Št 243.
V Ljubljani, torek dne 1. novembra 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak d en — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3 uri zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 5, uri zjutraj. •— Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nižtvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K9—, četrtletno K4*50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Sudetski Nemci prosijo pomoči pri alpskih Nemcih.
Ob času, ko se vrše v Pragi pogajanja med Nemci in Čehi za mir med obema narodnostmi, pošiljajo praški Nemci po svetu mile prošnje za podporo nemškemu »Turn-vereinu" v Pragi. Dobili smo v roke tako vabilo za podporo, ki se glasi:
Nemški moški „Turnverein“ v Pragi
(ustanovljen 11 junija 1858.)
Vaše blagorodje!
Novo vzgajališče nemškega življa ima nastati na bregu Vltave. Nemškemu moškemu telovadnemu društvu (Turnkreis Deutschosterreich) se je posrečilo po 22 letnem obstanku, v srcu mesta Prage, v Finski ulici, blizu staromestnega trga, kupiti stav-bišče, na katerem se sezida telovadnica z drugimi potrebnimi prostori. Leta 1911. se začne zidati, S tem izdajamo oglas za podporo na vse nemške sorojake, ki jim je na srcu obstanek nemštva. Društvo samo ni zmožno, da bi plačalo vse stroške, ki so preveliki — za stavbišče se je plačalo 160.000 K cela stavba bo stala 350.000 K. Saj tudi stavba ni namenjena samo Pragi, ampak celi nemški Avstriji, ki svoje sinove in hčere pošilja v tako velikem številu v mesto na bregovih Vltave, in ta bo gotovo rada pripomogla, da se jim postavi stalno vzgajališge za telovadbo in izobrazbo. Tako torej poživljamo vse in velja naš klic vsem, ki hočejo biti branitelji in množitelji nemške posesti in posadke v Pragi.
Podpisani so pod oklicem, predsednik in tajnik nemškega praškega »Turnvereina", pod njima krajevni nemški minister Schreiner in nemški deželni in državni poslanci: Ze-liger, Pacher in Herold.
Pridejan je tudi poštni ček, s pripombo, naj se nakaže najmanj 200 K, kot brezobrestno in neodpovedno posojilo.
Kakor je znano, imajo Nemci v Pragi slavno in bogato hranilnico, ki je enaka naši kranjski Šparkasi (Češka sporitelna), ta rada varuje nemško posestvo v Pragi. Tudi podpisani gospodje so si tekom svoje politične karijere pripravili lepo premoženje, s katerim naj varujejo nemštvo na bregu Vltave. Morda jim bodo pomagali alpski Nemci, toda ti imajo tudi svoje stroške, pri ponemčevanju slovenske zemlje. Zato ne verujemo na velik uspeh, posebno, če bodo njih pozivi prihajali v naše roke. Zabeležili smo ta slučaj, ker je važen dokument, kako si hočejo pomagati praški Nemci v svoji stiski, ko Praga noče biti dvojezično mesto.______________________
Iz slovenskih krajev.
Iz Mokronoga. Zapustil nas je sodnik g. Zwitter, starosta mokronoškega Sokola in odšel na svoje novo mesto v Novo
mesto. Ker je bil osnovatelj in takorekoč duša „Sokola“, je vsem žal za njim.
Iz Krmelja pri Št. Janžu. Pri „Wer-ku“ so koncem pretečenega tedna praznovali, ker niso imeli kaj delati, ozirom, niso smeli delati. Ta presneti „Werk“ je kakor stara polomljena ura, naenkrat se kaj polomi. Razlika je samo ta, da se „Werk“ v Krmelju ne more potreti, ker mu teh lastnosti manjka. Trdoživ pa je kakor žaba; izderi ji drob in srce, pa vedno se kraki še gibljejo, samo pobezati jih je treba. Tolažimo se vedno, da bo svoje čase še velik in slaven in da bo razsipal bogastvo na vse strani, — če se le odpre kje zlata ruda, katere se bo izvažalo toliko, kakor sedaj rujavega premoga. Krmelj leži tričetrt ure od Št. Janža proti jugu v ozki dolinici obdani na obeh straneh z nizkimi griči. — Pred 501eti je tu stala tovarna za cink. Ker so že takrat kopali tukaj premog, so ga porabljali v tovarni, cinkovo rudo pa so dovažali od drugod in cink zopet odvažali drugam. O takratni gospodi krmeljski (»fabriški") se stari ljudje bolj pohvalno izražajo, kot o sedanji. Kljub temu, da je bil takrat zaslužek v vsoti manjši, si je ljudstvo razmeroma neprimerno več prihranilo, o čemer sedaj ne more biti govora. Podjetje je bilo večje in se je vse drugače lepo rentiralo kakor današnji »Werk“, ki menda ogromno stane, pa bore malo do-naša, tako da je vedno deficit. Pred časom je stala v Krmelju samo Papeževa gostilna in par bajtic pod Hnicem. Sedaj obsezav nad 30 številk in ima svoje ime po gostilni g. Papeža od nekdaj vulgo Krmelj. Preje je bilo v navadi ime „fabrika“ in še zdaj se rabi to ime. Slovensko ime so popačili v nemščini v Karmel, ker so se bali, da bi si Nemci polomili jezike, če bi morali izgovarjati Krmelj. Zadnji direktor je sezidal lično vilo na nasprotni strani sedanje grajzlerije; s prenehanjem tvornice so imenovano vilo podrli in zdaj raste tam grmovje in rbida, kakor bo s časom rastla tudi na kraju grajzlerije, kadar bo „Werk“ v »Bogu zaspal1*.
Splošni pregled.
Nemčija in Rusija.
