Leto LXVn., št. 180 Ljubljana, petek 10. avgusta 1934 Cena Dia L" OfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dm 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO rs UPRAVNISTVO LJTTRLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 2122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska e&ftta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvora JOBL Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10-351. Hitler pod kontrolo generalov Pod kakimi pogoji je Reichswehr pristala, da sme biti Hitler predsednik države, državni kancelar ^ predsednik stranke obenem — Nobene važnejši odločit«* brez pristanka generalov irad .z, 10 .avgus-ia. r. Sedaj po pogrebu rUndenburga je stopilo znova v ospredje vprašanje, ali bo ReJcnswenr pristala na novo stanje v državi, pred katero je postav«* Hitler, proglasivši samega sebe za predsednika države, ne da bi obenem podafl ostavko na položaj državnega Kan cela rja bi predsednika narodno socialistične stranke. — Znano je, da so vodilni generali nemške vojske takoj po smrti Hindenburga zavzeli ostro stališče proti željam Hitlerja, da se tolika oblast združi v njegovih rokah. Reichswetar je v začetku odločno zahtevala od Hrtierja, da obdrži ali položaj predsednika države ali odloži kancelarstvo m predsedstvo narodno socialistične stranke. a#i pa ostane, kar je in prepusti mesto državnega predsednika drugemu, smatrajoč, da sta ta dva položaja v ena osebi nezdružljiva. V vrstah Re$cbswehra se pojavlja namreč bojazen, da bo Hitler, prevzemajoč vso oblast v državi, še boH poostril svojo diktatorsko poJft&o, vehra in Hitlerjem, da H se odnašaj med ^Reiclrsfuhrerjem« in Reichsweh-ram docela razčistili. Po zaupnih informacijah iz vladnih krogov je bil včeraj v tem vprašanju dosežen de&\Atrvn\ sporazum. Po tem sporazumu ostane Hitler i predsednik države I državni konceiar ki predsednik narodno socialistične stranke, toda moral je napram generalom pismeno prevzeti naslednje obveznost!: stri jo, je Hitlerjev režim izzval žalostne m krvave dogodke 25- julija in zgradil še višji zid med dvema bratskima državama. ^liti za zbližanje z ostalimi narodi v Evropi Nemčija pod Hitlerjevim režimom ni ničesar storila. Skrajni egoizem daje obeležje tudi notranji politiki narodno socialističnega režima. Gospodarski odnosa ji Nemčije z ostalimi državami niso bili nikdar tabo slabi, kakor danes. V državi samo vlada nevzdržno stanje. Delavstvo, malo meščan-s+vo m kmečko rjodstvo ječe pod težo jav- nih bremen. »Nation« končuje svoia izvajan ja: Ne bomo se čudil:, ako pride v bližnji bodočnosti v Nemčiji do novih pobun in dogodkov, ako nezadovoljneži pokrenejo novo resno akcijo ali ako ilegalna komunistična organizacija znova prične s svojim podzemskim rovarjenjem. S tem bi se komunistična nevarnost za vso Evropo ojačala, nevarnost, o kateri Hitler tako rad in tako Često trdi, da jo je enkrat za vselej odstran?! iz Evrope. Hindenburgov testament Hindenbiirg zalrteva plebiscit o dinastiji, ld ie ^ veličino nemške domovine Pariz, M), avgusta. AA. »Exceis>or« poroča, da je Hindenburg zapustil politično oporoko. Napisal jo je v obliki proglasa na ljudstvo to zimo v več izvodih. Hindenburg priporoča, naj bi se vršilo ljudsko glasovanje o dinastiji, ki je ustavila »veličino nemške domovine«. Drugih določb v oporoki m. Vodffeffi nemške državne hrambe so oporoko prečit ali nedavno tega p.a konferenci v Nauheimu pod predsedstvom generala Fritscha. Nemški generali ne dvomijo, da bo Hitler izpolnil zadnjo Hinden-burgovo voljo. Zanimivo pa je. pravi Ust. da je zdaj. ko je m^rnl mrtev, njegova ppf^>kn i zginil p. Vatikan v službi fašizma Adolf Hitler ne da bi se v važnejših notranje m zunanje rjolitJcnSi vprašanjih obmfl vsaj za svet na vodstvo državne obrambe. Dosedai ie hO rlindenbnrg kot predsednik države obenem tudi vrhovni eksponent RetctiSTvehra In Hitler se je obračaj nanj ne samo za nasvete, marveč je moral prosftS tudi za odobrenje v vseh važnejših odJoč$tvafi, Id so posegale v višjo državno pOBtlko Nemčije. To oblast svetovalca, kontrolorja in revizorja HHIerjevfii odločitev žefi sedaj prevzeti RefcJrsv ehr kot nasledstvo Iftrdentarga. N3 hz&$aceno, da postopa pri tem Refcfrswehr samo po tnienerjah pokojnega maršala, V zvezi s tem poroča berlinski dopisnik »Pariš Soire* med drugim: Kfčttb globoki žalosti ob smrti Hmden-borga so se zadnje dni neprestano vodila pos^ania med generaft Retehs- General Blombei"* vojni minister L V vseh važnih vprasan&to notranje m zunanje politike bo Hitler pred končno odločitvijo zahteval mnenje sveta generalov, ki bo tvor* vrhovni posvetovalni organ. 2. Brez pristanka generalskega sveta Hitler ne sme brfati nobene važnejše odločitve. 3. Vsaka važnejša odtočkev vlade v zunanjih aH notranjih pofttičam vprašanih mora brrl parafirana od sveta generalov, preden se sme objavfti ki preden napravi vlada v takem vprašanja kake konkretne korake. 4. Hhier se obvezuje, da bo prenehaj z demagogijo narodno socialistične stranke doma in v inozemstvu, ker je ta politika mnogo škodovala Nemčiji, odkar je zavladal narodno socialistični režim. »Pariš Šoke« dodale, da je pri tem mišljena zlasti protižMovska potnika Hlderja, ki je izzvala bojkot Nemčije na gospodarskem in Knančnean pobu ter represalije pri uvozu sirovin in rz-vozu nemškega blaga, List pravi v svojem nadatinem komentarju, da je hfl Hitler prisiljen sprejeti ta kompromis, ker bi v nasprotnem primeru prišlo v Nemčiji do zelo usodnih dogodkov m Reichswebr bi po vsej verjetnosti napravila tabodo raso In r»mjjl^-sfta dlktatoro generalov. novega goriškega nadškofa je zopet enkrat gMifeflunta kako Vatikan podpira fašizem pri italijam- zaciji Jnfifske Krajine Gor«ea, ±o. avgusta, r. To, kar se je pred tremi leti dogajajo v goriški nadeko-fiji, je de v živem spomina vse jugoslavenske javnosti. Na&Ono so odstranih s±wc*a-sega. slovenskega viadOco dr. Sedeja, da bi ae mogOaa cerkev čim uspešneje izkon-ščarti za pctfaSistenje ki raznarodovanje Jugosk>venov. Vatikan se je ucfcal fašistJo-nfrn zafctevam in na koncu, podprl žerjo fašističnega refima ter prtsffifl dr. Sedeja, Hitlerjeva zvezda v zatonu? Tn^cllne informacije oglednega angleškega It*** o položaju v Nemci London, 10. avgusta, r. Ugledni angie ski list »Na ti on« objavila članek o političnem položaju v Nemčiji. Posebno podrobno se bavi s stanjem, ki je nastalo po Hin-denburgovi smrti. Pisanje tega Rs ta je izzvalo v Nemčiji največjo pozornost, ker je ta list znan po svojih dobrih m resnih informacijah, ki so doslej vselej odgovarjale razvoju dogodkov. List piše med drugim: Nemški narodni socializem stoji pred svojim popolnim polomom. Dogodki 30. junija so pokazali, kako nesigurna, nesolidna je ta na trenutnih kapricah posameznih političnih voditeljev zasnovana politična stranka. Dogodki 30. junija so uničili še oni mali ostanek avtoritete narodno socialističnega režima, ki ga je dotlej užival. .Dotlej je bila avtoriteta v Nemčiji vsaj koliki toliko neomajana. Po umoru generala Schleicherja in kapetana Rohma je postalo nemškemu narodu jasno, da je narodni socializem samo ogorčena in nevarna igra za oblast in nič več. In kaj je narodni socializem danes? Odvisen je izključno od milosti velekapitala in težke industrije, po smrti Hindenburga pa še od generalov. Predno je prišel do oblasti, je narodni socializem propagiral velike socialistične principe m madpavai z obljubami. Socialna intencoa tega rebrna je ž© v njegovem imenu. Toda ta naziv je bil demantiran že takoj v začetku, ko je moral tupos$ed uvide!, da v nobenem primeru ne more izpol-nš£5 zelje fašističnega režima glede imenovanja Sirotti ja za goriškega nadškofa Na njegovo mesto je prišel zato človek, ki Je prav zanesljiv, M ne bo povzročal prav rjotecem sitnosti fazi zrnu, ki pa bo s svojo taktiko znat čuvati interese cerkve. Vati-ksaa* je poslal na Sedejevo stotico diplomatskega prelata, Italijana, človeka iz Mussolimjeve Rornagne. Oe bi bil Vatikan hotel storiti to, kar odgovarja željam ogromne večine prebivalstva in vernikov v Julijski Krajini, potem bf tn2 moral imenovati za Sedejevega na-sJednika Slovana ki ne bilo bi mu težko najti primernega kandidata med slovensko dJunovščono. Imenovanje MaTgottija za goriškega nadškofa zopet enkrat jasno kaže, da hoče Vatikan dosledno služiti fašističnemu poitalijančevanju Julijske Krajine, vendar ne tako. kakor je to delal Sirotti. Novi goriški nadškof dr. Carlo Margotti je rojen 21. aprila 1891 v Alfonsine pri R a veni. Kot doinovnik je služboval v bolonjski škofiji, pozneje pa je prevzel važno ftmkcrjo v kongregaciji za vzhodno cerkev. Leta 1926 je bil imenovan za tajnika komisije za Rusijo. V Rimu je bil baje na glasu po svoji obzirnosti in taktnem postopanju. Zaradi te^a mu je papež leta 1931 poveril deKkatno misijo apostolskega delegata za Turčijo in Grčijo in ga imenoval za naslovnega škofa Mesembrije. Njegova nezkJenca je bSa v Carigradu, imel pa je svoj urad tudi v Atenali. Dosedaj je vršil torej pretežno diplomatske funkcije, in s tega položaja je prišel sedaj za goriškega nadškofa. Baje zna tudi nekaj malega srrjonrvatsko. Značilno je, kako je fašistični tisk sprejel rmernovanje Margottija za goriškega nadškofa. Po člankih, ki so izšli v tržaških fašističnih listih, se vidi, da bi bilo fašistom sicer ljubše da bi bil ostal Sirotti, toda radostno pozdravljajo tudi Margottija, in polagajo nanj veJike nade. »Popolo d* TriestePopo4o di Trieste* z zadovoljstvom ugotavlja, da bo novi goriški nadškof te predloge in načrte v najkrajšem času izvedel. Ob enem zatrjuje, da bo Margotti znal z odločnim nastopom preprečiti, da bi duhovščina v Julijski Krajini Še nadalje »manifestirala čustva, ki .o nasprotna z edinstvom in nedeljivostjo italijanske domovine.