216. štev.
V Ljubljani, četrtek 9. septembra 1920.	p**«	»m. ieto.
Velja v Ljubljani in pc pošti:
telo leto ... K !M'j pol leta . . „ 1 ' Četrt leta . . „ t
■m cesec . . . „ -
Za inozemstvo:
celo leto p 31 leta. tetri leta xa mesec
K 400 -. 200 — n 100 —
» 35‘-
polletno . četrtletno.
4 dolarje 2 dolatjt
Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino o o nakaznici.
'lasi se zaračunajo- po ■*iu prostoru in sicer **#«/*, *« 55 mm *	v	\"'1R
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu "—1	štev. 8. Telefon štev. 44................. ...............=
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se ... vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj .........— i.	Rokopisi se ne vračajo.
J
Kmečka manifestacija. -dobrovoljcev.
Kongres
1
(Poročilo na drugi strani.)
Ustanovitev sovjetov v Italiji.
Berlin, 8. septembra. (Izvirno poročilo.) Iz Milana javljajo: Revoluci-ionarno gibanje se vedno boli širi. Vesti o sporazumu so neresnične. V Turinu, Alelandrijl, Milanu, Genovi, Savoni, Spezziji, Livornu, Florenci, Rimu in Neaplu so se sestavili delavski sovjeti !n se proglasil! za edino oblast, ki sme ukazovati delavcem. V Rimu se nadaljuje nasi.ua okupacija tovarcn. Sovjetski odbor v Milanu je izdelal natančen načrt za nasilno socijalizacijo tovarniških obratov. Ob jednera je sklenil, nai se začno povsod ustanavljati rdeče armade.	i
Curih. 8. septembra. (Izvirno poročilo.) TČosinski delavci so sklenili,
da bodo čak^i na sporazum med delavci in tQ3ftrnarji do 10. t. m. Ako se dočas ne doseže, bodo zasedli vse tovarne in z vso silo nadaljevali revolucionarno gibanje.
Curih, 8. septembra. (Izvirno poročilo.) Delavstvo svetovne tvrdke „Fiat“ v Turinu je zasedlo vse tovarne in se oborožilo s puškami, strojnicami in zalogami municije. Ko jih je hotela policija razrožiti, je prišlo do krvavih spopadov, ki so končali z umikom policije. Tovarne pod delavskim vodstvom zopet obratujejo, vendar pa le v omejenem obsegu, ker se inženirji branijo sodelovati
Velik potres v Italiji.
Curih, 8. sept. (Izvirno poročilo.) jz Zgornje Italije prihajajo poročila o velikem potresu, ki je napravil veliko škodo. Uničil in poškodoval je cele pokrajine in zahteval mnogo človeških žrtev. Neki kraj s 17.000 prebivalci je popolnoma porušen. Ker so fcveze pretrgane, so podrobnosti še. 0 .nane.
Rim, 8. sept. (Izvirno poročilo.) Iz dosedanjih poročil izhaja, da je potres občutno poškodoval kraje. Villa Colemandina, Castigliano, Vaglia. Camporgiano. Massa in Hula. Cio veške žrtve se še ne dajo oceniti. Na mesta nesreče je pomoč že odposlana.
REVOLUCIJA V SREDNJI IN JUŽNI RUSIJI?,
Berlin, 8. septembra. (Izvirno poročilo.) „Tagcblatt“ javlja iz Rige, da so dospele tja vesti o velikih protisovjetskih nemirih v okolici Mo'-1 ve in celem južnem delu Rusije. Revolucijo v moskovski guberniji so zatrle sovjetske letske in kitajske čete. vstaja v južnih pokrajinah pa se nadaljuje in vedno bolj širi. Tudi pri Caričinu so zelo hudi boji. Vstaši so baje v stalni zvezi z generalom Wrangelom.
PROSLAVA OBLETNICE PREBITJA SOLUNSKE FRONTE.
LDU Beograd, 8. sept. V vsej državi se bo slavnostno obhajal 15. september, ko je naša vojska prebila solunsko fronto.
BOLEZEN DR. KOROŠCA.
LDU Maribor. 8. sept. Z ozirom na raznovrstne netočne in vznemirljive časnikarske vesti se javlja, da se dr. Korošec nahaja v tretjem tednu trebušnega legarja s popolnoma normalnim potekom. Stanje je prav zadovoljivo; temperatura pada že par dni; srce dobro.
Hrvatski kmečki izgredi
hujskanja.
posledica
LDU Zagreb, 8. sept. Deželna v rada v Zagrebu je takoj, ko so pri-Sle prve vesti o vstaji zapeljanih Seljakov, izdala v sporazumu z okrožnimi oblastmi naredbo, da se takoj ustavi vsako žigosanje in popisovanje govedine, in navodila glede nespametnih in zlobnih vesti o odvzemanju goveje živine in izvažanju v inozemstvo. Iz poročil vseli oblastev In zaslišanja večine aretirancev izhaja, da gre tu za direktno napeljevanje temnih elementov, ki so hodili «0 sela do sela, od občine do ob-
čine in razširjali lažnive vesti ter poživljali narod na Odpor. Ogromna večina seljakov izjavlja, da je bila z direktnim terorjem prisiljena, pridružiti se upornikom. Zahvala gre taktnemu in mirnemu nastopu občinskih uprav, da do sedaj nikjer ni došlo do večjih spopadov ter da je kmetsko ljudstvo začelo razumevati, da je bilo zapeljano tako da vse kaže, da bo v kratkem vzpostavljen popolni mir. Da se zavaruje avtoriteta države, so došle na mesto že močne orožniške in vojaške edinice.
KONEC ŠTRAJKA V TRSTU.