Rusko časopisje se v zadnjem času obširno bavi z vsenemškimi plani in z razmerjem Rusije do Nemčije. »Novoje Vremja“ piše o svetovni nemški politiki in o nemškem postopu na vzhod. Rusija je dolgo stala v službah Nemčije; na najvišjem mestu so v Rusiji odločevali Nemci, in še danes so jim odprta vrata v Rusijo. „N. V.“ spominja na postopanje Rusije leta 1878. in na oni klic nemškega cesarja o »rumeni nevarnosti" (narodi Evrope branite svoje pravice), ki je gnal Rusijo v vojno in v poraz na daljnem vstoku. Tako je hotela
Nemčija določevati nalogo Rusije in je hotela odvrniti nje pozornost od nemških planov, ki so segali na najvažnejšo točko — na zapadno Azijo. Pri perzijskem vprašanju se je to pokazalo najlepše. Nemški cesarje izrazil nemškim bankam, ki hočejo dati Turčiji denarja, svoje zadovoljstvo in je gratu-liral nemškemu poslaništvu v Carigradu za njegove intervencije. Zaradi napetih razmer v Perziji je to posojilo političnega namena in je naperjeno proti Rusiji in Angliji. Dasi se je nemški cesar v Bruselju postavljal na stališče večnega miru in se je tudi Anglija izrazila za mir, je vendar videti, da se ta mir vzdržuje le po starem pravilu: če hočeš imeti mir, pripravljaj vojno. Zato rusko časopisje našteva vse one prilike, pri katerih je nastopil cesar Viljem proti Rusiji: na Balkanu, v Turčiji, v Perziji, na Kitajskem. Kakor se zdi imajo pogosti sestanki cesarja Viljema in carja Nikolaja več pomena, nego se splošno misli in neenergični car stoji menda pod uplivom odbogaposlanega cesarja. Zato govori „N. V.“ o pomenu rusko-francoske zveze in o angleško-ruski entente in pov-darja pomen samostojnega postopanja brez nemškega upliva. Dalje svari list pred velikim zaupanjem napram romantičnim politikom in poziva k previdnosti pred nemškimi plani, ki merijo na vzhod. Ti plani gredo preko Avstrije na Balkan in preko Turčije v Perzijo. Tu je središče svetovne nemške politike.
Perzija.
Listi poročajo, da je vlada prestregla nekaj pisem prejšnjega odstavljenega šaha, ki je v njih svoje privržence pozival h nemirom in je obljubljal, da bo podpiral njih delo. Zaradi tega se mu ustavijo dohodki. — Nemiri v severnem delu se nadaljujejo, revolucijonarji se zatekavajo k ruskim konzulom, ki jim baje nudijo zaščite. Minister Stolypin je imel zaradi perzijskih dogodkov na svojem stanovanju sejo, katere se je udeležil tudi minister zunanjih zadev in vojni minister. — V Angliji sta minister Geax in kancler Grey odločno zavrnila mnenje, da je vojna nevarnost na obzorju. Nemčija je zahtevala od Anglije jasnega odgovora zaradi njenega postopanja v perzijskih nemirih, vendar ni prišlo doslej do nikakega napetja med obema državama.
Vstaja v Uruguay.
V	državi Uruguay je izbruhnila revolucija. Cela meja ob Braziliji je zasedena od revolucijonarjev. Argentinska republika je ukrenila vse potrebno, da ohrani svojo ne-utralnost. Vstajo so provzročili nasprotniki kandidata za prezidentsko mesto, senorja Battleja. Brzojavne in železnične zveze so razbite in poškodovane.
Grško.
Venizeloz je obljubil revizijo ustave in nov reformni program. Tekom treh mesecev bi se rešilo parlamentarno vprašanje. Pri
reviziji financ se je izkazalo 12 milijonov deficita; istotoliko bi dosegel deficit v tekočem letu. Stranke so proglasile, da se ne udeleže novih volitev. Bivša kralj, svetnika Theotokis in Rhall sta odklonila poset pri kralju, ker se ne smatrata več kraljevska svetnika.
Odmevi železničarske stavke v francoski komori.
Interpelacije proti ministru Briandu zaradi njegovega postopanja proti staVkujočim delavcem se nadaljujejo. Socijalisti bi na vsak način radi dosegli, da bi Briand demisijo-niral. Seje so zelo burne, socijalisti nastopajo z vso brezobzirnostjo in pri govorih jih podpira galerija s svojimi demonstracijami. Briand stoji neomajano na svojem stališču, da je imela stavka revolucijonarne namene in da je bil dolžan braniti interese družbe in države. Socijalisti groze celo s prevratom, vendar se jim ni doslej posrečilo pripraviti Brianda do demisije.
Abdul Hamid.
Turški sultan Abdul Hamid v pokoju je obolel na nervozi in raznih drugih starih slabostih.
Dnevne vestS.
Našim naročnikom, ki jim je potekla naročnina koncem oktobra, ali pa celo še prej, smo poslali položnice in jih prosimo, da bi nam čim prej poslali naročnino.
Iznenadeni so bili včeraj ljubljanski naročniki našega lista in oni, ki »Jutro* kupujejo v tobakarnah, ker tako zgodaj ga še nikdar niso dobili. Od sedaj bo izhajalo »Jutro* redno tako zgodaj in bo našim či-tateljem tudi v tem oziru popolnoma ustreženo.
Slovensko deželno gledališče. Danes se igra izven abonnementa (za lože par) znana Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči* zg. Verovškom in gdč. Wintrovo v glavnih ulogah. Cene so zelo znižane. — V četrtek opereta »Grof Luksemburški" (za nepar). — V soboto prvič Schnitzlerjeva drama v treh dejanjih »Ljubimkanje" in H. Sudermanna »Fric“. — V nedeljo popoldne za goste z dežele, ki pridejo h koncertu »Glasbene Matice" opereta. — Prihodnji teden »Dolarska pricesa". — Gosp. Etbin Kristan je ravnateljstvu izročil svojo novo dramo v petih dejanjih »Samosvoj".
Časten večer Davorinu Jenkotu priredi »Glasbena Matica", l^kor smo že poročali, dne 6. novembra v veliki dvorani hotela »Union" povodom 501etnice slov. narodne himne »Naprej". O postanku te naše marseljeze piše mojster Davorin Jenko v 3. zvezku letošnjih »Novih akordov* tako-le: »Dne 16. maja 186 0. leta je zložil Davorin Jenko pesem
LISTEK.
MICHEL ZfcVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[143
»Slišala sem samo, da vam Giovanni Malatesta daje sestanek jutri zvečer pri skali, ki ji pravijo Glava. Več nisem hotela slišati, kajti razumela sem."
»Če je že tako, potem milostljiva, je res: gospod Malatesta me je pozval za jutri zvečer ..."
Primavera je pritiskala roko na srce, ki ji je burno udarjalo v prsih.
»Pa če bi vas jaz prosila ..." je zamrmrala boječe.
Glas ji je zastal; ta hip jo je minila najhujša duševna muka, kar jih je kdaj okusila v življenju.
»Česa me hočete prositi, milostljiva,* je hladno vprašal Ragastens.