« List se zavzema tudi za obnovo ogiejskeg apatrijarhata, ki bi mu naj bHe I podrejene vse škofije v JuKjski Krajini in 1 če mogoče, tudi še preko nje. Maigotti naj bi postal ob enem oglejski patrijarh. Tako bi se na »najlepši« način rešilo rodi vprašanje tržaškega škofa dr. Fogara. ker bi bil sedež patrijarhata v Trstu. Fašizem forsira ta patrijarhat baš zaradi tega, da bi se koncentrirala v cerkvi italijanfzaciie Jafijrice Krajine. Kmalu se bo videlo, ali bo Vatikan ustregel tudi tej želji faši zrna. Se dan f\ papež je že takrat, ko je bil še Ahiles R«t-ti, izjavil, da je katoliška cenke>v prav za prav italijanska cerkev. Ukrepi, ki jfh je sedaj izdal v pogledu goriške nadskoflje in ki jih je še pričakovati, kažejo, da je tet^a mnenja tudi še danes ... Kipar Jurkovič umrl Davi ob 2.45 je po daljšem bolehanju preminul v javni bolnici akademski kipar m učitelj na Tehniški srednji šoli v Ljubijan* g. Ivan Jurkovič. Z njim je naše kiparstvo izgubilo velikega umetnika ki nam Jp ustvaril veliko število umotvorov, TEMI je pa izgubila izvrstnega učitelja, za katerega ne bo tako lahko našla nadomestila. Ivan Jurkovič je bil rojen 4. novembra L 1893. v Ljubljani. Po dovršenih študijah, kjer je že zgodaj pokazal mnogo zanimanja in velik talent za risanje, se je posvetil kiparstvu. Najprej je v Ljubljani obiskoval državno umetnostno obrtno šok) in nato še splošno kiparsko Šolo. Da bi se v tej stroki Še bolj izpoplnil, je odšel na Dunaj kjer se je vpisal na mojstrsko šolo kiparstva umetnostne akademije. Po končanih Šolah je kmalu dobil naročila in ni bilo dolgo, ko je Jurkovič zaslovel kot eden naših najboljših kiparjev. Dne 1. novembra 1932 so ga poklicali kot učitelja na TSš v Ljubljani, kjer je poučeval kiparstvo in rezbarstvo, pa tudi strokovno risanje. Letos sredi julija je začel nenadoma hirati in je večkrat potožil svojim znancem in direktorju TS8 g. Josipu Reisnerju, da boleha na ledvicah. Pred dobrim tednom je moral v bolnico. Njegova stanje se je poslabšalo in je davi ob 2.45 za vedno zatisnil oči. Pokojni Jurkovič nam je napravil zlasti mnogo kipov in spomenikov. Najbolj znano njegovo delo je spomenik Ivana Cankarja na Vrhniki, ki ga je kakor živega izkleaaL kako sedi s prekrižanimi nogami in zre v daljavo, brado pa ima podprto z desnico, ze leto prej se je proslavil s prekrasnim kipom žalujoče slovenske žene, ki objokuje padle junake. Ta spomenik so odkrili v čast škofjeloškim vojakom, ki so padli v svetovni vojni. Nad vhodom Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti sta na pročelju dne njegovi dekorativni figuri, krasen pa je tudi krilati lev, emblem črne umetnosti, ki krasi dom grafikov na vogalu Masarvkove in Miklošičeve ceste. Pokojni umetnik je izdelal še celo vrsto drugih kiparskih del. Zadnje njegovo delo je bila plaketa direktorja Rei-snerja, nedavno pa je začel z delom plakete primarija dr. Blumauerja, pa mu je prezgodnja smrt preprečila, da bi delo dokončal. Bodi mu lahka zemljaf ★ Direktor drž. tehnične srednje šoto v Izubijani vabi vse člane učiteljskega zbora in vse dijake in drjakmje, da se udeleže pogreba učitelja, akademskega kioar-ja Jkjrkovića >6LOVBM8Kl NAROD«, dne 10. avgtmta 1934: Mev 80 Delovanje javne kuhinje v Trbovljah Trbovlje, V avgusta, o brine Trbovlje je te dni sesta-o delovanju javne knhinje v v kateri prejema vaak dan hrano nad 100 revnih rudarskih otrok in nekaj rjresposefcti. PoroćSo, sestavljeno za dobo od 1. marca do 31. julija, prfka-zrrje v vaeb podrobnosrtih gfbanje in uspehe prehranjevatoe akcije za revno delav-£ko mtodrno v rudarskih revirjih. Iz parocila posnemamo, da je imela irjaav-SK Polž« pri Sv. Donu nad Višnjo goro. Omenili smo široko zasnovano, sistematično akcijo, ki bo mnogo koristila ne samo Dolenjski, temveč vaej Sloveniji, če bo dovršena v enakem obsegu, kakor je bila započeta. Gre za to. da dobi Ljubljana v svoji neposredni blržini lepo urejen in vzorno markiran, krasen s moški svet, poln idealnih smukaliSč, m pe velik, praktično urejen smnčaraki m izletniški dom. kamor bodo lahko v množicah hodili oni smučarji in izletniki, ki nimajo toliko denarja m časa, da bi lahko hodili v oddaljene gorenjske kraje. A teh j« v Ljubljani zelo mnogo. Za organizacijo in povzdigo s-mučarstva in tajskega prometa na Dolenjskem se ie z v«o njemu lastno vnemo m žilavost j o zavzel tudi nas zaslužni delavec na tem polja g. RudoR Badjura. Sestavil je obširno, do najmanjših podrobnosti obrazloženo m utemeljeno spomenico o pomenu pi vega dolenjskega smučarskega doma, obenem j« pa opozoril na važnost avtomobilske ceste, ki naj bi ae zgradila s Pe-šČenika čez Pristavo do Zavrtač. torej v neposredno bftžrno Dolenjskega doma, ki raste iz tal sredi krasnih smučališč. Ta cesta bi bila nedvomno velikega pomena za prvi dolenjski smučarski dom in za razvoj smučarstva. v enaki meri pa tudi za razvoj tujskega prometa in izletništva v teh dolenjskih krajih. Spomenica g. Badjure je bila predložena banski upravi m prošnjo, naj bi se ta važna cesta čim preje zgradila, so podprli Avtoklub. Zveza za rajski promet v Sloveniji in SPD. Na banski upravi je naletela akcija za zgraditev prvega dolenjskega smučarskega doma že v samem začetku na polno razumevanje m ban g. dr. Marušič jo 1« tudi gmotno podprl. Z enakim razumevanjem je bila sprejeta rudi prošnja, naj se Še letos zgradi cesta Peščenik—Zavrtače. Banska uprava je prošnji ugodila in cesto začno v kratkem graditi tako. da bo še pred zimo dograjena. Avto m ob i listi, mo-tociklisti in kolesarji bodo torej imeli najlepšo priliko za kratek, toda izredno lep in prijeten izlet na 62^ m visok hrib S^v. I>uh. odkoder je tako krasen razgled tja do Gorjancev, kočevskih hribov in naših gorskih velikanov, da človek kar ne more pozabiti tega redkega užitka. A pozimi se bomo lahko vozili iz Ljubljane z avtomobili, avtobusi in motocikli naravnost na krasna smučališča, do katerih je iz Ljubljane samo 28 km, torej komaj dobre pol ure z avtomobilom. Posledica uvidevnosti banske uprave, ki odpira s svojim sklepom glede graditve ceste Peščenik—i jim sledili še novi, da bo vendar enkrat že konec neprestanih in upravičenih pritožb, da je Dolenjska zapostavljena, da se za njo nihče ne zmeni. PorSirni pesek v betonu in asfaltu Kaj pravi Zavod za preiskavo materijala na naši univerzi o porfirja H dofine Kamniške Bistrice Ljubljana, 10. avgusta, a^aitiranju BJeaweifiove ceste je ne-naffr-rn ljubljanska radovedevoat zopet enkrat prašiš na ovoj račun. Posebno radovednost pa je vzbudaia v začetku novost, da so asfaltu primešali žalen pesek. Kar po vrsti so ljudje ogiedovafc novi pesek, ga ocenjevali in se kosali v strokovcijeških anjavah o njegova vrednosti in uspešnosti, maiokdo pa je zadeJ pravo. 6eie po nedavni debati o porfirnem gramozu je bflo lažje r^anrti, da je to porfirni pesek js dobne KamnaŠoe Bistrice. Ker je to prvi primer, da se pri asfaltiranju. ijabljauskSi cest uporabrja porfir, bo morda marsikoga, zanimalo, kako je prJ£k> do (tega. Znane so odUčne lastnosti porfirja pri posipanju cest in gradnji betonskih cestišč, kar so po dolgoletnih izkušnjah ugo-tovSi prodvsem v Nemčiji, kjer pri izbiri kamenja dajejo veaaao prednost porrirne-jxhi gramozu. Ne uporabljajo pa ga samo za posipanje cest. Za želesobetonske stavbe, na katere stavljajo večje zahteve glede nosBnosti m trpežnostf, je najboljši porfir-za gramoz, pa tudi pri gradnji betonskih cestišč mu dajejo veliko prednost pred ba- meterijaia ca Aleksandrovi univerzi * Izubijani je pre-iskal poriir iz doline Kamniške Bistrice in izdal sledečo izjavo: »Za ce&tui gramoz in peSek pri betonskih delili je ta materijal zelo usposobljen, ker ima visoke tlačne trdnosti v *ohen stanju 2380 kg na om-, zelo majhno obrušenje 3*5 cm3 in majhno ob-tolčenje v valovitem bobnu. Poizkn*** na kvalitetnem betonu upravičujejo to dOm-nevo, ker zadevne kvalitetne številke daleč prekašajo vrednosti, ugotovljene na betonih iz drugih kamenina**tih primesi, zlasti pa prebaS&jo kvalitetne številke bazaltne-ga betona, ki Se je doslej uporabljal pri naših prvih poflfeusnih cestnih voziščih ix betona«« V Ljubljani amo agrarhld neka. j takih betonskih cestišč, za katera smo dobili ba-zalr, iz inozemstva, pri asfaltnih cestiščih pa smo uporabljali večinoma apnenčev pesek. Zagrebško asfaltno podjetje Aacon Res, ki zadnja leta asfaltira ljubljanske ceste in je znano po svoji veliki solidnosti, je dalo preizkusiti kamniški porfir v Londonu glede uporabe v asfaltu. Iz Londona je prejeto tako ugodno mnenje, kakor ga je izdal naš domači zavod, zato je pri a?fal- / tiran ju Bieiweiso ve ceste uporabilo za me- šanje s asfaltom p*** r»'q^ pasek nanifsrt n apnenčevega. Tudi pri gradnji obcestnih asraitnih hodnikov bo renomirano zagrebško podjetje odslej uporabljalo porfirni pesek. Praksa je namreč pokazala, da ae apnenec na takih Hru^iirtti še hitreje obrabi kot asf at in da se bo zato treba odločiti za trdnejši materijal. Pri popravilu nekaterih asfaltnih hodnikov (n, pr. pred Matico) smo že opažali ,da je asfaltu primešan porfimi pesek. Zlasti pa kažejo izkušnje na veliko uporabnost porfirnega peska pri mešanju z asfaltom na cestah, po katerih gre velik promet s težkimi vozili in vprefcio živino, Porfir, ki se ne obrabi tako hitro kakor asfalt, bo preprečil, da cestS&e ne bo popolnoma gladko. To bo . važno zlasti pri poledici v zimskem času, : s čimer bo zmanjšana nevarnost padcev. Zadnje čase se je razvila precejšnja debata o izborjsanju naših cest. zlasti kar se i tiče izbire posdpnega materijala. Cestno j vprašanje je pri nas res veh"k problem, za- \ to moramo pac pozdraviti vsako akcijo, ki ; gre za izboljšanjem cest in zabeležiti vsak \ ugoden rezultat, ki je bil pri poizkusih do- j sežen. Še © nesreč! v planinah Ljubljana. 