Curlb, 8. sept. Zadnja Iz Milana dospela poročila pravijo, da Je iirajk v Trstu končan. Listi so baie že IzSlL Delavsko gibanje r
ostali Italiji pa se širi nevzdržno naprej.
LLOVD GEORGE SE JE VRNIL V LONDON.
Pariz, 8. septembra. (Izvirno poročilo.) <-ioyd George se Je vrnil Iz Švice v London.
GENERAL WRANGEL PROTI MIROVNIM POGAJANJEM.
Berlin, 8. sept. (Izvirno poročilo.) iV Varšavi se mudi generalštabni šef armade generala Wrangla, Maka-rov. Imel je že ponovne razgovore s člani poljske vlade. Njegova glavna
naloga je, da organizira s podporo poljskih vojaških krogov novo rusko armado iz ujetih boljševikov in iz beloruskega prebivalstva. Makarov se nadeja, da bo sestavil na ta način novo armado 150 tisoč mož. ki bi mogla v zvezi z ostalo Wranglovo armado popolnoma preobrniti situacijo na Ruskem. Zato je predlagal Makarov v Wranglovem imenu, naj Poljaki Pogajanja v Rigi ali prekinejo ali pa vsaj kolikor mogoče zavlečejo.
ANGLEŠKI ?URNAL1STI V BEOGRADU.
LDU Beograd, 8. sept. Dopisnik lista ,»Times" g. Calvert se je z grških bojišč vrnil v Beograd. Razen toga ie došel v Beograd tudi dopisnik lista ..Morning P0st“ g. Leipert. ki je zadnji čas bival v Sloveniji.
NEMŠKA AVSTRIJA NA POTU BANKEROTA.
Dunaj, 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Po zadnjem izkazu avstrijske j državne banke je dne 31. avgusta cirkuln alo v državi okrog 20 miljam kron bankovcev, dočim je po izkazu od 31. januarja krožilo samo okrog ) 13.2 miliiarde bankovcev. Množina j bankovcev se pomnoži torej vsak ' mesec za okrog 1 milijardo kron v bankovcih. Na ta način drvi Avstrija nevzdižno v finančni propal.
GRŠKA SE PRIPRAVLJA NA VPAD ALBANCEV.
LDU. Zagreb, 7. sept. >Jutarn! list« po-roča Iz Beograda; Potniki javljajo, da koncentrira GrSka svojo čete pri Arglrokastru, ker domneva, da bodo Albanci, potolčeni od naših čet, poizkušali vdreti pa grško ozemlje.
Naši legionarji.
Ob četrti obletnici ognjenega krsta Jugoslovanskih dobrovoljsklh legij v krvavih bitkah v Dobrudžl so se zbrali v Ljubljani stovenskl dobrovoljcl, da Izmenjajo medsebojno svoje misli o oni Jugoslaviji, ki so Jo vstvarjall s svojo krvjo, In da se pogovor« o potih In sredstvih, ki bi mogla Iz današnjo neurejene, skoro nesrečne domovine vstva-rltl res ono lepo državo, o kateri so sanjali ta za katero so prelivali kri po ruskih poljanah hi macedonskih gorah.
Kako drugače sc sestajajo in sl podajajo roke danes tovariši Iz težkih, a velikih časov kakor so sl predstavljali takrat v pomenkih v svojih taboriščih. Težko Je kdo med njimi, ki ne bi čutil razočaranja, gneva. Ta ali oni obupuje, se morda celo vprašuje, se Je II splačalo toliko žrtvovati... Včerajšnji kongres bratov v boju In delu pa Je gotovo vso utrdil v veri, da se Je izplačalo in da ni vzroka za obupavanje, kljab vsemu. Saj so videli, da Je postala dobrovoljska zakletva trdna vez, ki veže za življenje, ki nalaga radevolj-no sprelete dolžnosti še daleč preko prvotne namembe. Z osvobojenjem domovine, z uje-dlnjenjem naroda Je dovršena še fe prva polovica dobroveljske naloge. Vse drugo Je treba še storiti.
Res, lahko Id bilo že storjeno. A naši državniki In drugi voditelji niso imeli dobroveljske duše In dobrovoljskega srca. V naši politiki Jo .premalo dobrovoljskega duha; velik čas Je našel tako male ljudi. In zato U niso izpopolnili, kar so osnovali dobrOvoljel v zvezi s srbsko Junaško armado. Naša državna zgradba {e ostala nezgotovljena In ne nudi tega, kar bi mogla In morala.
Tu sc odpira široko polje za nadalino delo dobrovoljcev In nas vseh, ki smo £ njimi enega duha. Moramo sl ustvariti tako domovino, da bo omogočala delo In življenje vsem brez razlike; domovino, ki bo v polni meri poplačala dragocene žrtve ki so Jih pri-
nesli njeni sinovi. Osvoboditi moramo naSd Jugoslavijo vsega, kar jo tišči k tlom in ovira pri razvoju, osvoboditi vseh notranjih tn zunanjih sovražnikov. Poznamo ene In druge. Vidimo naše Primorje z Gorico, Trstom, Reko; Dalmacijo z Zadrom In Šibenikom; naše dlvne otoke, bisere kraljice Adrije. Vidimo in čutimo pa tudi neurejenost naših domačih razmer, razjedajočo In morečo korupcijo, ki vedno bolj zastruplja vse naše življenje, v uradih, v pisarnah, na ulici In v privatnih sobanah.