»Da se ne bijete,* je Primavera bolj vzdihnila kakor odgovorila. »Oh, naj vam razložim svojo misel ... Saj vendar med vami in Malatesto ne more biti nobenega povoda za resnično sovraštvo . , . Jaz poznam Malatesto . . . Njegov značaj je vročekrven in „ razburljiv, toda njegova duša je viteška, plemenita ... Če bi mu vi rekli ... če bi mu dopovedali, da v tem trenotku nimata pravice prelivati svojo kri . . . prepričana sem, da bi se odrekel . . .“
»Ah, milostljiva," je izbruhnil Ragastens, »vaša čuv-stva vas zapeljujejo! Vi hočete od mene, da naj se umaknem in ponižam 1 ... To se ne bo zgodilo! .. . Toda pomislite milostljiva," je dodal mahoma s koprnečim glasom, ,v tem
dvoboju ne bo padel Malatesta . . . Z Bogom, milostljiva! ..."
In zbežal je, ves blazen od bolesti in ljubosumnosti. Primavera je obstala nekaj hipov kakor okamenela, vsa osupla, ker je zdaj razumela vitezovo misel. Nato pa, ne da bi se zavedala, kaj dela, se je vzpela pokonci, iztegnila roke in zaklicala:
»Ragastens! . . .“
Toda vitez je bil že daleč. Ni je slišal. Primavera se je zrušila na klop in se krčevito razjokala.
Nenadoma pa so se v parku pojavile luči. Začuli so se glasovi, klicali so jo . . . Primavera se je stresla, ko je med temi glasovi spoznala glas kneza Manfredi. Nekaj hipov nato je stal pred njo Manfredi v lastni osebi.
»Vendar vas najdem,* je vzkliknil starec. »Tu ste, draga Beatrice ... Bil sem že v smrtnem strahu... Dajte mi roko . . . spremim vas nazaj.*
»Takoj pojdem, knez!" je odgovorila Beatrice. »Toda rada bi še malo sopla svežo dišavo te lepe noči . . .*
Knez se je obrnil k bakljenoscem ter jim mignil, da naj odidejo. Ko sta bila sama, je sedel k svoji mladi ženi.
»Prav imate,* je dejal, »sladke so minute, ki jih človek preživi v samotnem sanjarstvu, daleč od nadležnežev . . . Ta krasna noč! . . . Kako mirno je vse! . . . Kako daleč sva od sveta! ... Ali umevate mojo srečo, Beatrice ? . .
Prijel jo je za roko. Pustila mu je. Toda obenem se je zdrznila, česar pa starec ni opazil.
»Mojo nesluteno, nepričakovano, neupano srečo!* je nadaljeval knez Manfredi. »Kdo bi si bil mislil, da ne boste odlikovali nobenega izmed tolikega števila mladih velikašev, očaranih od vaše lepote, in da izberete mene, starca, ki stoji z eno nogo v grobu! . . .*
»Knez . . .*
»Ne, draga Beatrice . . . Dajte, da izrazim neizmerni ponos, s katerim me navdaja ta vaša volitev . . .*
In knez Manfredi se je sklonil ter pritisnil svoje vroče ustnice na roko Beatrice. A to ni bil več poljub dvorljivosti, to je bil poljub ljubezni! Primavera je tiho vzkriknila in skoraj silovito potegnila roko nazaj.
»Kaj vam je, Beatrice?* je vprašal knez, presenečen od te burne kretnje.
Kaj ji je bilo? . . .
Takrat, ko je vsa poražena nad predlogom Malateste in nahajajoča se pred dvojno možnostjo, ali naj se sprejme ta predlog, ali pa naj gleda, kako se poruši in propade vse delo obrambe, ki ga je pripravljala toliko časa, zajela misel, da bi si izbrala za soproga starega Manfredija — takrat ni mislila na ta trenotek, ko bo starec pomlajen od ponosa in radosti, hotel biti njen soprog tudi drugače kakor pa samo z imenom 1
Podobna preganjani srni, je bila ona mislila samo na to, kako bi se izognila neposredno preteči nevarnosti. In nevarnost je zanjo obstojala v tem, da bi utegnila postati žena Malateste ali koga drugega izmed mladih gospodov, katerih strast je poznala že dolgo časa. Zatekla se je bila
v naročje starca, ki se ji je zdel bolj nekakšen oče. In zdaj se ji knez Manfredi nenadoma razodeva kot zaljubljenec, goreč zaljubljenec, ki se mu mudi zahtevati svoje pravice.
Ah, že v prvi minuti si je bila svesta svoje strašne zmote. Zdaj pa se je na tihem preklinjala, da se ni znala ustavljati in se ni šiloma uprla ropu svoje svobode.
Stari Manfredi je nekaj trenotkov molčal. Nato je dejal: »Pojdiva, draga Beatrice . . . vrniva se/ (Dalje.)
»Naprej zastave Slave". Davorin je pri neki priložnosti zaprosil Simona Jenka da bi zložil pesem, katera bi bila pripravna za koračnico, da se poje pri izletu. Čez nekoliko dni je dobil Davorin od prerano umrlega Simona pesem »Naprej". Poskušal je večkrat, da jo komponira, ali ni mogel najti melodije, katera bi odgovarjala tekstu. Ves trud je bil zastonj. 16. maja popoldne gre v Baderjevo kavarno na Dunaju, ki je bila blizu vseučilišča. Tukaj je začel čitati staro »Presse", ki je v podlistku napadala in grdila slovenski narod na način, kateri je bil svojstven temu Slovenstvu vedno sovražnemu listu. Ta članek je Davorina tako razsrdil, da je vrgel list stran in šel iz kavarne. Na ulici začne naenkrat peti tiho v sebe »Naprej zastava Slave"! Ustavlja se in ves začuden reče: Glej! tako dolgo sem se brezuspešno mučil, da bi dal napev tej pesmi, a sedaj v moji razburjenosti našel sem nenadoma napev pesmi: »Naprej zastava Slave". Davorin gre v Pra-ter in v gostilni »zum Hirschen" napiše to pesem tako, kakor se še danes poje. Prvikrat se je pela v javnosti dne 22. oktobra 1860. 1. na besedi »Slovanskega pevskega društva" v dvorani pri »Sperlu" na Dunaju v navzočnosti mnogoštevilnega slovanskega občinstva. Njeni glasovi so elektrizovali vse navzoče občinstvo tako, da odobravanja ni hotelo biti ni konca ni kraja. Takoj na to se je raznesla pesem po vsem Slovenskem ter je malone postala narodno blago. A tudi ostali slovanski narodi so jo brzo sprejeli in tudi med njimi se je istotako udomačila kakor v Slovencih. Posebno Čehi in Hrvati niso pozabili pri slavnostnih prilikah na to navduševalno himno. Pruske vojne mpzike so jo 1. 1866. svirale pri vhodu in izhodu iz Češke, a ruske vojne muzike pri vhodu v Plevno, Sofijo in Karo". Pripominjamo, da je himna »Naprej" izšla tudi v angleškem prevodu.