10. avgusta. Včeraj smo poročali o nesreči, ki ss je v Kamniških planinah pripetila uradniku beograjske tvrdke »Prodaja Centra špirita« Izidorju Grčiću. V našem poročilu stoji, da se je Grčič ponesrečil blizu Cojzove koče, v resnici pa je bilo to hiizu Ceske koče. Član družbe, ki je prva zagledala ponesrečenca, nam poroča o nesreči nekoliko drugače. Štirje ljubljanski turisti, uradnik Miroslav Smolenski. dijak Lojze Roje, dijak Jojze Budner in njegova sestra visokosol-ka Anica so se v nedeljo namenili na Okre-šelj. Zašli so s pota in so blizu Žrela iskali markacijo. Na tem kraju je majhen ledenik s precej strmim snežiščem. Budner in Roje sta že srečno prispela na drugo stran snežišča, ko je vsa družba zaslišala klice na pomoč. Klici so pojemali, končno pa je vse utihnilo. Oijaka sta takoj vrgla nahrbtnike na tla in zdrsela po Snežniku proti mestu, od koder je prihajal klic. Nekaj metrov od poti sta zagledala ponesrečenega Grčiča, ki je stokal zaradi hudih bole čin v prsih. Bil je tudi ves krvav po obrazu in po rokah. Naglo sta ga umila in zasilno obvezala z robci. Kmalu je pritekel Še oskrbnik Češke koče. ki je ravno pred kočo fotografiral izredno redko nagromadene oblake in slišal ponesrečenčeve klice na pomoč. S seboj je prinesel obveze, s katerimi so Grčiča takoj obvzali. Ljubljanska družba je počakala pri Grčiću, oskrbnik pa je odšel po rešilno ekspedicijo na Jt zersko. GrČič je med tem pripovedoval, da je nesrečo zakrivila turistovska palica, ki jo je iskal na prošnjo turistovske družbe iz Kranja, ki jo je malo prej srečal. Bil je ves obupan in je ves čas zatrjeval, čo bo umrl. da bo kriva samo palica. Beograjčanu, ki je govoril prav dobro slovenščino, se je zdelo čudno, da mu kranjska družba, zaradi katere se je ponesrečil, ni prišla na pomoč. čeprav je morala slikati njegovo klice. Da so ljudje tako nehvaležni, je dejal Grčić, pa vendarle nisem mislil, vern pa, da če bo kdo izgubil palico, si bom dobro premislil, predno jo bom iskal. Kmalu je prispela rešilna ekspedicija, ki je Beograjčana z velikim naporom spravila v dolino, od tam pa v Preddvor in z avtomobilom v ljubljansko bolnico. GrČičevo stanje se je danes zboljšalo in zdravniki upajo, da bo okreval. „Slavčkov" »Trboveljskih slavčkovc, pa tudi slovo malih pevčkov od sinjega Jadrana in gostoljubnega prebivalstva ob njem je bilo težko. Ko je ob odhodu obkrožal vlak mesto Bakar, so is vseh oken v slovo mahali s robci, pa tudi — s celimi rjuhami. — Pevke, ki bodo morale prepustiti v zboru mesto mlajšim, so ob zadnjih pogledih na Bakar in sinje morje glasno zaplakale. Kljub velikim sokolskim slavnoatim v Zagrebu je dala železnica Slavčkom na razpolago za potovanje 3 posebne vagone. Na postaji ao čakali okrepčane in utrjene svoje »za mo reke* starši in svojci ter jih odpeljali v svoje skromne rudarske domove. Obrtniška razstava na Viču Vič, 10. avgusta. Kakor »mo že poročali, bomo imeli od 12. do 20. t. m. v narodni šob na Viču obrtniško razstavo viških obrtarfkov pod pokrovi teljstvom predsednika občine g. Jurija Petrovčiča. Razstava bo nazorno pokazala, da je viško obrtništvo na visoki .stopnji. Nameščena bo v L nadstropju narodne šoie v posameznih učilnicah. Razstavilo bo 22 viških obrtnikov vseh strok rxjfaistvo, keramične izdelke, čevljarske izdelke, vezenine, kleparska dela, cementne izdselke, moške obleke. damske klobuke, vrtnarske izdelke, fotografije itd. Viški obrtniki bodo Skušali pokazati na razstavi vse one predmete, ki jih nujno potrebujemo v vsakdanjem življenju. Prepričani »mo, da bo viško občinstvo posetaio razstavo v velikem številu ter se na lastne oči prepričalo o kvaliteti domaćega deJa. Sledimo pozivu Narodne odbrane 2« Svoji k svojimpod pira jtdjo naše obrtnike in kirpujmo domače blago. Razstava bo otvorjena v nedeljo 12. t. m. ob 10. Odprt" bo vsak dan od S. do 19. ure. Trbovlje, °. avgusta. V torek zvečer so se vrnili trboveljski >*SlavčkHt z letovanja ob sinjem Jadranu v mračne rudarske revirje. Naš dopisnik se je danes razgovarjal z zborovodjo »Trboveljskega slavčka« učiteljem g. Suligojem o letošnjem letovanju mladih pevčkov v Bakru. Tako zborovodja g. Šuligoj, kakor njegovi »Slavčki« so bili z letošnjim letovanjem ob Jadranu izredno zadovoljni. Ves čas so imeli krasno vreme, skoro brez kaplje dežja. Mladina se je vidno okrepčala in utrdila zrahljano zdravje. K temu je največ pripomogel red, solnce, voda in tudi krepka hrana, ki je obstojala ponajveč iz močnatih. mlečnih jedi in zelenjave. Mladina in tudi odrasli spremljevalci so se kopali redno vsak dan od 9. do 11. In popoldne od 4. do 6. ure. Po kosilu kratek počitek na ležiščih. Zjutraj pred kopanjem pa je bila telovadba pod vodstvom učite-Ijev-prednjakov. Pogosto si je pa mladina utrjevala telo tudi z mrzlimi prhami, izpod katerih jo je bilo le težko pregnati. Zvečer pa se je zabavala s petjem, odbojko ali sličnimi mladinskimi igrami pred bakarsko šolo, prav pogosto se je pa vadila in trenirala v veslanju z velikim čolnom navtiske šole. Kadar pa so »Slavčki« ob večerih nastopili s svojo lepo pesmijo na trgu, se je okrog njih zbral skoraj ves Bakar. In kakor glasen opomin so donele slovenske, hrvatske in srbske iz mladih grl preko valov našega Jadrana, da je morje Adrijan-sko bilo nekdaj, je in bo ostalo vekomaj slovansko ... Slavcki letos niso priredili nikjer ob obali koncerta. razen na izrecno prošnjo ob izletu na Sušaku, kjer je bila koncertna dvorana nabito polna navdušeno publike. Ves čas je zborovodatvo posvetilo mirnemu letovanju v cilju okrepitve in utrditve zdravja mladih pevčkov, ki je bilo pri večini precej zrahljano spričo številnih napornih turnej, deloma pa tudi zaradi težkih razmer, v katerih žive, saj so starši večinoma rudarji aH pa pripadniki siromašnejših »lojev. Mali pevčki so se letos seznanili tudi z avtorjem himne Jadranske straže g. Ger-vataem. ki jo je »Slavčkom« - priredil ra 4 glasen in 2 glasen mladinski zbor. Ob nedeljah so »SLavčki« prepevali običajno pri maši v cerkvi Sv. Marjete, kjer je bilo vsakokrat nabito polno ljudi. Senzacija za naše »Slavčke* je bil prihod naše vojne mornarice v Bakar. Dospelo je več edinic in sicer »Dalmacija«, »Dubrovnik«, »Zmaj«, 3 podmornice itd. Čim so se mornariški častniki spoznali z radovednimi pevčki, so izrazili željo, da bi jim priredili koncert, kar pa radi odhoda »Slavčkov« naslednjega dne ni bilo več mogoče, zato pa so jim za slovo zapeli naslednji dan nekaj narodnih v grajskem vrtu. Ganljavjo je bilo slovo Bekarčanov od Testis sta Iliriji Turnirji in nove ugodnosti! Ljubljana. 