In dobrovoljcl še prav posebno čutijo nezmožnost naših vlad. Žrtvovali so vse, življenje In Imetje, da so vstvarili državo; a tl, ki Jo vladajo In žive od nje, ne poznajo hvaležnosti. Obetali so dobrovotjeem to la ono, no Izpolnijo ničesar. Ne dajo jim sveto obljubljenih zemljišč, vedno znova mešetarijo z agrarnim vprašanjem. Ne skrbc za do« brovoljske invalide, vdove, sirote. Preve* imajo drugih skrb), osebnih In strankinih.
Pred volitvami v konstltuanto smo. Za dolgo vrsto let bomo odločali svojo usoao. Pravica In dolžnost dobrovoljcev Je, da to prilike ne zamudijo, ampak da storijo vse* da sl bomo oblikovali našo državno zgradbo na način, ki bo odgovarjal Idealom dobrovoljcev In drugih poštenjakov.
V vseh strankah so zastopani dobrovol]« cl. Včerajšnja manifestacija Je pokazala, da' pa so vsejedno enega duha. Vsaka skupina naj razširja dobrovoljskl duh v svoji stranki* naj zahteva, da uravna svolo taktiko v smislu dobrovoljsklh zahtev. Ako bi se pa Izkazalo to za nemogoče alt brezplodno, ne more dobrovoljcem nihče zameriti, ako nastopila samostojno, Izven današnjih strank.
V obeh slučajlb pa lahko računalo na zvesto In vztrajno pomoč In podporo vseh* hvala bogu še zelo številnih pravih In nesebičnih Jugoslovanov, zlasti pa naše mladine vseh slojev.
ITALIJANSKA TOLAŽBA.
Dunaj, 8. septembra. (Izvirno poročilo.) Agenzia Stefani poroča iz Drača o velikem porazu jugoslovanske vojske v Albaniji. Poročilo pravi. da so Albanci Jugoslovane zapodili v beg in da so ujeli 1200 mož, vplenili pa 20 topov in 35 mitraljez. Razmere da so v jugoslovanski vojski slabe. Slovenci in Hrvati dezertirajo v velikem številu. (Da pr; čilo popolnoma nasprotuje resnici, nt treba pripominjati. Uredn.)
STAVKA
GLEDALIŠKIH
ČENCEV.
NAMEŠ-
Dfmal. 7. sent. (Izvirno poročilo.) Stavka gledaliških nameščencev, ki se ie pričela včerai na 4 dunajskih gledališčih se nadaliuie. Stavkuloči zahtevaio kot naimanišo gažo 30.000 K. Danes se ie vršilo zborovanje slavbutočih. ki so grozili, da se stav-
ka razširi tudi na ostala gledališča, ako se zahtevam ne uvodi.
SPOR MED ZAGREBŠKIMI KOMUNISTI.
Zagreb. 7. sept. (Izvirno poročil lo.) Včerai sta dospela semkai komunistična voditelja dr. Simo Mar-* kovjč in Filip Filipovič, ki bosta vodila ootrafanfa radi izročitve komunističnih blavain med obema komunističnima frakcijama. Kakor kaže, pride v tei zadevi do sporazuma.
BORZA.
Curih, 8. septembra (Izvirno poročilo.) Berilu 11.40, New York 609, London 21, Pariz 41, Milan 26.20, Praga 9.50, Beograd 22.S0, Zagreb S.60, Budimpešta 2.25, Duna| 2.40, žigosane avstrijske krone 2.40. (Borza v Zagrebu, Pragi In na Dunaju so bile včeraj zaprte.)
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski romali.
(Dalje.)
Razjahal ie. približal se ljubki orikazni ter. lo pozdravil obširno, kakor Je bila nievova navada.
Izprva se ie zdelo, da blaznica ne vidi Capcstanga. Njene globokosinje oči so želino merMe obzorje in niena u^ta so mrmrala besede, ki jih Ca-*S izločil. Tedai pa ie zali viteza in sc nasmehnila.
»Madame,« je Jzpregovoril Ca-oestang. »ko mi >e bila čast govoriti z vann na tem kraiu. ste mi ve Jela: 22. avgusta, ob solnčnenr zahodu... Evo me!«
■ »22. avgusta!« ie zajecljala ubo-!>a žena. »Kie sem slišala te besede? Kdo iih ie izrekel? Karel, moj dragti Karel, inari si ti govoril za tistimi vrati?«
Capestang ie poslušal z dušo in telesom. Violetta ie premolknila. Videlo se ie. s kolikšnim trudom izkuša zdramiti svoi malodane ugasli opomin.
»Da.« ie povzela blaznica. »Karel govori! In zdal ~ čuite! - drug
glas. kil pravi: .Vojvoda Angoulčm-^ ski. čas deiania ie prišel!'«
»Vojvoda Angoulčmski!«
»Karel odgovarja! Pravi lim... kai pravi?... 22. avgusta... da. slišala sem to besedo... hiša na bregu reke... moi dvorec...«
»Angonlčmski dvorec!« je dehnil vitez, ves zasopel od razburienia.
»In potem... besede, katerih se moraš dotekniti s prstom... oh. SDominiam se!... .Je charrne.. > cbarme... tout'!*
»Je charrne tout!”') se ie zablis-ndo v vitezovi glavi. »Sloveče geslo Marije Touchetove. ki le vrezano v bron na vratih AngoulSmskega dvorca! Ah. zdal rešim očeta, kakor sem rešil hčer!«
Blazna dama na le stopila k vitezu in ga priiela za roko.