Apel na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Kar si nekateri višji železniški uradniki dovoljujejo v poslednjem času, je že skoro neverjetno. Poročamo sledeči slučaj dobesedno, kakor smo ga prejeli in vprašamo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, če res ni mogoče priti tem neznosnim šikanam v okom ? Dne 8. oktobra je pripeljala neka stranka okolu tričetrt na dve popoldne na kamniški kolodvor blago. Ker so bila skladiščna vrata zaprta, je lastnik dotičnega blaga odložil blago na peronu in potem čakal, kdaj prično železniški delavci z delom. Ker pa je čakal že več kot pol ure, odide v pisarno, kjer mu tamkajšnji uradnik pove, da bi morali biti delavci že na delu. A čudo! Mesto da bi železniški delavci delali na kolodvoru, so obirali na vrtu g. Reparja, načelnika kamniškega kolodvora jabolka in odšli šele potem v skladišče, ko so obrali že vse jablani. G. načelnik je dobro videl, da čaka pred skladiščem stranka in šel celo še dvakrat osten-tativno mimo, ne da bi se zmenil za stranko. Tako postopanje je naravnost izzivalno. Ali je prvič g. načelnik Repar zato tukaj, da šikanira stranke ostentativno in se še ne zmeni zanje. Ali so drugič delavci zato na kolodvoru, da mu obirajo jablani in da dela ž njimi kar hoče. Pričakujemo, da bo ravnateljstvo državnih železnic upoštevalo te vrste in podučilo g. načelnika Reparja, kako se mora obnašati napram strankam in delavcem.
Gospodje zdravniki deželne bolnice
so darovali preostanek prispevkov za venec pokojnemu asistentu dr. Friedrichu v znesku 67 kron za obnemogle člane »Društva zdravnikov na Kranjskem".
V	prisilni delavnici je zdravstveno stanje, kakor nam poroča mestni fizikat, izvrstno. Med prisiljenci se v zadnjem času
Mali listek.
Književnost, gledališče in umetnost.
Janeza Trdine zbrani spisi. IX. knjiga. Zbr. sp. XIII. zvezek. Cena broš. 2-50 K, eleg. vez. 370 K. Po pošti 20 vin. več.
Ko je bil Janez Trdina še živ, se je malo govorilo in pisalo o njem. Pisatelj je živel skromno med svojimi priljubljenimi Dolenjci in se ni mnogo kazal v javnosti. Znan je bil večinoma po svoji originalnosti. Šele po smrti so se pokazali njegovi zakladi, ki jih je marljivo zberal celo življenje. Zdi se mi, da se je zgodilo, kakor po smrti pridnega dolenjskega kmeta: celo življenje zbira Srebrnjak pri Srebrnjaku, a nikomur ne govori o njih. Le kadar je prav dobre volje, pomakne klobuk na stran in se pobaha: Tudi mi nismo praznih rok ... Po smrti pa odpro njegove skrinje in glej: Srebrnjak pri Srebrnjaku. Cel zaklad, trud njegovega dela se pokaže na dan.
Tako je bilo s Trdinovimi spisi. O Trdinovih spisih se je pisalo že mnogo hvale in to opravičeno: eni so hvalili njegovo originalnost, drugi njegov jezik, tretji njegovo umetnost, s katero zna umetniško obdelati najnavadnejše dogodke. Njegova umetnost je preprosta, operira brez posebnih sredstev, zato pa je jasen v idejah in zanimiv od kraja do konca. Trdina je realist,
niti niso pojavila ona navadna obolenja, ki so sicer na dnevnem redu. Kar pa se tiče male Pavločič, ki je že popolnoma okrevala in njene rodbine, se sklicuje mestni fizikat na poročilo, ki ga objavljamo na drugem mestu.
Nevarnost kolere odstranjena. Bakteriološke preiskave otrebkov dveh nadalj-nih dni, od četrtka zvečer in sobote zjutraj so dognale, da mala Pavločič ne izločuje več koleravibrijonov. Tudi preiskave otrebkov vseh sostanovalcev so imele negativen rezultat. Vsled tega je mestni fizikat prvotne stroge kontumačne naredbe nekoliko predrugačil. Mala Pavločič ostane sicer še do srede v bolnici za silo, tako da bo od tre-notka, ko je zadnjič izločevala vibrijone, izolirana predpisanih pet dni. Počuti se prav dobro in se zabava z igračami in knjigami, ki so jih ji nanesli strogi zdravniki. Tudi nje rodbina ostane do konečne razkužbe stanovanja izolirana. Stranišče in kanalizacija uradniške hiše pri prisilni delavnici se je že razkužila. Vsled tega so se ostalim prebivalcem te hiše kontumačni predpisi nekoliko olajšali. Prisiljenci bodo smeli v sredo zopet na delo zunaj prisilne delavnice. — Gori omenjeni ugodni preiskovalni rezultati so pač dognali, da je odstranjena nevarnost, ki je pretila po ba-cilonoski Pavločič. Ta slučaj kolere bil je izredno inštruktiven. Na eni strani nam kaže, kako lahko se okužimo, ker celo zdravi ljudje, bacilonosci, prenašajo vibrijone. Na drugi strani pa se vidi, kake minucijozne previdnosti je treba, da se uduši in v kali zatre ta kuga. Akoravno pazijo za časa kolere zdravstvene oblasti s podvojeno pozornostjo na vse okolnosti, se bo vendar pripetilo, da izvora kake epidemije ne bo moči konštatirati. Kdo bo zdravemu človeku, kakor je bil n. pr. Romanazzi poznal, da je bacilonosec? Kakor čnjemo, je Romanazzi že dospel v Tarent in se počuti ves čas dobro. Seveda bodo sedaj tudi njegove otrebke bakterijološko preiskali. Kakor posnemamo iz laških časopisov, se tudi v priliki tamkaj vladajoče kolere bakterijološko preišče vsak količkaj sumljiv slučaj. Kako izborne in nepogrešljive sodelavce imajo zdravstvene oblasti v bakterijologih, pokazal nam je ljubljanski slučaj. Ko bomo o preiskavah pri Romanazziju kaj poizvedeli, hočemo o tem poročati.
Simon Gregorčičeva javna knjižnica in čitalnica. Od 3. novembra naprej bo knjižnica odprta med tednom od 5. do pol 8. ure zvečer, v^ nedeljo in na praznike od 9.—12. ure dop. Čitalnica bo pristopna med tednom od pol 4. do 8. zvečer, v nedeljo in na praznike od 9. do 12. ure dop.