10. avgusta. Letošnja teniška sezona je bila do sedaj v Ljubljani nekoliko tiha, igralci ao trenirali prav od početka sezone, edini, zato pa največji turnir v Sloveniji sploh smo meli že maja meseca, drugih turnirjev pa v Ljubljani radi zaposlenosti tujih igralcev ni bilo mogoče organizirati. Za jesenski del sezone se pa obetajo zanimivi turnirji med Ilirijo in raznimi igralci klubov iz Zagreba itd. Za številne dnriabrre igralce bo prihodnji teden Ilirija priredila turnir, da se tudi med družabnimi igralci prične s športnim igranjem. Olavni kader teniških igralcev tvorijo ravno družabni igralci in zato nudi Ilirija vsem svojim igralcem možnost, da v borbi vsak z vsakim pomerijo svoje sile in zmožnosti. Igralo se bo v sledečih disciplinah: single gospodov :n dam, double gospodov, mixed double in za juniorje oba singla. Turnirja se lahko udeleže tudi igralci, ki niso včlanjeni v SK Iliriji, ker gre teniški sekciji za tem, d« pič prav vsem ▼ Ljubljani midi moživ>*t nde-;ežbe. Prijaviti se ie do ponedeljka na igrišču Ilirije. pri oskrbniku se bo lahko vsikdo vpisal. Prijavnine n'. >toge pa morajo oskrbeti igralci sami. To tekmovanje bo ne kaka priprava za tekmovanje za prvenstvo Ljubljana, ki bo ločeno za tekmovalce in za družabne igralce. Zato naj nikdo ne okleva in naj se vsak prijavi, na Iliriji je osem igrišč, pa bo lahko vsak dan odigranih dokaj iger. Ponovno poudarjamo, da lahko vsak igra, če je član kluba ali ne. Da pa ne bo tekmovanje brez nagrade, je lastnik znane športne trgovine, ki nas sedaj zalaga z reketi, žogami itd., kmalu nas bo pa s smučmi, g. Josip Banjai iz Miklošičeve ceste, poklonil zmagovalcu kot prvo darilo en reket, kar je z propagandnih vidikov toplo za pozdraviti. Ljubljansko tvrdke posvečajo le malo pozornosti teniškim težnjam, kot beli vrani sta rvrdki Banjai rn Magdič, ki imata široko srce. kadar se apelira na dobrohotnost. Tvrdke bi se morale zavedati, da je treba teniški sport vsestransko podpreti, ker, ko bo tenKki sport dosegel višjo stopnjo v Ljubljani, bodo tudi tvrdke imele boljšo konjunkturo s teniškimi rekviziti. Nepobitno je. da stremi Ilirija za čim večjo popularnostjo tenisa, za naraščaj je določila nizko članarino 50 Din za vso sezono, od 10. avgusta dalje pa do konca sezone pa nudi odraslim možnottt igran i a tenisa vsakodnevno in ob katerikoli uri za ?wžan enotni prispevek 80 Din. Prijave na igrišču. Poudarjamo, da. ua Iliriji ni odrejenih ur, igra s« lahko ob \>akem času. na razpolago so trenerji in partnerji, tudi za začetnike je poskrbljeno, da se bodo kmalu priučili vseh potrebnih ttmetnosti teniške igre. Ilirijanski igrači: Truden, Sivic, Dacar in Ravniharjeva se bodo udeležili te dni mednarodnega ten. turnirja na Bledu. Zanje bo srečanje s tujimi igralci dober tre-nin za predstojeće turnirje, ki jih oodo igrali v Ljubljani. Pridite torej na Ilirijo! ★ — Svoboda, Maribor • Reka, Ljubljana. V nedeljo ob 17. uri v Ljubljani. Druga kvalifikacijska tekma za prestop v podsa-vezno ligo se bo odigrala v nedeljo, dne 12. t. m. ob 17. uri na novem igrišču SK Reke, ki se nahaja ob Tržaški cesti (postaja cestne žel. >Stan in dom«). Kakor znano, je preteklo nedeljo igrala ljubljanska Reka v Mariboru in izgubila prvo tekmo s fremi gob diference. Igra4ci Rake so tekoči teden porabili za dober trening in je zato pričakovati v nedeljo zanimive borbe, kajti Reka je osobito na svojem igrišču nevaren tekmec za marsikoga. Ker v nedeljo ni nobenih drugih nogometnih tekem, bo ljubljanska nogometna publika pohite1 a v velikem Ateviiu na derbv za vstop v podsavezno ligo. Jakost in dobra vigranoat obeh modtev nam jaanč»fa za (~ »r nogometni sport. Pridite! Bolgarski Junaki v Beogradu Beograd, 9. avgusta, p. Bolgarski Junaki, ki so včeraj prišli v Beograd, so si včeraj rn danes ogledali mesto tn njegove zanimivosti. Dopoldne so napravili izlet na A vel o, kjer so položili venec na grob Neznanega iunaka. Opoldne so jim beograjska sokolska društva priredila kosilo. Z večernim vlakom so se Junaki vrnili v domovino. Slovo je bilo p-av prisrčno. Velika množica občinstva jih je »premila na kolodvor in jim ob slovesu prirejala do. gotrajne ovacije. Bolgarski gostje so tzja viH. da odnašnio / Jugos^vije najlepic vtise in trdno prepričanje, da se pota Bolgarije in Jugoslavije ne smeio ?A ir več ločiH. KOLKDAR Danes: Petek 10. avgusta, katoličani; Lovro, J urica DANASNJK PRLRKDITVE Kino Marica: Lažni feMmarSaL Kino Dvor: črna smrt DEŽ I TRNE LEKARNE Dane»: Mr. Bakarčič, Sv. Jcikoba tra 9 in *■ Piceoh, Tvrseva cesta * Žalostno bi bilo, če bi bile vse krone tako slabo ponarejene, kakor je krona stvarstva. Bula ali nesreča stvarstva, to bi človeku bolj pristojalo. \a svetu bi bil raj, če bi ga ne bil opustošil člo\rek. In samo domišljavost je dvignila človeka nad živali. V resnici zaostaja v marsičem daleč za njimi. Kar poglejmo za primer organizacij*> čebel in človeške družbe. Domišljujemo si, da živali nimajo razuma ali \' opazili stanovalci v bližnji okolici v Šiški, da gori na Celovški cesti št. 50 50 m dolgo gospodarsko po slopje Petra Hartmanna, kjer imajo delavnice trije obrtniki. V spodnjih pr.> štorih je delavnica Andreja S u p a n a, k: izdeluje motorne brizgalne in agregate, po leg njega ima delavnico modelni mizar Ludvik Jaklič, zraven pa livarno Franc O g r i n. Nad delavnicami je obsežno pod streaje, kjer je hifo nafiromadeno polno oprave, zabojev in modelov. Ob 4.4.s bližnji stanovalci opazili, da je vsa strt Ivi v plamenih. Takoj so obvestili lasilce v Spodnji Siski. obenem pa so poklicali tudi Hubljanske gasilce, si so nemudoma ptiap li z orodnim avtomobilom in motorno br/ galno. Zaradi goste megle, ki je pokrivala vso Ljubljano in okolico, na gradu ognin niso opazili. Gasilci so takoj pričeli na poreče poslopje brizgati močne curko vode, vendar je bilo njih delo zaradi silne vročin^ zelo otežkočeno. Predvsem se je bilo bati, da bi plameni ne zajeli tudi sosednih h\$, da-sti pa je bila v nevarnosti kmečka hi4a, v kateri je bilo polno senn Gasilcem se je poaročilo odstraniti vsi ko nevarnost in ogenj po 3-urnem delu po gasiti. Pogorelo je vse podstrešje z vsem. kar je bilo tam shranjeno, dočim so delat niče ostale skoroda nefvoškodovane. Skoda znaša nad 300.000 Din, je pa večinoma krita, ker je Hartman zavarovan pri Jadranski zavarovalni družbi in pri zavarovalnici Dunav. Prav tako so zavarovani vsi trije obrtniki. Ogenj je nastal baje zato, ker je bil dimnik poškodovan in se je vnelo tramovje. Livarnar Franc Ogrin je namreč do pozne noči vlival in je imel močno razbeljeno peč. ki je povzročila, da se je vnelo t-amovje. Malo po 7. jo bila nevarnost odstranjena in so ljubljanski gasilci zapustili pogorišče, za stražo pa so do 10. ostali še Šišenski gasilci, na kar so tudi oni odšli domov. Ljubljanska borza Devize: Amsterdam 2297/V)->W>.36, Berlin 1323.47—1324.27 Bruselj 797.46 801. Curih 1108.35—1113.85. London 170 47— 172.07, Newyork 3319.30 -3347.6^. Pariz 223.96—225.0S, Praga 141.01—141.87. Trst 290.90—293.30 (premija 2S S odstotka). Avstrijski šiling v privatnem kiirinp': 7/*5— 8.05. INOZEMSKE BORZE Gorih: Pariz 20.2075. London 15 415. New York 302, Bruselj 71.95 Milan Madrid 41.8750, Amsterdam 207.3250, Berlin 119.60, Dunaj 56.75, Praga 12.73, Varšava 57.90, Bukareata 3.05. Upravičen strah. »Le TXMTUslrL, možice k, brla sem pri zdravniku, pregledal rrri je jezik m mi predpisal krepime kapljice.« »2a božjo vx>rjo, pa vendar ne za jezrk?« V trgovini na obroke. — Kakšen vik in krfk je pa bil danes v rrjcovinj? — Eh, prisad je gospod, ki je hotel nekaj kupiti m plačati v gotovim- hfi sit dal dopovedati, da prodajamo na obroke, pa sem ga moral postaviti pod kap. Pri skušni!. Režiser: Ta krik mora biti močan, izj-aiati mora čim v^čjd strah. Mrsftte si, goslpodičtra. da ste izsubi^i srvoj krstni lrst. a vaša na_tx>l$ša prijateljica ga je našla, pa boste lahko močno krifcnali. Poznata se. Dva fpotemuha se srečata sredi gozda. — Kai si hotel od gospoda, ki si ga ustavil malo prej? — vpraša prri. — Vprašal sem ga. koliko je ara. — Pokaži mi to uro. >tev 180 SLOVENSKI NAROD«, dne 10. 1934 Vsa Ljubljana se bo zopet smefala ! _Lažni feldmaršai ELITNI KINO MATICA VLASTA BURIAN — RODA RODA — FEE MALTEN Telefon 2124 Danes In jutri, samo dva dni, ob 4., 7.15 in 9.15. SAMO SE DANES (ne>preklicnO) ob 4., 7J5 in 9.15 zvečer. JT7TRI Greta Garbo - Mata H ari DNEVNE VESTF — Poljaki na grobu dorj Frana Bulica. Včeraj zjutraj se je o \z Splita v Dtd>ro\-n:4v 1-^2 Po4jakov, ki so se v *redo pokkMti-li manom don F:etetn: svečanosti so prisustvovah" poleg članov pokojnikove rodbine tndi predstavnik; oblast'. Pol:a*ki so polož-rti na Buiićev fpo/b krasen veVeftkemu Slovanu don Fran BirSću — Fo-Viski irfeUkj na Jadranu«. — Vodja ujfliove skupime Moczvlovsk: je :ime* na grobu lep nagovor, k; je v njem aav-3 don Bulica kot velikega genija, u»če-•DR'.ka in Slovana. — Pogajanja rroed TPD in rudarji ao ^3a, kak^r smo že poročali, v sredo popol-fcne zakijnčena. Naši ubogi rudarji, ki mo-fsjo živeti v neprestanem straJvu, Jcn-rrna skavtov, ki so odpotovati v Dubrovnik. V splitsko pristanišče sta prvpiluJi dve jaht', bcdgijfafoa »Deiendre« je pripeljala 7 potnikov, italijanska »Bau-Bau« pa tri pocrtike in 5 mornarjev. Včeraj popoktne se je pripeljala s parati kom »-Li-ubijana« druga skupina češkoslovaških Sokolov, ki so bili na zHefcu v Zagreb • o po Jadram:. Pri pokvarjenem želoden, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski nčinkuje že kozarec naravne »Franz •Josefovecc ^renčice sigurmo, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz .iJosefove« vode kot prava blagodat za po .jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova* grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerija h in špecerijskih trgovinah. — Mednarodna avtomobilska dirka. 12. avgusta bodo retornovatei mecena rodine a»v-m*Tiobr>sfce dirke »A9p«s3ra vožnja« voziJ: skozi dravsko banovino in sicer od Zagreba po državni cesti št- 2 pretoo Bregane, Kostanjevice. Novega mesta, Lhibrjane, Kiranrfea. Jesenic. Kranjske gore k\ vasi Podkoren čez Podkoreirsfco sedV> v Avstrijo. Pot med vasjo Podkoren in Podlko-renskim sedSom bodo tekmovalci pasirali v času od 7. ure do 12. ure dopokirte. V tem Časa je- zaradi javne varnosti in osiguran;;! nemotenega potefca dirke v naši držav: na progi vas Podkoren - Podko-rensko ssdHo m obratno promet za vozite kakušnekoh' vrste omejen le na najnujnejše primere. Prednia omeirtev prometa pa ne veja za mednarodni promet. Na to se opozarja prebrvalstvo, kj bi ta dan botek) pasrrar: progo, g+edc katere je odrejena zapora. — Begunci iz Av^taije še vedno prihajajo. Včeraj zjutraj je prispelo iz Avstrije v Varaždin še 34 beguncev, ki BO pobeg/-rsžH v Jug socijaJisticne stranke. — Posebni vlak v Rogaško Siaimo bo voz*] 15. t. m. rz Ljiuibljane glavni kolo-dvor ob 6.50. Cena izieta (prebrana in vožnja) je Din 89.