»Ugajate ml,« ie rekla smehljaje. »Ali hočete, da vam povem srečo? Pokažite mi roko... .loj. kai vidim! Nevarnosti.-kri in sovražnike krog-inkroe vas! Bežite, sinko moi. beživa, Varujte se! Zaiašite konia in bežite eez hribe in doline, dokler ne
*) »Jaz očarujem vse!« — Devi-za Maiiie Touchetove, ljubice kralja Karla IX.: otrok te ljubezni ie bij Karei, vojvoda Angouhhnski. -
leži tisoč mili med vami In vašimi zalezovavci!«
Izpustila ic vitezovo dlan ter zbežala proti hiši. Na pragu se le obrnila, iztegnila roke In ponovila:
»Bežite! Že Hitri bo prepozno!«
To rekši ie izginila. Capestang se ie komai osvestil. Nato le zajahal Bliska ter se v kaloou vrnil v Pariz. Črna noč le bila. ko ie dospel v gostilno moistra Lureania. Zamudil se ie le toliko, da le pognal konia v hlev. potem na ie odšel v naivečii naglici, spremljan no Cogolinu, ki se ie bil oborožil z dvema bodaloma in pištolo.
Ko je prišel do Angoulemskega dvorca, ie bila ura enajst. Cogolin se ie postavil kot mrtva straža na vogal nabrežia. Dvorčevo pročelie ie bilo tiho. temno in žalostno. Ca-nestane ie pristopil k vratom: niih težko trkalo ie predstavljalo leva. ki ic držal v zobeh ploščo s poluzaria-velim narisom: »Je charrne tout.« Namesto da bi vzdignil tokalo. ie začel vitez no vrsti pritiskati na besede. ki so tvorile geslo Gizeline babice.«
Z »Je« se ie trudil zaman; komaj pa ie pritisnil palec na »charrne«. ie začutil, kako se vdaia bron in škran-lieio vzmeti v skritem mehanizmu.
Vrata so se odprla in Capestang ie planil čez orag.
Še tisti hip se mu le storilo čudno: nehote ie položil roko na rapir ter ga napol izdil iz nožnice. Vrata so se zaprla za niim sama od sebe. in slutnla ga ie navdala, kakor da lih živ ne nresmoi več. Kroginkrov ie bila gosta tema in globoko, turobno molčanje.
Le pomalem so se mu privadile oči ter ie razločil v dalii bledo svetlobo. Napoti! se ie proti nli. Dospel le v nekakšno rotundo, kier ie stala na stolu svetilka in brlela s šibkim plamenčkom. Tik zraven stola so se začenjale stopnice, ki so se vile nekam navzdol. Brez obotavliania ie krenil vitez no niih.
»Prisostvoval bom komediii. kakršno scin videl že ori .Tatinski sraki'.« si ie obetal spotoma. »Zarota se plete: Angoulčme, Oirlse, Condč, vsi hočejo biti. kralii. In Ludvika XII!.. siromačka. ie treba kaioak odstaviti! Rad ga imam. ubogeža kraliička. ker ie sam. zapuščen in obdan od sovražnikov kakor iaz! In še zato. ker ie izrekel onidan. tam na Meudonski oesti. tako prisrčno besedo: .Gospod vitez de Capestang je moj prijatelj. Corbacque. to niso mačje solze.« \iV prostorni kleti, kamor je bil
dosoel med tem samogovorom, seže slišalo mrmranie človeških glk-sov. Klet ie imela podobo pravokotnika: na nasprotnem koncu so bile druge stopnice, na desni vrata, na levi troie vrat. izmed katerih so bila
srednia zaprta.
Izza teh vrat so prihajali glasovi. Capestang ie krenil oroti njim. hoteč potrkati. Baš tisti hip oa ie rekel nek** do znotrai:
»Nihče ne pozna skrivnosti hišnih! vrat. zato lehko govorimo brez strahu. V popolno oomirienie njegovo/ kne/ie svetlosti Da bo vendar dobro. Cinq-Mars. ako se postavite v klet na stražo, za vsak slučai.«
»2e grem. svetlost.« ie odgovoril markizov glas'.	,
A tudi prvi glas se ie zdel i™stO" lovcu znan! Prebledel te in skočil nehote za stranska vrata, ki so bila samo Dt-iorta. Bil ie 6a5 radm,i čas: Cinu-Mars se ie polavil tisti hip ter, odšel na stražo vrhu stopnic. 00 ka-terih ie bil dospel vitez v to nepovratno past.
»Vse v redu. svetlost!« ie zaklical markiz.
»Prav!« le odgovoril glas. ki io
tako vznemirial Capestanea.
•* ,
(Dolin nrih 1
216. štev.
1
Kongres dobrovoljcev.
Ob priliki obletnico prvega nastopa naših dobrovoljcev na ruskem bojišču, v Do-brudžl leta 1916, je pozvalo »Društvo jugo-slovenskih dobrovoljcev za Slovenijo« včeraj bivše slovenske legljocarje na prvi kongres v Ljubljano. Kongres so otvorlll pred-boritciji naše svobode s počaščenjem svo-Jlli padllb tovarišev-junabov, ki so s prostovoljnim žrtvovanjem svojega življenja zidal! temelje našemu odrešenju. Tem na čast la v spomin se je vršila v kapeli garnizijske bolnice svečana cerkvena slovos-nost, ki so se jo udeležili številni dobro-voljcl, zastopniki vlade, zastopniki raznih korporacij Itd.
Ob 11. se je vršilo v dvorani »Uniona« slavnostno zborovanje dobrovoljcev Iz Slovenije. Poleg Impozantnega števila debro-voljccv so bili prisotni tudi zastopniki deželne vlade, dravske divizijske oblasti In .vojaštvo sploh, neodrešcnlh bratov Iz Primorja, poverjeulk dr. Žerjav, minister dr. Kramer, več naprednih poslancev, čehoslo-vaškl konzul dr. Bcncš, ataše dr. Zukovskt, mag. svetnik dr. Zarnik za mestno občino ljubljansko In zastopniki mnogih drugih korporacij. Hrvatskl savez dobrovoljcov Je zastopal njegov predsednik dr. LIpov-Sčak.