Svobodna Misel je prišla nekoliko iz redu, ker so člani konzorcija, visokošolci, ki so odravljali vse upravno in uredniško delo, letos po državnih izpitih odšli na vse strani. Cenjene naročnike prosimo torej nekoliko potrpljenja. Letos so izšle št. 1.—4., tako, da ni treba reklamirati, kdor je prejel te. Najkasneje po Novem letu se stvar uredi in potem se jim bo nadalje pošiljalo naprej brez reklamacij. — Nujno pa prosimo vse dolžnike, ki nam dolgujejo lepo vsoto stotakov naj zaostalo naročnino po 3 K pošljejo čimpreje na naslov »Svobodna Misel", Praga-Vinogradi, Češko. Če bi ti zaostali počazneži vršili svojo dolžnost, bi list lahko zdrževal posebnega upravnika ter tako redno izhajal. Ne delajte torej klerikalcem tega veselja in listu nepotrebnih težav. Vsaj je pri današnjih kranjskih razmerah in razbitosti v naprednih vrstah podoben neodvisen list naravnost kulturna potreba. Nobena struja, ki nima opore v najširših slojih, nima praktičnega pomena a široke sloje po Slovenskem moramo pripravljati za kakršnokoii napredno in soci-
tuintam podaja povest, kakor mu jo pripoveduje kaka Mana, ali kakor jo čuje iz besedi modrega možaka v gostilni. Taka •zdrava umetnost je nam potrebna v današnji dobi, ko dobivamo mnogo nezdravega v našo literaturo. Zdi se mi, da je to naša javnost sama priznala s tem, da je znala prav ceniti bajke in povesti Janeza Trdine in da so se njegovi spisi priljubili vsem slojem.
Med raznimi vrlinami, ki so jih ocenjevalci našli v Trdinovih spisih, mislim da se je premalo povdarjala njih p e da go-gična vrednost. Trdinovi spisi so zmožni vzgajati in sicer dobro vzgajati. To je velikega pomena za nas v dobi, k) imajo knjige tako velik pomen v vzgoji ljudstva.
Nravna in narodna vzgoja naroda, to je geslo pisatelja. Mi imamo mnogo ten-dencijoznih povesti, z moralno in narodno tendenco, toda navadno v teh knjigah manjka umetnosti in ne uplivajo; celo ljudstvo jih ne mara. Kako je to vse drugače pri Trdini. Poslušamo njegove nauke radi, kakor bi slišali besede starega, globoko izkušenega moža. Tudi če se z njimi ne strinjamo, poslušamo jih radi in priznati moramo, da so globoko utemeljeni. Je z njimi nekako tako, kakor s tendenčnimi spisi ruskega filozofa Tolstoja. Tudi nahajamo pri Trdini ideje, katere kažejo na misleca, ki se je razvijal v isti meri,
jalno organizacijo le potom časopisja. — Prosimo vse napredno časopisje za ponatis te vesti.
Sokol I. vabi k pogrebu povodom smrti svojega člana, bančnega uradnika Fr. Klemenca. Pogreb se vrši danes dne 1. novembra ob pol 4. uri iz Škofje ulice. Zbiramo se v društvenih prostorih do četrt na 4.
Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon“ zapoje danes popoldne med 4. in pol 5. uro na pokopališču pri Sv. Križu tri žalostinke in sicer: 1. »O gospod", 2. »Mrtvaški bledi angelj" in 3. »Blagor mu".
Javno predavanje v Novem mestu.
V	Narodnem domu novomeškem predava dne 1. novembra ob 8. uri zvečer g. prof. dr. Dragotin Lončar iz Idrije o predmetu: »Slovenci v kulturi in politiki".
Dobrim srcem. Vsem, ki hočejo primerno spominjati se v teh dneh svojih dragih pokojnikov, priporočamo, da namesto dragih vencev, darujejo v narodne in človekoljubne namene, pred vsem za Ciril-Metodovo družbo, za »Domovino" in za razne dobrodelne zovode. Tako najprimernejše častite spomin mrtvih, da skrbite za žive!
Tifus. V kraju Hudeje, občina Trebnje, je obolelo v neki družini za tifusom šest oseb. Zdrava je ostala samo ena hčerka. Zdravstvene oblasti so odredile obširne varnostne odredbe.
Najdeno mrtvo truplo. Včeraj zjutraj so našli prebivalci ljubljanskega barja v velikem cestnem jarku mrtvo truplo dninarja Seliškarja iz Vrzdenca pri Vrhniki, stanujočega na Karolinškem ozemlju. Kakor smo poizvedeli, se je Seliškar vsled žalosti radi smrti svoje žene udal pijači in je včeraj, ko se je vračal domov najbrže padel v do-tični cestni jarek in se pri tem ubil.
Stokronski bankovec zamenjal s podobo. Šestletni posestnikov sin Alojzij Wolf iz Slamnika pri Radovljici, je po nasvetu 24 letnega posestnikovega sina Alojzija Ropreta iz Bohinjske Bele iskal v omari svojega očeta Filipa neko »podobo". Naenkrat privleče deček iz omare stokronski bankovec, ga prestriže na dva dela in ponudi en del Ropretu. Ropret, ki je pa dobro poznal veljavo te »podobe", je prosil fanta, naj mu da še drugi del, kar je slednji tudi storil. Oče Alojzija Wolfa je šele tekom 14 dni zapazil, da mu primanjkuje v omari 100 kron in je vso zadevo takoj naznanil sodišču.
Najnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Delegacljsko zasedanje.
Dunaj, 31. oktobra. V današnji seji odseka za zunanje zadeve ogrskih delegatov je predložil grof Wickenburg svoje poročilo za delegacije. V poročilu proslavlja ne-omajano zvestobo Nemčije napram Avstriji in opisuje dobre razmere avstrijske države napram drugim evropskim državam. Poročilo opisuje tudi sedanji političen položaj Avstrije od aneksijske krize. Delegati so vzeli poročilo na znanje. Plenarna seja ogrskih delegatov se vrši dne 8. novembra.
PL Lukacs v avdijenci pri cesarju.
Dunaj, 31. oktobra. Danes je sprejel cesar ogrskega finančnega ministra pl. Lu-kacsa v posebni avdijenci. Lukacs je izjavil, da je imela avdijenca zgolj informativen značaj. Odločitev glede vprašanja o izplačilih v gotovini še ni padla. Ob treh popoldne se je vršila konferenca obeh ministrskih predsednikov in obeh finančnih ministrov. Seja je trajala več ur. Vlada je izdala poseben komunike, v katerem izjavlja,
kakor Tolstoj. O tem bi se dalo obširno pisati, mi samo opozarjamo na ta pojav.