—, cena samo vožnye Cfen 45.— za osebo. Prčjave sr^ererna Putmk, 1- ;u5>!ična. — S kole«om te IV^ojrrada v Pariz. Beo-Jrrajsk: jurist Gjorgrje Orrjačić, čtan kolesarske sekcrje beograjskegra Motokluba in kolesa^ ski prvak Beogrrada, je krenil s kolesom iz Beograda v Pariz. da dokaže fraru^skim biciklistom, ki so ta čas tekmovali rja- Totrr de France, da lahko tudi naši kolesarji uspešno tekmujejo na težjih turah. Iz Beograda je krenil 13. jtdija in v Pariz je prispel 24. julija, torej v 11 dneh« Hotel je sodelovati na zadnji etapi Tour de France, pa mu niso dovolili. Iz Pariza se je odperjal 1. avgnsta in ^e prtepel v Zagreb včeraj zjutraj, v Beogradu pa pravi, da h3 v soboto opoldne, torej v 10 dneh. — Nov grob. V Ljubrjani je umrl danes vpokojeni ekspeditor g. Anton Debeljak, oče našega Škofjeloškega dopisnfka g. Vojteha Debelaka. Pokojni je bil splošno znan in priljubljen kot mož kremeni-tega značaja. Pogreb bo jutri ob 16. iz Gradišča št. 14 k Sv. Križu. Bodi nru Tanka zemHa. težko prizadetim svojcem iskreno soiB^je! _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubrjani, Mariboru In Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Splitu 29, v Beogradu 27 v Zagrebu in Sarajevu 24. v Ljubrjani 22. v Mariboru 21.2. T>avi je kazal barometer v Lruibrjani 7^2.6, temperatura Je 12.4. — Mrtvega so našli v koruzi. Včeraj popoldne so našli v koruzi na polju blizu Zagreba mrtvega 28-'etnega Antona Stip-čica iz Brežic. Njegovo truplo bo obduci-rano. da se ugotovi vzrok smrti. — Osveta zavrženega ljubčka. Včeraj rx>pokhre 'e je ?7.1etnn služkindi Alojziji Blatnik v Zagrebu strasno osveti! zaročenec, ker ga ie zapustila. Na trgu je stopPI k ndi in ji začel prgovarjati, da bi se po-botila. Ker pa tega ni hotela storit!, ji je vbrizgrni'1 v oči so'no k s ino. Biatn kova bo na;brž o-'cpe!a na desno oko. Policija fanta S5e. — Samomor je napovedala in i^giuiU. Iz Zagreba ;c zginila te dm.; 34ietna hišnica Ivanka Kužna r. Svoji prijateljici je zapust^a p:sino, ki iz njega sledi, da si je hotela končat: življenje. V pismu pravi, da je zakrvila njeno tragedijo trma na eni in drugi stranH. črna smrt je naslov senzacionalnega filma, v katerem nastopa v glavni vlogi slavni cowboy Ken MajTjard. Od danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer ob običajni nizki vstopnini 4.50 in 6.50 Din. »ZVOČNI KINO DV 0%R « Telefon 27-30 Iz Ljubljane —lj Na ribjem trg« je bila danes slabša izbira morskih rib. Blaga je bilo manj, ker je prodaja rib pač precej tvegana in se prodajalci založe bolje z njimi le. ko bodo šle v denar. Zjutraj se je pa tudi precej poznalo, da še niso prispele morske ribe z avtomobilom, ki je imel zamudo. Male ribe. skuše, ki ao zdaj sezonske, so prodajaii precej poceni, po 14 Din kg. in po isti ceni so bili tudi sardoni. Sardine so prodajali po 10 Din, tunia po 36 Din. Ščuke so bile poceni v primeri s cenami spomladi, po 20 Din. Zelo lepe donavske postrvi so pa prodajali po 26 Din. Med reč-n±im ribami je zbujal precej zanimanja velik sulec. ujet v Savi. ki je tehtal okrog' 7 kgr. Ribič ga je ponujal po 35 Dm. 2ab je bak> na izbiro, najcenpiče pr» bBe n^ 26 par komad. —lj Obrežje za mesarskinu stojnicami so vendar nekoliko očistili. Pokosila so plevel, ki je bil že takšen, da bi kmalu zadušil celo mesarje. V njem so hi!a idealna gnezdišča za podgane, ki so tako ve-25ke, kot pujski. V plevelu se je pa tudi nabirala du-uga nesnaga, odpadki papirja je bfto na vagone, pa tudi kosti so našli precej. Nekateri nabiralci kosti imajo bogate zaloge svoje robe na obrežju za mesarskimi stojnicami, ker je pač za. takšne namene vprav idealno. Dokler ne bodo odstranili mesarskih stojnic ter poštena uredbi nabrežja, ne bo konec nesnage. Toda na zidanje tržnice ne mislijo in bo ostalo najbrž Še dolgo vse po starem. — Ij Dvorski okraj v LJubljani se pr-pravtja na slovesnost, ki se vrš: v nedelo ob prrfiki svečane otvoritve novih prostorov Javtne knji-žnrce v Gregorčičevi ue'ic'. Prebivalstvo s simpatijam' spremlja priprave, ki so v zvez! s tem in twdi čim da-l"je bolj reseča knjižnico v nov* prostorih. Nedvomno je knjižnica Go^ipodarskega ro izobražen-alinega drtrstva za dvorski nkraj vodi4na kulturno - prosvetna institucija. Dopoldne ob 11. uri v nede*jo bo svečana Otvoritev, na katero so vabljeni w" prebivale! dvorskega okra-ja, osobito pa potsMevald knjižnice in podporniki. V ko-rtst in namene jorjžnice pa bo čez dan kebanje na dobitke (več krasnih dobitkov), ob 16. uri popoldne pa se vrši prireditev »dvorsk; sejem« s srečolovom, plesom ,c drugrrrn, vse v prostorih gostilne B-rk, Borsrtnfko\' tnr. Vsi prijate!:: dvorske knjnžmce in ostalo občinstvo vljudno vajeno, da se obeh prireditev udeležb Vstop na >Đvorski sejenic prost. V , prostori odnosno izložbi karliinfce so na vpogled krasni dobtki za srečolov, kn si iih *zvoikve ogledati. V nedeljo na S videnje na naši slavnosti in prireditvi! —lj Ukradeno uro prodal, pa spet ukradel. Po mestni se potikajo surrrliivi elementi, ki jim delo ne dis^, preživljajo se pa na •svojevrsten načvn. Dopo'Jdne beračijo po hl$ah in če nanese prilika, rudi ka: izmaknejo, popoldne pa priberačeni depar zapi-4cj<:. Včeraj je poKcija aretirala dva taka ptička, ki sta že stara znanca po-lici}skih zaporov. Stane je rz litijskega okraja, do-čkn je Tone doma tam, kjer zdaj Italijani pridobivajo živo srebro. Tone m Stane sta sedela v nekem vinotoču pri izrraznjenih kozarcih. Stane je nekje izmaknil n%?Hasio uro s srebrno verižico rn se je spričo pralne čaše iel ozirati. kHe bi našei kupca za njo. Začel je pogovor z nekim tetićem in mu ponudil uro z verižico za 30 Din- Tujec se ie izgovarjal na slabe ča>e, končno sta se pa vendarle pogodiia za ceno. Ho, pa naj bo, yt rekel Stane, jo pa dam za 16 Dim, nisem nt svi L da ste tako trdovratni. Ktrpoja je bcMa sklenjena in takoj so naročili še pol R*ra. Ko ie tujec odšel je presenečen opazil, da ma fe trra. ki jo je malo prej kupil, jzgmita. Poklical 3e stražnika, ki je Stanka in Toneta povabi na po^cj-io. Uro so našli pri Stanton, k: se bo moral zagovarjati pred sodiščem. . —Ji »Zarla«, delavsko glasbeno društvo, tprireda v nedeljo 12. t m. ob 4. ur: po-♦poldne na vrta m v dvorani gostite e »Pri •fevn« na Gosposvetski cesti veffko vrtno ve^eUcc s koncertom in plesom- Pridite ljubite lepo godbo in zabavo. lj Tramvaj bo zopet vozfl 6ez uoat. Včemj ao racefl potagaU tračnice aa trasnvajMco progo na močno zbetonirano poddago na most. Cestišče še ni tlakovano s kockami, tir bodo poiualH prefj. Promet ie doslej mnogo trpel zaradi pretrgane proge ki je ie nujno, da zopet zvežejo progo. Cestfcšfce bodo lahko tlaloo-vali krjub temai, da bo voaH tramvaj. Defto morajo končati v petih dneh. Proga tndi ne bo tako hitro zgrajena, zato bodo meštari morali se potrpeti nekaj dni. —lj DroStvo »živalca« bo priredSo na praznik 15. t. m. za svoj« ljubljanske Člane iri okoličane popoldanski telet v V€Pw6e, KJor se sestanemo v goMUnl g. Kuharja ob 4. uri pop. Pri popoldanski južini m večerji se bodo servirali udeležencem ocvrti piščanci in tudi zajčje m««, prrpravljetio na razne načina- Izleta in pojedine se udeleže lahko tudi nečlani, spi oh vsak rjubitelj maMh živali, zžastl se ocvrtih piSčanoev in pohanih zajčkov. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj grporočl društva >živalcari Celju. —c 18 celjskih ffimnazfjcev, članov podmladka jadranske straže na drž. realni gimnaziji, je odpofcova-N> w **nedo pod vodstvom g. prof. Mlinarja na Hvar. kjer bodo letovali 12 dni. Sleparije pustolovskega Žida Ljudem ]e obetal posojila pod najugodnejšimi poboji — V zaščito so ga vzeli osleparjenci sani Nidalinii spored Mariborskega tedna: V soboto 11. t m. ob 20. uri gledališka predstava v mestnem paricu »Kju^tarrna prireditev v Crn-i mla,ki«. Nedela 12. t. nv od 7. do M. i>re na Trgu svobode ciij I. mednarodne z-vezd-nc vožnje Motosekcije »Pe-ru-n« Maribor- Ob 9- uri svečana s^užfca boži a i-n blagosioviiev temeHncjra kamna bodoče pravoslavne cerkve na Jngosloven-skam trgu- Istoča^ffio občni zbor društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino v boteki »Orel«. Ob 10. url: Mednarodne veslaške tekme na Dravi. Start bo v Fali, cSg pa klubska čolmama ob bregu. Tekme priredi mariborski vesJaiki k^.ib. Ob 11.30 bo obhod udesležencev 1. mednarodtne zvezdii-e vožoje po mestu. Ob 14. i*ri si bodo udeleženci zvezdne vezmi« ogledali razstave iin zabavišče, nato pa sledi i-zAet na Mariborsk otok- Ob 16. ttri bo razdelitev nagrad udeležencem I. mednarodne zvezdne vožnje v restavracij: Ahtig na Tržaški cesti. Ob 20.30 pa bo vokakii koncert pevskih zborov pravoslavne "cerkvene oibčine v Maribora v mesrtnem narknj. — V boju proti JetikL Za zgradbo azila jetionkoim ie zbrala F^rotm^berikijikvzina V^a v Marhboni dos'ei s proti.t«iberkuloz-nim d:»narjem že 121.050 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Drzen vlomilec niet. Map-borsfca po-iici-ia re prijela kletnega čev*'arskera po-inočnika Ivana .lošita iz okoSice KrSke^ra. Areriranec je vlomilec največjega kova, saj Irna na vesti 12 velikih vlomov, je pa še vselej pobegrrM pred kaznino. Predvsem se je drzmi vlomilec klatili v okolici Jesenic, kjer je v drtPžbi z*očiirrskLh tovarišev vlomil! v Klabusovo trgovino. Tam fe na-vrta'1 železno blaganmo rn odnese! jz nje 10.000 Oin. Rolicfla je Jošta rzroč^a sodišču. — Motodkjjst do smrti povozil ženo. Te dni je neki mococikMst po nesrečnem nakftjaičtfu povozr! v bfl'-žkt: Selnice ob Dna- j vi posestmico Elizabeto Mor»jevo s Kapde na Kozjaku. PoScodovainka ie bfJa prepe-!ija.na v mariborsko bolnico, kfer pa i« v sredo podlegla težGospod5čniKrkaesa vremena bo tekmovanje preiođbeno. Ljubljana, 10. avgusta. Aieksandei Stein je ime, pri katerem je še nedavno zatrepetalo srce marsikateremu našemu podjetniku ali lastniku realitet, če je bil v zadregi spričo denarne krize. Pri tem imenu občuti sedaj nekaj grenkega v duši in nehote stisne pesti. mM, ali bi ga...!