Zborovanje je otvorll prof. Vagaja, ki se je v pozdravnem govoru pred vsem spominjal padllb tovarišev dobrovoljcev, potem čeških ln ruskih bratov, naših trpinov pod nekulturnim Italijanskim jarmom, katerim Utora biti posvečena odslej vsa skrb jugoslovanskih dobrovoljcev, In pozdravU vse navzoče zastopnike In dobrovoljce. Prisrčno bo sprejeli In pozdravili tl v svoji sredi svojega nesrečnega junaškega tovariša, kapetana Lovriča, ki je položil jugoslovanski domovini na oltar svoj vid, svojo oči.
Predsednikom zborovanja je bil z vzklikom izvoljen dr. Lipovščak, podpredsednikom dr. Pivko, zapisnikarjem dr. Grzetič In Kump. Po prečltanju brzojavnih pozdravov, med njimi čehoslovaškega dobrovoU-skega generala Husaka, dobrovoljskik društev lz Sarajeva in Novega Sada, Orlovske Zveze, Samostojne kmetijske stranke L dr. —>
|e zborovanje sklenilo odposlati brzojavno pozdrave kralju in regentu, češkim legionarjem, dobrovoljsklm organizacijam Jugoslavije In plebiscitni komisiji v Celovec. V brzojavki na plebiscitno komisijo se spominjajo prostovoljci sknpno prelite krvi z zavezniki ter obžalujejo, da je antanta na to Jtozablta in da no upošteva več naših teženj.
Burno pozdravljen nastopi v osvobodilnih bojih oslepeli kapetan Lovrič, ki označuje bodočo naloge dobrovoljcev. V prvi .vrsti stopi osvoboditev neodrešene domovine, v drogi, a ravno tako važno, boj proti notranjim sovražnikom naše ujedlnjeno In bsvobojene Jugoslavije. Dobrovoljska naloga ibo šele tedaj končana, ko bo popolnoma do-Bežen dobrovoljskl Ideal. Ako današnja do-brovoljska generacija tega ne dočaka, sl mora vzgojiti naraščaj, ki bo nadaljeval In dovršil njeno delo.
V Imenu JDS ln kot poverjenik deželno jVlade je pozdravil zborovanje dr. 2erjav, v
Primorcev dr. Krmpotlč in v lmean ,|bškoslovaškega zastopstva ataše Zukovskl.
Vit. F. Jelenc je podal obširen ln pre-^»den referat o razvoju dobrovoljcev ln do-brovoljske misli, Fedor Šlajmer pa poročilo o delovanja »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo«.
Soglasno In z oduševljenjem sta bili končno sprejeti resoluciji, ki zahtevata:
1. da se pri volitvah v konstltuanto na ta ali oni način zagotovi dobrovoljcem primerno zastopstvo, ker so dobrovoljcl upravičeni, da sodelujejo pri zgradbi državne hišo, ki so jo pomagali sami snovati v odlični meri;
2. da se odločno odklonijo vsa stremljenja, ki hočelo zasejati razdor med Jugoslavijo ln Rusijo. Nasprotno naj se člm-prej sklene zveza med obema državama, ki ge jima bo pridružila še Češka, tako da se ustvari močan slovanski blok kot porok novo slovanske dobo v svetovni zgodovini.
•
Popoldne od 3 .do 8. se jo vršil v »Mestnem domu« občni zbor dobrovoljsko-ga društva. Po poročilih društvenih funkci jonarjev se Je razvil živahen razgovor o raznih dobrovoljsklh vprašanjih, zlasti agrarnem ln invalidnem vprašanju. Predsednikom je bil Izvoljen prof. Vagaja, V po sebni resoluciji se poživljata vlada in naša delegacija plebiscitne komisije, da preprečita za nedeljo napovedani izzivajoči nemški shod na Gosposvetskem polju.
Zvečer se le vršil sijajno obiskan družabni večer v veliki dvorani »Uniona«. Ob sodelovanju »Ljubljanskega Zvona« in godbe dravske divizije ter nagovorih tovarišev dobrovoljcev jo minul večer, ki je dostojno zaključil lepo uspelo dobrovoljsko manifestacijo.
Kmečki tabor na Bledu.
Včeraj so je vršilo na Bledu veliko kmečko »lavje, združeno s tekmo narodnih noš. Prireditev, ki je Izpadla kar najsljaj-nejc, je aranžirala SKS.
Od.ranega jutra, ki ga je spremljalo lepo teplo jesensko vreme, so prihajali na Bled kmetje z vseh strani z vlaki, peš ln na vo-zeli. Ljudje so se zbirali; vedno več jih le bilo — prihajali pa so še vedno čez Vintgar,
Brezje in od drugod. 'Ob' 10. url je začela na otoku maša. Udeležilo se jo je nad 2000 duš.
Kmetje so nosili znake z napisom SKS ln »Za staro pravdo«. Med njimi je bilo videti dokaj starih korenin, ki so samozavestno stopali po blejskih tleh.
Maša je končala šo pred poldnevom. Prelepo je bilo tedaj videti množico čolnov z udeleženci, ki so so, prepevajoč pesmi, podali z otoka na vse strani h kosilu. Večina je odhajala v hotel Pctran, kjer je bilo zbranega mnogo občinstva. Povsod je vladalo veselo razpoloženje.