Ta knjiga Trdinovih spisov obsega sledeče bajke in povesti: Franja, Dvanajst lastnosti, Ivan Slobodin, Slovenska novela, Dolenjske ženitve, Omika. — Vse slike so vzete iz dolenjske zemlje in kažejo v plastični luči našo narodno psiho. Kdor bo pisal o tem, ne, bo mogel iti mimo Trdinovih spisov. Čitati Trdinove spise je užitek za inteligenta in za priprostega človeka.
Ravno se oglašajo glasovi, da je treba knjig in knjižnic na mejo. Pri tem je treba opomniti, da bi bilo treba vskrbeti, za prave knjige, s katerimi bi polnili ljudske knjižnice in da teh še dolgo nimamo dovolj.
Trdinovi spisi so najprimerneji za take knjižnice. Oni so vzor, kako je treba pisati iz naroda za narod, obenem pa so dokaz, da se umetnost ne poniža, ako se poniža k narodu.
Zato Trdinove spise priporočamo vsem, ki jim je ležeče na tem, da se širi dobra slovenska knjiga po vseh naših krajih, da vzgaja in uči in — zabava.
Koledar družbe sv. Cirila In Metoda za 1. 1911. Cena 1'20 K. Poleg navadnih koledarskih stvari ima letošnji koledar nekaj zanimivih člankov. Njim na čelu je podoba in življenjepis velikega dobrotnika naše šolske družbe, Karla Kotnika. Par beletrističnih člankov je od Koncpoljskega, trije članki pa so informativnega značaja:
da se je na tej konferenci o vprašanju glede izplačilih v gotovini dosegel popolen sporazum. Oba finančna ministra sta nato takoj konferirala z merodajnimi faktorji Avstro-ogrske banke. Imenovani bodo posebni zastopniki, ki bodo na temelju sedanjega sporazuma sestavili detajlna pravila.
Razpust černoviškega občinskega sveta.
Černovice, 31. oktobra. Černoviški občinski svet bo razpuščen dne 4. novembra. Komisarjem bo imenovan vladni svetnik Wolf.
Položaj češko-nemške narodno-politične konference.
Praga, 31. oktobra. Položaj češko-nemške narodno-politične konference je postal skrajno kritičen. Splošno se domneva, da ne bo prišlo med,Čehi in Nemci do nikakega sporazuma. Češki radikalci še vedno vstrajajo na svojem stališču in to tembolj, ker so Nemci odklonili češki junktum. Glasilo čeških radikalcev »Češke Slovo" pravi, da bo takoj kakor hitro bodo Nemci zahtevali zajedno rešitev davčnega in narodnostnega vprašanja, konec spravnih pogajanj. V vladnih krogih se že pečajo z mislijo, ali bi radi sedanjega kritičnega položaja ne kazalo odgoditi češki deželni zbor na nedoločen čas.
Tiskovna svoboda na Portugalskem.
Lizbona, 31. oktobra. Danes je izšel dekret nove portugalske vlade o tiskovni svobodi na Portugalskem.
Moravski deželni zbor.
Brno, 31. oktobra. Zadnja seja moravskega deželnega zbora je radi obstrukcije Nemcev in socijalnih demokratov trajala 80 ur. Nemci so koncem seje začeli strahovito razbijati in divjati. Prihodnja seja se vrši v četrtek, nakar bo moravski deželni zbor odgoden.
Sasanov v avdijenci pri cesarju Viljemu.
Berlin, 31. oktobra. Nemški cesar je sprejel ruskega ministra za zunanje zadeve Sasanova v posebni avdijenci. V avdijenci so se obravnavale končne odredbe glede sestanka ruskega carja in nemškega cesarja.
Konflikt med Anglijo in Perzijo.
Bombay, 31. oktobra. V okraju Lingach je nastal upor. Angleška vlada je odposlala na perzijsko mejo 100 angleških vojakov, da prepreči upad v mesto. Ta korak se smatra kot prvi konflikt med Anglijo in Perzijo.
Obtožnica proti bivšemu portugalskemu diktatorju.
Lizbona, 31. oktobra. Obtožnica proti bivšemu portugalskemu diktatorju Francu navaja, da je Franco za časa svojega diktatorstva izdal 70 odlokov, ki so proti ustavnim zakonitim določilom. Kralj je potom teh različnih odlokov plačeval dolgove kralja Manuela in tako oškodoval državo. Sodnija je Franca sedaj izpustila proti kavciji na svobodo.
Poroka princa Viktorja Napoleona s princeso Klementino.
Rim, 31. oktobra. Turinski nadškof je dobil od papeža brzojavno poročilo, da ne sme poročiti princa Viktorja Napoleona s princeso Klementino in sicer radi tega, ker je princ Viktor Napoleon v sorodu z laško kraljevsko rodbino.
Sestanek nemškega cesarja z angleškim kraljem.
London, 31. oktobra. Vesti, da se snide nemški cesar v kratkem z angleškim kraljem, se tukaj smatrajo kot popolnoma izmišljene.
-------Mii,',.,, i iSSSUSS^SSSSiiium H' m i' i ——M—
R. Orel: Slovensko šolstvo ob jezikovni meji na Goriškem, Lev Brunčko: Resen opomin v resnem letu (o ljudskem štetju), in dr. Ivan Prekoršek: Pokrajinske zveze Ciril-Metodove družbe. »Vestnik" |bo po-mogel onim, ki natančneje zasledujejo razvoj naše družbe k temu, da prouče, kako napredujemo ev. nazadujemo, članek o ljudskem štetju je letos velike važnosti in je treba, da ga priobči oz. izčrpa časopisje za one, ki ne bodo dobili tega koledarja v roke. Koledar je dovolj obširen: vendar bi morda družba izdajala lahko letno nekoliko večje koledarje z bolj raznovrstno vsebino, povabila naj bi k sodelovanju naše pisatelje in bi podala lahko vsako leto knjigo, ki bi bila primerna za naše obmejne knjižnice in bi tako združila utile cum dulci. Ako bi se za Koledar nekoliko več žrtvovalo, bi bilo zanj gotovo več zanimanja in družba bi imela pri tem gmotni in moralni dobiček.
Pismo. V torek so igrali na vino-gradskem gledališču v Pragi dramo našega slavnega pevca Navala. Da so igralci pisali tudi drame, se ni zdelo nikomur čudno. Saj je bil Shakespeare igralec in pri tem največji dramatik, Tyl je igfal in pisal drame, Zelensky je igralec in njegove »Ptice selilke" so uspele, pri nas se je skusil Nučič v drami in pred nekaj dnevi so v Burgteatru častili spomin velikega umetnika Kainza, z njegovo dramo »Savel", pri čemer so nemški listi povdarjali, da mora biti
Kolera v Carigradu.