« Dobro rejeni žid se je pojavil pred tedni v Ljubljani, sijajno je opravil v znamenju pustolovstva svoj sleparski posel in izginil, da ga varnostna oblastva še danes uman iščejo. Nekega dne sredi julija je izstopil na glavnem kolodvoru 50-letni »direktor« Aleksander Stein in zavil v najbližji hotel. Posedal jo nekaj časa v restavraciji in v kavarni, potem si je pa šel ogledat Ljubljano. Čez nekaj dni se je v mestu toliko ori j en ti ral, da je na^el pot v nebotičnik in se pokazal v vrhovih Ljubljane, da so ga morali pač videti vsi. Bilo je zvečer in zaključeval se je njegov glavni nastop v poznih urah. Godba je igrala počasi in umirjeno, dokler ji ni dal živahnejšega ritma gospod direktor Stein. Naenkrat se je pojavil pred godbeniki in zahteval svoj priljubljeni komad. Godbenike so užgali dolarji, ki jih je delil med nje, občinstvo pa odlični tujec, ki je razdajal denar. V kavarni je završalo, šušljanje ni bilo kar nič pritajeno: »Vidite ga. to je zastopnik angleških bank, ki posoja denar na nepremičnine.« Aleksander Stein je mahoma postal predmet splošne pozornosti. Vse je drlo k njemu in je mož sprejemal v svojem hotelu sleherni dan po več gospodov, ki so iskali posojila na svoje obrate, hiše in posestva. Vsakomur je obljubil posojilo brez posebnih sitnosti in pod najugodnejšimi pogoji. »Bančna Hša Finsburl & Pavcment iz Li-verpoola razpolaga z milijardami v našem denarju.« V Ljubljani sami je našel v prvih dneh nad 15 interesentov, samih solidnih podjetnikov, ki jim so zastajali obrati zaradi pomanjkanja gotovine. Je pa zahteval direktor Stein. da pošlje k cenitvam nepremičnin svojega cenilca, ki mu mor? biti seve za cenitev izplačan honorar. 1200 Din za nenremičnine v vrednosti nad milijon in 600 Din za cenitve pod milijonom. Tudi s tem so se vsi interesenti strinjali. Cenilec Stjepan k<»rnfeld iz Zagreba je prihajal v Ljubljano po večkrat na teden in slednjič obtičal kar v Ljubljani. Cenitve ao bile namreč na dnevnem redu. kLomaj pa je bila cenitev opravljena in >e Komfekl potegnil honorar, ze sta se v h-otefeki sobi našla s šefom Steinom in si po bratovsko razdelila denarce. Vsa sleparija je itak sla za tem, da na lep način iztisneta iz ljudi v stiskah za veHke vsote vsaj majhne drobce, od katerih pa se >e dalo prav lepo živeti. V kratkem sta zaslužila Stein m Kom-feld v Ljubljani težke tisočake, potem sta pa s sleparskimi oglasi poiskala še žrtve na de-ieli in v manjših mestih. Kornfeki je bil skoro sleherni dan na poti, da oceni to ali ono tovarno v Sloveniji ali st ogleda to ah ono veleposestvo. Pustolovca sta imed« pome žepe denarja. Potekal pa je rok, da interesenti prejmejo obljubljena posojila. Nefcaj časa j* je Stein še držal v šahu. Nanj so bila opozorjena rudi varnostna oblastva, posebno še ker je v svoji preiernosti zamterearal za posojila celo javne korporacije m sicer kar za lOOmilijonska. Policija se je obrnila po informacije glede Stema mi vse strani. Prvo poročikj je prešlo ,Z Ž***1? m 5e Je gl«ilo: *Stein je slepar velikega formata in so njegova specialHeta kreditni posli.« Na policijo so bfli tedaj posvantŠtSTttBi interesenti za Stemova po-sojik. Ti pa so bili ogorčeni m kar niso mogli verjeti, da gre res za sieparja: Ne ne boste, to dela le konkurenca!« »o vzkh-kali po vrsti. Tako Steinu niti policija ni mogla blizu i uZaS,6!t° *° ?a VZCH °^eP^Jenci sarm. v^ahvnlil se jim je na ta način, da je lepega dne izginil. Potem šele je sledilo razočaranje v vrstah osleparjencev. ki ao mu dal' vsega skupaj okrog 100.000 Dm. za kar p* mso prejeti niti prebite pare. Zdaj so jeli prositi policijo, naj Štetna izsledi in pohajajo zadevne vloge na policijo ie slehero dan. Kdo je prav za prav Stein m če je to njegovo pravo ime. ni še pojasnjeno. Nafia varnostna oblastva so se obrnila na vse policijske oblasti v državi. Navedbe so se glasile, da je Stein rojen 1. 1875. v Beogradu, pri sto jen na v Sadftak v Srema. Od tam -*e P0^0'^ prejela negativen odgovor. Tudi njegov cenilec JCorrrfeld, ki »o ga v Ljubljani še pravočasno are tiran m izročili sodišču, ne ve nrč točnega povedati o njem. Pravi le, da je bil njegov *ScU. Sten-na iščejo zdaj po vsej driavi zdi ae pa, da jo je židovski slepar popihal čez mejo. Iz Kamnika — Skrčena do*ta.va poftto. V Ča^su naj-živalmejše letoviške sezone imamo v Kamniku samo 3 poštne uslužbence za raznašanje pošte, kar pa je od3očno premalo, če pomislimo, da smo jih imeli pozimi 5, in sicer dva t» Kamnik, enega »a interno shj-zbo. dva pa za dostavo pošte v okolico. Zdaj je bil eden premeščen v Dom-žaSe. e ieaVfriijejo «ami !z Kranja - Trebnjem — Poroka. Včeraj !*ta se poročila v Ljubljani gdč. Anica Rebe>rnik, hčerka po-peptnrkfl v Trebnjem in g. Mirko Grego-rec, p i'ietni uradnik v Ribnici. Obilo sreče! — Smrtna nec*reea otroka. V našem kraju dO emrtn^ nesreče otrok pogoste. Poročali emo pred kratkim o smrti otroka, ki je pil ocetno kietfino, o otroku, ki je utonil v i va^ki luži, dalie o otroki, ki ee }e nabodel na vile. v cera i o otroku, ki se je zadavil, danes pa smo preieri spet žalostno vee»t, da >e komaj Štiriletna Justina hčerka posestnika Strafnarja vz I>ol. Ponikev našla eirašno sm*rt rvod »tnrso-c. e katero vozijo pe^ek ali crramoz. V sredo je nesrečno H>-Idetee ostalo v bližini poda, kjer so domači m Mili. V bližini je bil priora vljien za prevažanje peska in gramoza tudi voz e trugo, krog katere je dekletca skakalo. Naenkrat pa se je truga prevrnila na deklico, ki je obležala pod njo mrtva. Šele kasneje so jo našli domaČi pod trjgo pri vozu mrtvo m je bila vsaka pomoč zaman. Pogoste nesreče otrok so resen opomin staršem, naj ne puščajo tudi v največjem delu otrok vrnili. Se o karambohi. V soboto smo pod naslovom ^Karambol« norodaft, oa. je za-vozjl nežnajn moiicikliist pri Vefcselrm v Štefko Kern ki se je peiiafa s kolesom iz Nakta. Naknadno smo zrvedefe, da je wxz# rnotociklkst g. Anton VVorackaiček s Prtm-skovesra v Krartj pravđoo po desni strani coča-s. ki da k na krajo, tajer se je pci-perita nesreča, dajal signale s bjapo. ftsto-iusno ie privozi! z Jesenic avto4>«s, ki se ra je Ker nova držata na levi strani. Ma-mestu da bi napravHa velik tok m nriSki na desno stran ceste, je hitro in bnaAso zavn^a, obenem se je pa še ozirala za avtobusom. Tako >e prSa nenadoma pred rrKKoc;k4ista, ki nd mogel tafco neslo v^ti. Zavri je sicer motocrkel z obema vorama, toda nesreče ni bfio mogoče vrtčbii. Sam je pade! m se pob® na vi. Vsa sreča, da je vozS počasi stor b. bila ofca mrtva. G- Wcndracek ima več prič. da ga ne zadene na nesreči ndbena krivda. Kolesar^ naj bodo previdnu pa * ta-Vre nesreče rre- bodo dojraiaie. "okolski dom ta Ponovlčah Čodno. >Mr>j nečak se je zaletel z motociklom v drevo, padel >e in tri tedne jc m oral ležat?.« _ Utrneta hišnega proeelja. Ooapa Bw- kova, mati vpokojenesra proRvetneoa šefa dr. Stanka Ravka. je dala prenoviti svojo stanovanjsko hiio polep litijske občine. Tjdi poepa Btenerjeva je dala pronoviti proče^ svoie trizovme. _ Nesreča kmečkega fantička. Tlakove^a Gustlja, ' »čenča 4. razreda na£e šole, je doletela v jjozdn nad Zagorjeo težka nezeroda. GiMte^j j£ pomagal vozrti jz gozda hlode m trske. Po strmem klancu je hotel voz zavreti, pa so konji premočno potegnili, da je švignil voz mimo dečka. Ni utegnil odskočiti m ga je zgrabilo zadnie kolo. Kolo nru je slo preflčo noge hn m'j |e preklalo stopajo. Prestrašeni starši se naiožfli pooiesrečenea na voz in ga odpeljali v LFtifO k zdravniku. Ta na pe po prvi pomoči odredil, da so ea odpeljali na zdravljenje v rjvMianeko splošno borroeo _ Podjetni eotnarfL Zaradi močnega toka uporabljajo naši zasavski sportolki reke Savo le za veslanje po strugi navzdol. Večkrat se domenijo prijateljske družbe, ki pošljejo svoje čblničke z žrtemtico do Laz aii Zaloga, tam pa sedejo v Čbme in se prepuste tofcj do Litije. Dva sinova našega odvetnika dr. Maaeka, ed katerih je eden mornar* kadet fn je zda*i na r>oči*inicah, pa «ta peeAraflCIa svojo srečo z v »lan jem >To je pa res čudno. Kaj ni b&> nikogar v bMani, da bi ga bil pofcai?