Takoj po kosilu pa se je začelo že vse drugačno življenje. Število kmetov je od ure do ure naraščalo. Ob pol 1. uri so odkorakale skupine iz hotela Petran z godbo na čelu na tri četrt ure oddaljeno »Žako«. Ogromen veselični prostor sc je boljinbolj polnil 8 kmeti, ki so prihajali v večjih skupinah. Na prostoru, ki Je na položnem gričku v senci, je bila postavljena llvrstna tribuna, pred njo pa godbeni oder. Ta so se jele zbirati kmečke množice, katere so štele na tisoče. Za varnost In red so skrbeli reditelji »zelene armade«. Nosili so na rokavih zelene pasove.
Ob veliki napetosti so se začele tekme narodnih noš. Vsaka skupina je morala dvakrat obiti prostor v podobi eHpse, ki je bil markiran s smrečjem. Nagrade so bile prisojene tako-le: skupina oglarjev (55) je dobila prvo nagrado. Drugo je odnesla kmečka ohcet iz Lesc (8 voz). Prisojeno ji ie bilo 500 K. Tretjo nagrado (400 K) je dobila skupina »koz«, četrto (300 K) skupina št. 39, peto (200 K) dva voza z viničarji (št. 31), šesto skupina, ki je predstavljala poljske pridelke z veliko bučo, sedmo, osmo, deveto, deseto m enajsto nagrado po 100 K P« so dobile skupine št. 49, 51, 31, 49 In 54. Skupini Korošcev, ki je bila jako slikovita, je bila prisojena nagrada v znesku 300 K, Primorcem 300 K, Hrvatom pa 200 K, Dalje so dobile skupina št. 59 — 400 K, št. 34 — 300 kron, št. 41 — 200 K in fit. 44 — 100 K.
Po ocenah posameznih skupin je začel shod. Predsedoval mu je predsednik SKS Ir ' ušar. Ožigosa! Je čudno postopali. istrstva za železnico, ki ni dovolilo znižanih cen po železnici Govorili so še kmetje Mermolja, ki je poudarjal enakost vseh slojev v državi ln boj ne za vero, marveč za svobodo; G. Pire, U je poudarjal važnost praktične strani kmeta, Demšar, ki je govoril o potrebi kmečke samostojnosti, ln Drofenik, kt je zahteval prost uvoz in Izvoz kmečkih pridelkov, posebno sadja. Krepak ln dovtJpen jo Ul covor kmeta Kumari«, nakar sta tovorila te predsednik srbskih kmetov Abramovič ln zastopnik kmetov iz Hrvatske Gjuro Ljubič. Po izčrpanem dnevnem redu shoda so je sprejela resolucija gospodarskega značaja.
Po zborovanja so Je vršila dirka z mrzlokrvnimi živalmi, enovprežno, z »ba-gerlom«; dirka s toplokrvnimi živalmi kmečke rabe enovprežno z vozom »zapravljivčkom« in dirka z mrzlokrvnimi živalmi, dvovprežao z lojtrskim vozom. Vozniki so bili v narodnih nošah. Rezultat dirk priobčimo pozneje.
Zvečer sc je vršilo na veseličnem prostoru živahno vrvenje. Kmetje so se veselili segali so sl v roke ln prisegali na staro pravdo. Svesti sl, da pomeni včerajšnji dan za njihovo stvar nov korak napredka, so se pozneje razšli.
grozil, 'da bodo Korošci', Če se ne bo avstrijska vlada pobrigala za njihovo stvar, sami rešili svoje vprašanje itd. itd. Dr. Brejsky se je tej Knap-pitschcvi grožnji prav Ironično —* smejal. Splošno velja danes na Dunaju prepričanje, da se je Knappitsch' s svojo širokoustnostjo tako blamiral. da zlepa ne pojde več z masleno glavo na solnce.
Kako malenkostno in brezpomembno je bilo-Knappitschevo besedičenje dokazuje tudi dejstvo, da se dunajska vlada kljub neštetim povabilom na zborovanje za Koroško ni odzvala. Avstrijski predsednik Seitz in drugi pametni možje pač vedo, da bi z udeležbo na Knappitsch-evi prireditvi pokazali samo svojo neresnost. Tudi nočejo, da bi jim pri pobiranju Knappitschevega kostanja iz žerjavice na Koroškem pogorela roka do pleč.__________
Učiteljstvo, šola in stranke.
Od učiteljske strani smo prejeli:
4. t. m. je priobčil „Slovenec“ nekaj stavkov na rovaš učiteljstva, ki politično ne pripada SLS. Temu dopisniku bodi v brk povedano, da se slovenska sekcija UJU trudi dvigniti vsa stanovska glasila iz blata dnevne politike. Da bodi učiteljski tisk strokoven, je sklenil celo časnikarski odsek. Ali delo. ki so ga s trudom dovršili nekateri člani UJU podira zopet »Slovenec*1, ko navaja absurdno trditev, da imajo liberalci 15 nadzornikov, kar da je poniževalno za večinsko stranko v Sloveniji. Povdarjeno bodi. da šolstvo ne rabi niti liberalcev niti klerikalcev niti drugih strankarjev. pač pa da potrebuje mož. Te si bo tudi znalo ohraniti, v koliko je njih ohra-na potrebna za ugled slovenskega šolstva. Zato naj „Slovenec“ preneha s psovkami o liberalnih nadzornikih. Glede imenovanja novih šolskih nadzornikov raie molčim, ker me je sram, da je najvišja šolska institucija v Sloveniji navadna politična beznice, kjer prevladuje strankarstvo brez ozira na šolstvo in njega razvoj. Sramotno je. da se zahteva nagrada za strankarsko pripadnost. Učiteljstvo je že danes malo upoštevano, slabo plačano in marsikje pod nadzorstvom korifej, ki so žele v polpretekli dobi zelo dvomljivo slavo vseh struj. Zato preč od učiteljstva s strupenim strankarstvom! Šola ni in ne sme nikoli postati žoga za stranke!