Carigrad, 31. oktobra. Danes so obolele v Carigradu za kolero tri osebe. Dve osebi sta že umrli.
Pruska nasilstva proti Poljakom.
C uri h, 31. oktobra. Berlinski poročevalec curiškega lista „Neue Ziiricher Zei-tung“ je izvedel iz najzanesljivejših virov, da namerava pruska vlada v najkrajšem času razlastiti 18 polskih veleposestev in sicer na podlagi pruskega razlastitvenega zakona.
Madridski nadškof in španski društveni zakon.
Madrid, 31. oktobra. Madridski nadškof je z ozirom na novi španski društveni zakon izjavil, da se popolnoma strinja ž njim in da bo stal vedno na strani vlade, dokler bo delovala za blagor španskega naroda. Ministrski predsednik Canalejas je to izjavo vzel z zadovoljstvom na znanje in zatrdil, da ima španska vlada pri tem samo čiste namene. Izjava madridskega nadškofa je po vsej Španiji vzbudila velikansko senzacijo.
Kolera na Dunaju?
Dunaj, 31. oktobra. Danes so v neki tukajšnji artilerijski vojašnici oboleli nenadoma štirje vojaki. Vojaški zdravnik je izjavil, da je bolezen jako sumljiva in da so se pokazali znaki kolere. Vendar rezultat preiskave še ni natančno znan.
Občni zbor češkega ženskega društva „Minerva“.
Dunaj, 31. oktobra. Pred občnim zborom češkega ženskega društva „Minerva" je med pristašicami realistične in mlado-češke struje prišlo do tako hudih nasprot-stev, da je morala predsednica občni zbor še pred začetkom preložiti na nedoločen čas.
Dividenda „Kranjske industrijske družbe".
Dunaj, 31. oktobra. V današnji generalni seji „ Kranjske industrijske družbe" je bilo sklenjeno, razdeliti za leto 1909/10 dividendo 80 kron.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Lepo meblovana mesečna sobu s posebnim vhodom se odda s 15. novembrom. Istotam se sprejme 1. malega dijaka na hrano in stanovanje. Kje, pove inseratni biro .Jutra*.	365/3—2
I5{0 se stanovanje obstoječe iz 2—3 sob, v novejši hiši za februarjev termin, za državnega uradnika brez otrok (2 osebi). Ponudbe na upravništvo „Jutra“ pod šifro .Mirna stranka".	363/3—1
Dve lepi svetli sobi, ena meblovana, druga ne-meblovana, s posebnim vhodom, se oddasta. Ravno tam se sprejme tudi gospode na dobro meščansko hrano. Kje, pove inseratni biro .Jutra*. 362/3—1
Hiša z njivo na jako prijaznem kraju se proda za K 8000. Več pove trgovec Simončič, Moste pri Ljubljani.	351/6—1
Reven sedmošolec, gimnazijec, išče instrukcije. Naslov pove inseratni biro .Jutra".	338/2—1
Pisalnomiznl harmonij dobro ohranjen z di-daktofonom se ceno proda pri šol. vodju v Lescah, kakor tudi popolnoma nove citre z mandolinaphonom.
353/1—1
Pouk francoščine, italijanščine In nemščine.
Šebenik, Selenburgova ulica št. 6. I. nad. 3—i
Mlad uradnik se želi seznaniti z gospico. Dopisi pod .Jesen 25* poštno ležeče Ljubljana.
vsak igraiec kolikor toliko tudi pesnik. Da operni pevec napiše dramo je nekaj posebnega in celo komorni pevec kakor je Naval. Toda tudi Ema Destinova je napisala „Estero“, ki so jo pred par leti igrali v Pragi. Za Navalovo dramo je bilo mnogo zanimanja: drama se je uprizorila nekako na čast umetniku, ki je ravnokar gostoval na istem gledališču. Posebno ženski svet je bil navdušen. Po uspehih, ki jih je Naval dosegel s svojim petjem je bilo pač izključeno, da bi bila njegova drama propadla. Občinstvo je navdušeno ploskalo, morda bolj Navalu pevcu — nego autorju — dramatiku. »Videli smo že mnogo slabšega", so si mislili. Kritika z dramo ni posebno zadovoljna, „Čas“ jo imenuje nepotrebnost, Nar. Listy pa pravijo, da se bo moral komorni pevec zadovoljiti samo s pevsko slavo, kot dramatik pa ne bo dobil lavo-rovih vencev. Za nas je to na vsak način zanimivo. Drama slika lahkoživega častnika, ki pošilja svoji ljubici pisma po knjigi. Tako pride njiju razmerje na dan. Ker častniku ni priznana pravica satisfikacije, se ustreli sam. Glavno ulogo je imel g. Bo-leska. Dramo je prestavil dr. Bor. Prusik.
V katerem jeziku je bila spisana, ne vemo.
Slovanske igralske potujoče družbe.
V smislu rezolucije sofijskega shoda, naj se združijo slovanska gledajišča v skupno zvezo, se je ustanovila na Češkem igralska potujoča družba, ki bo nastopala v vseh slovanskih zemljah. — Istotako se je osnovala ruska družba pod vodstvom Aleks. Petroviča Vezenkova-Kasarina, ki bo igrala v Pragi, na Dunaju, v Ljubljani, v Zagrebu etc. Na repertoirju je Pisemskij, Gogolj itd.	____________
Lepo posestvo v ljubljanskem predmestju, pripravno za kako obrt ali kočijaže se proda. Kje pove inseratni biro „Jutra"	369/1—1
Pohištvo za eno sobo se ceno proda. Ogleda se lahko od 11. do 2. ure pop. v Rožni ul. 17.	1—1
Išče sj pomočnik, popolnoma izurjen v papirniški stroki; sprejemajo se samo resne ponudbe, a zahteva se znanje slovenščine. Začetna plača od 150 K naprej mesečno. Mesto stalno. Slovanska knjigarna Josip Gorenjec, Trst, Via Valdirivo 40.	1—1
Knjigovodhinja z 10 letno prakso, dobra kores-pondentinja, vešča slovenščine, nemščine in deloma italijanščine, ki se nahaja že 4 leta v uglednem zavodu, želi spremeniti službo. Ponudbe na naslov .Čas je zlato* na inseratni biro .Jutra*.	366/2—1
f
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš "iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Josip Paternost
posestnik in gostilničar
danes dne 30. oktobra 1.1. ob 6. uri zvečer, v 42. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul.