« proti rećnenm toka. Rabiia sta sa proeo I^ija, 10. V nedeljo 12. t. m. bodo otvoriti na FOOO-vičah pri Litiji nov Sokolski dom. Otvorjtor bo bas na pr\'o obletnico obstoja wa+ata§aM sokolske organizacije v Zasavjj. DmJbvo ao uetanovih" na pobudo uraxmikov is držav« n^pa vzgnjališča, banovinakega vetapceastva m naprednih okoHcanov rz 9ave m drugod. Do la nekega leta so bili vsi ti Sokoli včlanjeni v litiiekem Sokotekem dručtvn. Aflada sokolaka družina je metala} na 100 članov, deHje zeio vneto, prvotni psos-tori ponoviške> grafeme, pa so se izkazal-za neprikladne. Upravni odbor je zaprosil bansko upravo kot lastnico stavn na Mac kovni, ki je 10 minut oddaljena od pradv. /a prepustitev enega izmed objekte*. Profe-n>a jfm je bila uslišana, m so takoj nato pričeli martpvo delati. Del pcniopjfe ao dozidali, ostalo so preuredili, zdaj pa e*> dviga v idiličnem zatispi med Utijn m že-lernieko postajo Sarvo krasno sokolsko de-movanje z giettertiško dvorano m telovadnico, krasnini odrom, c^tadnieo, odborovo sobo in oetalkni priifklinan»i. Prra^e^arn> mlade sokolske edinice je podprl tadi savez 9KJ, ki je nakazal grarFbenemn odboru primeren znesek. Nedeljska otvoritev bo vettfk PWBjfc za naše Ponoviee, ki se vneto pripravljajo, da se bodo gostje poentili med njimi kar najbolje. Za zunanje goste je prikladen dohod s postaie Ditiie ali pa s postaje Sa»va, ki je novenru Sokolekemu domu se nekoliko bliž ja. Voziri bodo s postaje vozovi za nizko vozni no po 2 Dm od sedeža. V nedeljo na svidenje na Ponovifah! Zdravo? Iz Polfčan — lx ataamam seje. Na 4, letošnji občanski seji, ki ae Je vršila te dni ae je med drugim g^vonto o ustanovitvi vodne zadrug«, ki nad ima na vidiku regriiaci^o Dravinje. Na cehi pripravljalnega odbora, v katerem so se odborniki PukJ. Kitek PMks, Drozg, Stoporko, Korošec In Marg^ič Je župan Anton Medved. Mnoansn ie bfio pramano todi ck^movinaLvo. Ponson Ou Terrail; Lepa Židovka Roman. — Zakaj? — je pooovila neznanka porogljivo. — Ervo vam mojega odgovora! Ln odgrtnila je svoj obraz. Coarasse in Clodion. sta prestrašeno krikrcHa in odskočila. Sicer pa ni bik) časa za odgovor, kajti v naslednjem hipu je zamolklo zabobnelo in že so težka vrata zaječala. Jean de Cadillac je odskočil v stran, ko je zagledal neznankin obraz. Prvi si je opomogel od silnega presenečenja Coarasse, ki je zopet stopil k n&zsnanki, rekoč: — Res me veseli, gospa, da sva se srečala tu. Poleg mene in mojega prijatelja Clodiona so tu še trije plemiči, ki vam preveč dolgujejo, da bi ne imeli enakega sočutja, kakor jaz, ko zvedo, da imajo pred seboj markizo de Beausejour. Raoul je prestrašeno kriknil, Sara je pa planila k svoji sovražnici, toda Coarasse jo je zadržal. — Pustite to, prijatelji, — je dejal. — Gospa rti več žena prvega bor-deanxskega občinskega svetnika. Guverner se ie najbrž še malo boji, toda pariško ljuvisrvo je zavzelo Bastilk) in Francozi se začenjajo zavedati, kaj je pravičnost. Naključje in sreča sta nama izročila markizo de Beausejour. Tz na-šrh rok se ne bo več rešila. Coarassov obraz je bil pri tem svečan in njegov glas je zvenel kakor glas strogega sodnika. Toda markfza se za njegovo grožnjo ni prav nič zmenila. — Dobro je vam znano, gospod, da krtam za vašo bahavosi sam^ ^oboko zaničevanje. — Zares, markiza? — Da in sicer po pravici. — Kako to mislite? Znova ie močno zadonelo in masivna vrata so še bolj zaječala. — Vrata hočejo razbiti. — je vzkliknil Jean de Cadillac. — Vojakom se ne bo treba dolgo truditi, da j3i razbijejo. — Tako je, gospoda moja. Ta vrli bandit se ne moti. V desetih minutah bodo vrata razbita in vojaki zgrabijo begunce s to lepo golobico vred. — Ha! — je vzkliknil Coarasse in zgrabil markizo za roko. — Ne morem dovoliti, da bi vpričo mene to dekle tako žalili. Markiza se je hotela zaničljdvo nasmehniti, toda Gaskonč-ev pogled je bil tako grozeč, da jo je minilo vse veselje do smeha. — Ste povedali vse? — je vprašal Clodion. — Da. — Potem sem pa na vrsti jaz. — je spregovoril Clodion. — Lahko se zgodi, da bomo čez deset minut aretirani, toda vi, markiza de Beausejour, se ne boste veselili tega prizora, kajti za svojo osebo dajem smrti prednost pred ječo in mojo častno besedo imate, da vas pošljem na oni svet, čim razbijejo vrata. — Umorite me? — je vprašala markiza ponosno. — Ne, gospa, takojšnja smrt bi bila za vas premila kazen. — Vse *to je zelo lepo, — se je oglasil Jean de Cadillac. — Ce jo umorimo, bomo imeli tem manj upanja, da pridemo iz te vražje hiše. — Kaj torej storiti? — je vprašal Agenanec — Odkriti nam mora svojo tajno, povedati nam, kje je izhod iz te hiše. .Markiza se je molče nasmehnila. Bila je še vedno zelo lepa, ta podla in grešna žena. Jean de Cadillac ji je položil roko na ramo. Srdito se je zdrznila, toda poglavar bandi tov je ni izpustil. — Torej nam odkrftete svojo tajno? — jo je vprašal. — Ne, — je odgovorila odločno. — Ce ne, vas bomo pač morali prisiliti z mukami. — Z mukami? — je ponovila markiza m prebledela od strahu. — Stojte! — je vzkliknil Samuel. — P redno sežete po tem sredstvu, storite to, kaj* bi bili morali že dawK> storiti. Pregledajmo dobro stene. — Stene in tlak, ki pokriva dvorišče. — je pripomnil Agenor de Caste-rac — Počakajte! — je vzkliknila naenkrat Sara. — zdi se mi, da je zid tu votel. — Poglejmo, — je dejal Raoul. — - Ni, žaiibog ni. Zmotila sem se, iščimo dalje. Jean de Cadillac, ki je skrbno pregledoval tlak- je stopil k markizi, rekoč: — Umaknite se! Markiza je za hiip oklevala, potem je pa stopila drva koraka nazaj in Jean de CadSlac je takoj opazil, da je tlak pod njeoKni nogami temnejši. — Dobro, dobro. — je mrmral sam pri sebi, — nobenega dvoma ni, da sem na pravi sledi. Ta Čas so vojaki razbijali vrata in slišalo se je, da jim ne bodo mogla dolgo kljubovati. — Zakaj je tlak tu temnejši? — se je obrnil Jean de Cadillac na Coaras-sa. Namesru odgovora se je Coarasse sklonil in začel otipavali tlak tam, kjer je bil temnejši. Markiza je na videz mirno gledala njuno početje, v resnici se je pa vsa tresla od Strahu. Jean de Cadillac in Coarasse sta pa kmalu opustila iskanje. Tudi drugi so spoznali, da je zaman njihovo prizadevanje, da bi našli skriven izhod. Napočil je odločilni trenutek. — Človek bi si razbil glavo ob te proklete stene! — je vzkliknil Coarasse. — Imeti pred seboj svobodo, srečo, novo življenje in pasti zopet v mreže te kače! — Lahko se zaneseš name. dragi grof. da bom ostal mož beseda. Nikogar več ne bo pičila. — je pripomnil Clodion. — Ah. moj bog. — je vzkliknila gospodična de Saint-Hermine. — Kaj je? —Poglejte sami. Vrata so znova zaškripala :n po silnem udarcu se ie pokazala skozi nje sekira. — £e trije taki udarci, pa smo izgubljeni. — je dejal Raoui. Gospodična de Saint-Hermine ie stopila h Coarassu in ga prijela za roko, rekoč* — Gospod grof. morda bo naju usoda zopet ločila in kdove. kako dolgo bova ločena. — Ah. niso še nas zgrabili, gospodična, štirje Gaskonci. ki jih vidite tu. so se borili pol ure s sedmimi morilci, ki jih je bila poslala markiza de Beausejour nad grofa Filipa de Blossac. a zdaj je nas petintrideset proti vojakom, ki v to kačo niso zaljubljeni. — Henri, — ie nadaljevala Anto-inette. — ali mi ostanete zvesti, pa naj se zgod' karkoli? — Kaj dvomite o tem, gospodična? — No, torej, pred temi pričami, vpričo te zločinske žene, ki je storila že toliko zločinov, me poljubite v znak | zaroke. Coarasse je nežno privit mlado de- i kle na prsa in jo poljubi' na čelo. Vsem so stopile solze v oči. samo markiza je srdito in zlobno gledala, kako se zaljubljenca objemata. Kar je priletela od vrat debela trska. V vratih je bila že dovoli velika odprtina, da je lahko vojak potisnil skozi njo puškino cev. Samo še en udarec s sekiro, pa bi vrata popustila. Jeana de Cadillac je obšla divja jeza pri misli, da bi ga ujeli kakor divjo zver v past. Skočil je k markizi de Beausejour in jo zgrabil za roko, da je kar zaječala od bolečine. — Pustite me! — Kaj še! — se je zarezal Jean de Cadillac. — Ali nam poveš, kje je izhod? — Ne! — Tristo vragov! — je zarjuJ bandit. Lov na dušo umirajočega Kako skušajo Kitajci pripraviti bolnikovo dttšo, da M se vrnila v telo Kitajci so prepričani, da nastopi smrt, ko se duša za veg je moral poslati svojo ženo v bolnico, kar ga je kot vzornega zakonskega moža tako potrlo, da po cele noči ni mogel spati. Da bi se malo razvedril, je šel neke noči pozno na sprehod po mestu, potem je pa zavil v krčmo pri »Modri mački«. Tam sta mu nudili potrebno uteho in razvedrilo dve dekleti. Helena Horvatova in Elizabeta Ferencova. In ker se je mož bal, da bi ga po povratku domov znova ne obšla žalost, je povabil dekleti k sebi na dom. Seveda sta se povabilu radi odzvali in poskrbeli sta, da 481etnermi »vzornemu« zakonskemu možu ni bilo doma dolgčas. V kredenci sta našli kos slanine in steklenico žganja, ki se je imenitno obneslo v preganjanju žalosti in dolgega časa. Vse je šlo gladko, le po odhodu podjetnih deklet je izginila iz Balogo-vega stanovanja