Koroška polomija na Dunaju.
W	Dunaj.	6.	septembra.
Z nenavadnim pomporn je delal pripravljalni odbor za koroški dan na Dunaju na to. da bi njegova prireditev sijajno uspela. Na uličnih vogalih si videl letake, ki so te vabili na demonstracijo za »nedeljivo** Koroško; nacionalistično časopisje je dan za dnem ponavljalo laži o sili ki se godi koroškemu prebivalstvu. Skratka:	pripravljalni	odbor se je
na vso moč trudil, da se zborovanja udeleži vsaj pol Dunaja, do svojih zastopnikih pa cela Nemška Avstrija.
Kako pa je bilo v resnici? „Ve liki4* dan le končal klaverno. da klavernejše še ni mogel. Prireditelji so bili vsled neudeležbe na shodu tako razočarani, da so proklinjali uro, ko jim ie prišlo na um naj pri-rede na Dunaju manifestacijo za Korošce. Blamaža ie bila velika. Dunajčani so pokazali, da ne gredo na lim več nobenim hujskačem. Nemški Avstrijci pa so jasno dokazali, da nočejo s svojimi sosedi nobenih prepirov, temveč da hočejo živeti ž njimi v dobrih, prijateljskih odno-šajih.
Zborovanja za »nedeljivo** Koroško se je udeležilo samo par sto Korošcev iz cone B in nekoliko Štajercev. Vsega skupaj ni bilo niti 600 ljudi. In pred njimi so nastopali znani renegat dr. Knappitsch in njega vredni hujskači, ki so grmeli po šovinističnih notah. S svojimi lažmi pa niso ogreli nikogar. Zato so hoteli doseči uspeh z drugimi sredstvi in so poslali deputacijo k državnemu tajniku dr. Brejskemu. Pred njim se je Knaopitsch še bolj osmešil, ker It
naložile za kazen konfiskacijo 108 posestev zato. ker mesto ni hotela dati vojske na pomoč Ferdinandovemu bratu Karlu y. izven meja Cešlce države. Sodba Je protizakonita in nična.
Na ta način pride' praško mesto v last in posest hradiškega posestva bivšega cesarja Karla in velikega dela posestev rodu Lichtenstein-skega. Lichtenstein se bo seveda kot suveren upiral, klical gotovo na pomoč še vedno tlokratično zapad-no Evropo, toda vse mu ne bo dosti pomagalo, ker večina njegovega premoženja je rop, kakor je rop
premoženje vseh velikašev.
*
Še neke zanimivost moram sporočiti. Češki klerikalni poslanec župnik Roudnicky je od premogarja Karla Kadouna obtožen, da je dal v mesecu marcu 1918 v Kijevu obesiti češkoslovaškega legionarja Edvarda Nemečka. Nemeček je z drugimi legionarji ležal v kirilovski bolnici v Kijevu, ko so avstro-ogrski oddelki zasedli Kijev. V bolnico je prišel duhovnik Roudnicky s patruljo in izpraševal. kam spadajo legionarji in od kod so. Nemeček se je zagovoril in je povedal, da je Čeh, ki Je šel služit za Češko samostojnost. Duhovnik Roudnicky je ukazal, da so Nemečka na tifusu bolnega vrgli s postelje in ga obesili na vrtu bolnice. Poročilo Kadouna vzbuja veliko senzacijo v vseh krogih
Dr. P—n.
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Beležke.
•.Klerikalci, liberalci in ini.“
Pod tem naslovom otvarja »Kmetijski list“ volilno kampanjo s člankom, v katerem označuje stališče samostojne kmetijske stranice do JDS ln SLS. Člankar izjavlja, da so vodile in da vodijo vse dosedanje stranke, liberalna in klerikalna, protikmečko politiko in da sta obe stranki iskali med kmeti samo, kalinov, ki bi jih lahko privabile v svoje mreže. SKS vodi radi tega boj na obe strani. Glavne sile pa je treba vendar naperiti proti klerikalcem. ker liberalci »stoje že itak na robu propada in izgube mnogo, ce se jim za nekaj uric prikrajša življenje.
Boj med SKS in SLS se je razvil sam od sebe ker je klerikalna stranka čutila, da ji vstaja v mladi krepki organizaciji SKS najnevarnejši nasprotnik. »Vrgli so se nanjo z vsemi sredstvi in z neizbranim orožjem. Svoj besni blazni boj nadaljujejo brez prestanka in čimdalje nesramneje. Nobena laž jim ni pre-podla, nobeno sredstvo ne preniz-kotno.“
100.000 kron,
je za časa železničarske stavke v mesecu aprilu t. 1. naklonilo socialistično »Konzumno društvo*4 za Slovenijo preganjanim železničarjem.
»Rdeči prapor44 od 7. t. m. vprašuje. če se je ta svota že izplačala. Gospodje se pač poznajo v dema-goških praktikah in obljubah in a;!-tod to nenavadno vprašanje.
Razna poročila.
Zanimivosti iz Prage.
Praga, 4. sept. 1920.
Po skoro dveh mesecih se zopet vrača na praške ulice kakor vsako jesen življenje, pestro in prekipevajoče. V nedeljo se vrši tu svetovni kongres Svobodne Misli, na katerega so prispeli številni gosti iz vseh strani sveta, posebno z romanskega jugozapada. Mnogo starih, častitljivih postav. Kongres je otvo-ril po letih star, telesno pa čvrst m živahen, dr. František Krejči. profesor filozofije na praski univerzi.