Pogreb predragega rajnika bo v torek 1. novembra ob J/25. popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Postojni.
Postojna, 30. oktobra 1910.
Ivanka Paternost roj. Šabec, soproga. Božidar Paternost, sin. Fran in Ivan, brata. Marija Bizjak in Ivanka Jurca, sestri. Fran Bizjak in Pavel Jurca, svaka. Franja Paternost roj. Požar in Marija Paternost roj. Mrhar, svakinji.
dobi takoj delo pri Francu Betrianiju, kleparju v Ribnici.
Mesečna soba
lepo meblovana se takoj odda na Miklošičevi cesti št. 8. nasproti hotela „Union“. Več se poizve istotam v III. nad. na levo.
Lepa
meblovana soba
s posebnim vhodom v prvem nadstropju se odda. Razgled na ulico. — Naslov pove inseratni biro „Jutra“.
"Velika zalog-a,
trboveljskega premoga
v kosih (Stilckkohle) in orehovnika (Nuss-kohle oddaja in sicer vsako množino od 50 kg naprej do celega vagona. Dobivajo se tudi
briketi in cepljena drva
na sežnje in metre. — Vsako množino bodisi premoga, drv ali pa briketov dostavljam franko na dom. — Za mnogobrojna cenjena naročila se priporočam s spoštovanjem
IVANA TREO.
Cesta na Rudolfovo železnico. Številka telefona 274.
Wolfova ulica 12
ordinira zopet.
Bi!gBSIBBBB5iž^SSSB5!lSBBSS3BB!S5S535SSBSSi^3
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Ml ČERNE
Stampilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6.
Ceniki franko.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
11]
Ljubljana, Elizabetna cesta št. Z
s 1, novembrom otvorjen.
Opremljen je z vsemi modernimi terapeu-tiškimi pripomočki, operacijsko dvorano, Rontgenaparatom, hidro- in elektrotera-pijo itd. — Sobe I., II. in III. razreda. — Prosta volitev zdravnikov. — Priznano izborna hrana. — Zmerne cene. — Bolniki naj se obračajo na svojega zdravnika ali na vodstvo sanatorija.
Cenjenim damam najvljudneje naznanjam, da sem otvorila svoj
taej&šM salon
v katerem tudi točno in solidno izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Naročila z dežele izvršujem kar najhitreje. Poučujem tudi v šivanju in prikrojevanju.
Roza Medved
Mestni trg št. 24, III. nadstr.
fffffffffffffTft
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je v nedeljo dne 30. oktobra po dolgotrajni bolezni v 61. letu svoje starosti mirno preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Fran Klemenc
uradnik banke Slavije.
Pogreb bo v torek, 1. novembra ob ‘M uri popoludne iz Škofje ulice št. 1 na pokopališču k sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja!
Ljubljana, 30. oktobra 1910.
Josipina Klemenc roj. Terdina, soproga. — Josip Klemenc, bančni ravnatelj, brat. — Fran Klemenc, trg. sotrudnik; Milka Vrančič, sin in hči. — Ivan Vrančič, c. kr. sodnik, zet. — Ivan in Božan, vnuka.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
I K O
Za slabokrvne
in prebolele!!
Pijte pravi pristni Maršala,	steklenica	7/io K 1'50
Priporoča se tudi Malaga,	steklenica	710 K 2-50
Zaloga najfinejšega Wermouth-vinaalaTorino, steki. 7/10 K 120 Za preprodajalce po dogovoru znižane cene.
CASCIO
Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo).
VI prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigainik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo darilo I
Lepo darilo!
K $'SO
JOSIP SCHUNDER
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavratorji in kavarnarji izjemne cene.
+ Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Yimm Bichter, Dunaj IX. Sobleskygasses*?
Zalogo Ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj 1., Tuchlauben št. 9.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti Leopold ¥eiss, Dunaj n. Hofenedergasse 1.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Cepiča pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1	čepica	z	dvojno	ventilacijo	.	.	K 6-—
1	»	„	trojno	„	.	.	„	8 —
Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom
1 stekleničica	...	K 2.—
J	»	•	•	•	„ 4*—
» ...» 6’— Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročil« čepice naj se navede obseg glave.
P. FRČTSCHER, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
Franc Paušner
krojač
v Ljubljani, pri „Novem svetu“
javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
Model lOlO.
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-Točna, solidna In cena izvršitev.-
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. ....
latej Orehek, Ljubljana,
Kolodvorska, ulica 3€S
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago 1 Čudovito nizke cene!
a-
MINKA HORVAT
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča svojo veliko izbiro
damskih ii otroških klobukov, športnih kap in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Popravila točno in ceno.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
ZLj-m/blj azaa,
Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Telika zaloga nagrobnik vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8’—, za miši K 3 60 do K 5-20.
Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L. Poseh
kleparski mojster, Dunaj XVII., Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd.
Izd_eloT7-a.zn.3e Igrrač
ERNEST HOFFARTH jun., Dunaj VIII.,
PfeilgaSSe 34. mmhh
Vojaške oprave za otroke:
K 4-—
obstoječa iz Čake, prsnega ,, 5*— oklepa, sablje, patronske ,, 5*— taške, puške v najfinejši ,, 5’— izdeljavi	,,	5'—
„ e—
Razpošiljatev po povzetju.
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev	,,
Dragonska	,,
Ulanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalci specljalnl cenik.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar ln zastopnik Švicarskih tovarn »Union*4 v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
i
HUP
■J
ki
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Klobuki, cilindri,
čepice, kravate, perilo, samo zadnje novosti, v modni in športni trgovini za gospode
P. MAGDIČ, Ljubljana, gCTptJ
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad	5.000	kom. oblek	za	gospode	.	.	od	K	8'—	naprej
»	2-000	„	„	„	dečke .	.	.	„	„	6*—	„
„	2.000	„	„	„	otroke	.	.	.	„	„	4*—	„
„	1.000	„	posameznih hlač „	gospiide	.	.	„	„	4’—	„
„	5.000	„	pelerin iz velblodje dlake ...	„ „	6'—	„
„	1.500	„	površnikov, raglanov in zimskih sukenj
„	500	„	posameznih modnih telovnikov .	„ „	3*—	„
„	18.000	„	konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani,
mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
---------------------- Priznano	nizke	cene!	-------------------
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.	Ljubljanska kreditna banka Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št Reservni fond K 450.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajske komunalne srečke d 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300-000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih A> L°L	
		
Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. 	 Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. 	:		Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-■ ljejo v račun.