dragocena zlata ura z zlato verižico in še nekaj nakita. Da bi dobi! nazaj vsaj spominsko uro, se je obrnil Balog na policijo, ki ie seveda takoj dognala, da sta ukradli uro Horvatova in Ferencova. Izročila ju je sodišču, ki je prisodilo vsaki 14 dni zapora. Balog je pa dobil vsaj zastavu listek, da je lahko dvignil svojo uro v j zastavljalnici. Kronika pa molči o tem. kako je bila zadovoljna z moževim krarkočasenjem njegova bolna žena. i Smrt za pregrešne ljubezen Na severnem deiu polotoka York je naseljeno zelo primitivno divje pleme Valulaha. Ti divjaki, živeči v najsever- j nejšem delu Avstralije, ne poznajo no-bene vere, pač pa imajo svoje legende, | ki prehajajo od pokolenja na pokole- i nje. Za orožje jim služijo le ostri lese- j ni drogi. O civilizaciji ni tu ne duha ne siuha. Obleke ti divjaki sploh ne po-znajo. Preživljajo se z lovom in sadeži. Ogenj zažigajo na najprimitivnejš način z drgnjenjem in ko se les vname, skušajo ohraniti ogenj po več let V slabem vremenu se zatekajo v koli be iz drevesne skorje. Dečki in deklice tega plemena so z desetimi leti že godni za zakon in se v | teh letih večinoma tudi ženijo in može. S 35 leti ;e žena že starka, 6e pa dočaka ženska ali moški 50 'et. je to že redek primer, kakor pri nas stoletna starost. Kljub primitivnemu življenju pa smatra to pleme zakon za važno zadevo in zahteva od zakoncev popolno neoporečnost. Za tiste, ki se v zakonu pregreše. je določena stroga kazen. Nezakonske matere obsojajo na smrt. Ta kazen naj bi pa rudi pripomogla, da se ohrani čista rasa. Divjaki so se odločili za njo najbrž instinktivno. Zakonske zveze med sorodniki so najstrožje prepovedane. Mnogožen-je dovoljeno in vsak moški si lahko izbere toliko žen, kolikor hoče. Angleški prestolonaslednik v Parizu Angleški prestolonaslednik je priletel te dni skrivaj v Pariz. Čeprav je bilo potovanje popularnega princa strogo tajno, se je zbrala na pariškem letališču velika množica lepotic, ki so nestrpno čakale, kdaj se pojavi mož, ki daje smer moški modi. Vsaka bi se mu bila rada nasmehnila, vsaka je bila prepričana, da jo bo osrečil vsaj s pogledom. Prvi gentleman sveta je stopi! iz letala svež. nasmejan, dobre volje, kakor je vedno. Svoje oboževate-liice je presenetil s tem, da je imel mod"^ craVvi r» r^pčo kravato. Princ se je nasmehnil množici lepih Parižank, ni se pa dal fotografirati v popotni obleki, temveč se je odpeljal v hotel, kjer se je preoblekel, potem je pa dovolil senzacij željnim repor- teoem, da so ga ogledovali in ooaso-vafri, kohkor so hote«. Izjavil je, da ostane čez noč v Parizu in da se ne odpeije v Biarrkz, kakor običajno, temveč v Dfeppe. Toda zvečer se je odpeljal v Biarritz v svojem spalnem vagonu in Parižanke so bile ob užitek. Zato so pa zjutraj iz novin zvedele, da je angleški prestolonaslednik v Bois de Botri ogne pojedel pečeno piš-ko in izjavil, da daje še vedno prednost obleki sive barve. Opičji spomin V neki restavraciji blizu Berlina je vzbudila splošno pozornost opica, k, se :e strašno razjezila na zlatolaso natakarico. Ugriznila jo je v nogo in besnela tako. da so morali poklicati policijo, da je razjarjeno opico ukrotila. Pozneje se je izkazalo, da kaže opica silno antipatijo sploh do vseh svetlolasih ljudi, posebno blondink kar videti ne mogla. Božale so jo lahko samo čr-nolaske, gorje pa blondinki, če se je ;e dotaknila. Ljudje so se začeli zanimati, kako da ima opica ene rada, drugih pa ne. ki izkazalo se je, da odločuje pri simpatiji in antipatiji opice podzavest. Ko je bila opica Še mlada, je zlato-lasa žena grdo ravnala z njo, večkrat jo je pretepala, in tako jo je začela opica sovražiti, a svoje sovraštvo je prenesla tudi na druge svetlolase ljudi. Ker je imela tudi natakarica svetle fase, se je opica spomnila svoje mladosti in srdito se je zakadila v natakarico, da je morala iskati zdravniška pomoči. Ona 42, on 18 1*. Na vprašanje, ali je primerna 42letna žena za 1 letnega moža. ie živl^n » odgovorilo, da ie pramerna. toda žena mora možička doma zanirati. da r; n uide. V ženskih tistih čitateljice rade vprašujejo, ali kaže, da bi si priletni ženska poiskala nekaj let mlajSega l&ebčka aH moža. Neka uradnica v De-brecinu na Madžarskem je pa to ob: nffia. Nji je bik) 42 let, njenemu izvoljencu pa \S let. Bil je tako rekoč ! vajenec in uradnica se je do ttšes za-Ijubfla vanj. Skrbela je, da ni bil nJfco lačen, fant se je počutil zelo dobro, ka-dar je pa odhajala ljubica v službo, k skrbno zaklepala vrata, da bi ii ljubček ne pobegnffl Pa tudi to ji še ni v1^ dovoli. Odnesla mu je vso obleko, samo pižamo mu je pustila, češ, da se v nji itak naiborje počuti. Fantu je bvk> v začetku to tudi vSeČ, kan a ki se je pa domačega zapora na-vefičaL prsa-1 je prijatelju, naj mu prinese obieko in pomaga pobegniti. T se je tudi zgodilo in podjetna fanta š a hodna čez dan po mestu, zvečer, ko se je za^jobtjena uradnica vračala, je pa nasla svojega ljubčka vedno Ver>o doma v pižami. Toda Debrecin ni tako ve&ik oofoosno nd tako majhen, da b se v njem ne našli zlobni jeziki. Opozorili so tH^ctooo, kaj se godi, in ta je vsa ogorčena svo eira 1 iuhčka pretepla in postavila pod kap. Zadeva ie prišla pred sodišče, kjer sta se pa pobotala. Fant se je spomnil, kako dobro mu je bik> pri ljubici, nji se ie pa s* lo po njegovi ljubezni. Tako se je fan' vnrjfl in liibica ga čez dan n? bo več zafiderjala. Najbrž se bosta vzela. Pogum. Ona: F*rnaš mi ka>j očitati, saj ti moj oče redno izplačuje doto v obrokih. On: 2e res, toda jaz sem te vzel naenkrat. ljubezniva služkinja. »Milostiva, iskala vas je soseda, bala je sftno razburjena in kričala je, da vam mora prisotiti nekaj zaušnic« »In kaj si ji odgovorila?« »Đejarfa sem, da muostive žad še ni domov.« Na kolodvoru. Mlad mož: »Gospod sprevodnik, nikar ne dajte še znamenja za odhod. Posloviti se moram od žene.« Sprevodnik: »Kako dolgo ste pa ie oženjem?« ^Cietter IfleA&e (Dunajski velesejem) 2. do 8. septembra 19S4 (Rotonda do 9. septembra) Velesejem za luksuzne in vsakodnevne potrebščine — Pohištveni veleeejem — Mednarodna radio razstava — Tekstilni velesejem _ Oblačilni velesejem — Pletena roba — Kožuho- vina — Domači tekstilni proizvodi MEDNARODNA FILMSKA EV KINO RAZSTAVA Tehnični velesejem (Gradbeni in cestno gradbeni velesejem) — Velesejem izumov — Pisarniške potrebščine — Zimsko športna razstava — zivljenske potrebščine posebne MAZgajaate PravitJJFL BOLGARSKE, IT.\LLJE in MADfcA K.SK ■ Vzorčni pregled deželno ln gozdno gospodarskih pridelkov Nobenega vfraM'Tin- velesejmotco izkaznico in potnim listom prost prestop avstrijske mejei M n rtftrtr.ski prehodni vizum donite z velesejmsfco izkaznico nameJLVeHki popusti na jugoslavenskih, madžarskih tn avstrijskih železnicah, na Donav: in Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnite vseh vrat, kakor tudi velesejmske izkaznice (po Dm 50.— lahko nabavite pri tfesse — Wien Vil (Dunajski velespjem) častnih zastopstvih v ~ Avstrijski konzulat, Tvrseva cesta &L &seza za tujski promet v Sloveniji »Putnik), Tvrseva 1, Zveza za tajski promet v Sloveniji (»Pnt-rrBrr), podružnica v hotelu Miklič. vis-a-vis glavnega kolodvora. PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6VT METERSRA TRUGA, ivigalo (vinta), verige, železen štedilnik in konjska oprema naprodaj. — Strehška ulica 33. 2526 ■ p^zso I ZAVESE vam najlepše napravi po Izbiri olaga specijalni oddelek za zavese — BUD. SEVEK, LJubljana, Marijin trg Z. — Kdor čupi Diagc pr* enem, mu Jih i*. g o tovim Drezpiačno! 36/i NAJCENEJŠA KURJAVA iz suhih bukovih, kratko rezanih odpadkov od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan siška, tovarna parke tov, Metelkova j lica št. 4. telefon 22-24 25-Z4 a pri n fnesme ^ačeJstvo v i^jiinljsni razp*_u__ ,ic.tain^ ^c* _acijo za dobavo navadnih m gumiraiun ss—ysstt cevi ss čiščenje kanalov. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pn mestnem gradbenem orada. Nabrežje 20. septembra đo ponedeljka, dne zo. avgusta 1934 do 11. ore dopoldne. "am se dobe mzpisni obrazci. 2ESTDFO NACELSTVO V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 7934. Župan ir- mestni načelnik: DH. DINKO PUO L r. MALIN O VE C pristen, naraven, 0 čistim slad kor Jem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v LEKARNI DR G. PICCOL1. LJUBLJANA. Dunajska c, fi JP1 DVOSOBNO STANOVANJE v mestu išče miren zakonski par brez otrok. — Vselitev i. oktobra t. 1. — Ponudbe na upravo ^Slov. Naroda« pod »Zanesljiv plačnik 2498«. Dtfaške sobe oglašajte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0-50 para. če oddajate ali ^čete stanovanje oglašajte v »Slovenskem Na roda«. — Beseda 0.50 para. ■ ■ ■ ■ TTrrrm • 1v - Pie^r.uco s toiaž* sv. vcie, »e je preseli v večnost mo* dobri, nenado-^estfVrv' očlca ?osood Anton Debeljak "eltspeditor v pokola Blajjesa ookofnfka borno spremili na oosledoji doc" v soooio 11. t m ob 16 zrred 6flk laJostf « Gradišč štev. 14 na ookopahšče V ?v Kri*u t** Loka — Uubllana, 10. avgust r. 1934. Vol teh. sta »JČ-'-te* Vi r stalo sorod st v ~ m SE • Josip ZupSPftMl — siiSSSmsai taakarnnrt — Zs ostavo in luaeratm aej usta; Oton jimsuu, — Vsi 1 'j»ruj^^