Teto je na sporedu ve-lefilm »Don Juani garnizije«, ki bo gotovo vzbudil obilo zanimanja. Širite naS list! Ptuj. Pomožna akcija. Tukajšnja občina je izročila odboru pom. akcije za brezposelne znesek Din 860.—, kateri se je razdelil po 50 in 100 Din med najpotrebnejše. V interesu vsakega brezposelnega je, da se takoj prijavi. Naši zastopniki bodo poskrbeli, da se bo napravilo za vsakega, kar je le mogoče. Spomenico, ki smo jo predložili, objavimo prihodnjič. Svobodaši in vsi, ki jim je na srcu napredek in izobrazba delavstva, naj se udeležujejo redno naših predavanj, ki se bodo vršila vsak četrtek v novih društvenih prostorih. SPORED PROSVETNEGA DELA SEZONE 1932—1933. JANUAR: 5. jan. 1933: »Postanek človeka in razvoj sveta« (skioptično predavanje). 10. jan. 1933: Skupno čitanje Markso-vega »Kapitala« (marksistični seminar). Najfinejši rum Brandy Pristna slivovka <► JAKOB PERHAVEC tvornica likerjev, desertnih vin in sirupa MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9. / TELEFON 25-80 12. jan. 1933: »Zgodovina velikih kmečkih bojev« (skioptično predavanje). 14. jan. 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcionarje. 17. jan. 1933: Skupno čitanje Markso-vega »Kapitala« (marksistični seminar). 19. jan. 1933: »Telesna kultura in delavski šport« (skioptično predavanje). 21. jan. 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcijonarje, 24. jan. 1933: Skupno čitanje Markso-vega »Kapitala« (marksistični seminar). 26. jan. 1933: »Spolno vprašanje mladine« (skioptično predavanje). 31. jan. 1933: Skupno čitanje Markso-vega »Kapitala« (marksistični seminar). Poštenost v današnji trgovini... »The Link«, časopis za mednarodno informacijsko službo angleške Velenakupne družbe konzumnih društev, je iz nekega dnevnika ponatisnil to-le poročilo: »Včeraj sem kupil dva kilograma kave in sem našel doma, da je bilo v zavitku med kavo četrt kilograma koruze. Če mi trgovec, v čigar trgovini sem to kavo kupil, ne pošlje takoj še četrt kilograma kave, bom njegovo ime objavil, v časopisju.« — Šp tekom istega dne je poslalo temu kupcu deset trgovcev iz raznih krajev mesta po četrt kilograma kave. Zalog. Tukajšnja podružnica »Svobode« priredi dne 31. decembra 1932 silvestrovanje v vseh prostorih gostilne C. Požara v Zalogu s pestrim sporedom: vprizorilo se bo več burk in šaljivih prizorov, opolnoči alegorija, tako da bo za posetnike dovolj razvedrila in zabave. Med pavzami bo igral tamburaški zbor. Zato nikar ne zamudite prilike. — 8. januarja 1933 pa bo dramatični odsek vprizoril istotam Etbin Kristanovo socijalno dramo v 3. dejanjih »Zvestoba«. Drama nudi lepo sliko iz delavskega življenja in bo gotovo napravila na vse gledalce globok vtis, posebno sedaj, ko je izkoriščanje s strani pod- jetnikov doseglo svoj višek. Na svidenje na obeh omenjenih prireditvah! Silvestrov večer Svobode v Ljubljani se vrši v veliki dvorani Delav- ske zbornice. Začetek ob 20. uri. Za pester spored preskrbljeno. Vabimo vse sodruge in sodružice, da se nrlpl P7P S. K. Svoboda Ljubljana, J Tovarn^viitgkeg^iMPjritncflakifa 11. Kušar Vič pri Uubliani Prodaja na drobno in debelo! Podpisana si štejeva v dolžnost, zahvaliti se vsem cenj. gostom, ki so najino kavarno doslej posečali, ter jim želiva vegdcMiwreCn