Komaj bo ta kongres končan, že pridejo z vseh strani, iz Francije. Romunije, Italije. Bolgarije, Egipta in gotovo tuch iz Jugo-
slavije trgovci m drugi gospodarski krogi na praški velesemenii za vzorce. Ta se otvori na obširnem m v jeseni tako lepem razstavišču dne
S tem velesemnjem začenja Pia-ga tam. kjer je bil njen razvoj v izgubo Češke samostojnosti nasilno
pretrgan.	.	...
Stari praški semnji so pozabljeni; novi velesemnji bodo nosili v svetu glas o napredku kulturnem in gospodarsko visoko razvitem narodu Češkoslovaškem, kakor govore o nemški gospodarski organizaciji lipski semnji, ali lyonslu o Fran-
^ „Pramyslovy palač44 na razstavišču je zopet nov. ^aj$01 ”aJ lejski razstavi 1. 1908. 1 opravila so stala 1 in pol milijona K.
Upam, da pride tudi iz Jugoslavije ter celo iz Ljubljane kaj ljtidi sem, da si ogledajo, kako si treba pridobivati tal med starimi evropskimi narodi.
Pokvarjeno rusko žito za Italijo.
Rini, 7. septembra. (Izvirno poročilo) »Giomalo d’ Italia« poroča o ruskem žitnem transportu, ki Je dospel pred kratkim v Italijo, ln pravi, da jc bilo 2300 ton ječmena plesti ji vesa. 700 ton koruze in 700 ton rži jc bilo pomešano s prstjo, s patronami, s crknjenimi podganami itd. 2ito ie nerabno.
Nove ameriške bojne ladje.
Newyork, 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Tonaža dreadnoughtov se zviša leta 1923. ua 1,150.000 ton. Zedinjene države bodo Imele tore! 7 drcadnoughtsklti divizij po 5 ladtj, 7 vojnih križark po 435 tisoč ton in 10 novih križark, ki bodo vozile z veliko brzino.
Romunski manevri ob ruski meji.
Pariz, 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Romunska vlada namerava odrediti jeseni tik ob ruski meji velikanske manevre, pri katerih bo udeleženega preko 500.000 vojaštva. Ti manevri bodo znočili mirno demonstracijo, da pokažejo Rusom svojo silo.
Odklonjene nemške zahteve.
LDU Pariz, 7. sept. (DunKU, Havas) Poslatuška konferenca, ki se je sestala vče-ral popoldne, se je bavila z različnimi prošnjami Nemčije glede Vzhodne Prusije, med drugimi s prošnjo, naj se organizirajo posebne straže za v Nemčiji interesirane boljše-vlke. Sestavila le odgovor, ki odklanja ugoditev te prošnje, ker Ima Nemčija dovolj sredstev, da zagotovi stražo za internirance. Prošnji nemške vlade naj sc v Gorenjo Šlezijo odpošlje nevtralna preiskovalna komisija, konferenca ni ugodila. Nadalje Je konferenca odklonila stališče berlinskega
kabineta glede na razdelitev porečne to-naže določenega razsodnika Hyncsa, čigar kompetence nemška vlada ni hotela prizna-ti, ker Zedinjene države še niso ratificirale vcrsailleske mirovne pogodbe.
Francoski ministrski predsednik v Porenju,
LDU Pariz, 7. septembra. Ministrski predsednik Millerand je v spremstvu maršala Foctia včeraj nastopil popotovanje sku-zl zasedeno rensko ozemlje. V Koblcnzu le pozdravil ministrskega predsednika višji po« veljnik ameriških zasedbenih čet general Allen. Na kolodvoru le stala ameriška častna stotnija. Zvečer je dospel ministrski predsednik v Bonn.
Proces proti morilcem grofa Tisze.
LDU Budimpešta, 7. sept. Budimpcštan-sko divizijsko sodišče je dovršilo dokazno postopanje v Tlszovera procesu. SlcdiB bodo le že zagovori, potem bo razglašen* obsodba. Pravosodni minister Tomcsanyi 5« dejal sotrudniku lista »Az EsU, da bo dl« vizijsko sodišče sodilo le obtoženega nadporočnika Hiittncrja. Glede drugih obtožencev, se bo odločitev odgodila, dokler se ne razjasni vprašanje, ali spadajo obtoženci pred vojaško ali civilno sodišče. O tem se bo odločilo v kratkem.
Finsko letalo padlo v curlško lezero.
LDU Curih, 7. septembra. Iz Italije pri-hajajoče letalo z italijanskim pilotom in finskim častnikom je na potu proti Finskemu blizu Curiškega jezera padlo v vodo. f.e-talca sta bila menda primorana, spustili se k tlom in sta se ob tem ponesrečila. Oba sta mrtva. Truplo italijanskega letalca so že našli.
Gospodarstvo.
.(meljska kupčija.
Zateč (Češko), 6. septembra. (Izvirno poročilo.) Zelo živahno povpraševanje po žateškem hmelju. Cene 3000 čehoslovaških kron za 50 kilogramov (okrog 100 naših kron za kilogram).
Nurnbcrg, 8. septembra. (Izvirno poročilo.) Mirna in stalna hmeljska kupčija. Cene 2200—2850 nemških mark za 50 kilogramov (okrog 120 naših kron za kilogram).
Žalec, 8. septembra. (Izvirno poročilo.) Hmeljska kupčija po malem pričenja. Kmetje, ki so se ponekod izgovarjali na visoke cene hmelju v inozemstvu, malo popuščajo. Cene hmelju so do 85 K za kilogram.
Včeraj se je vršila silno važna seja mestnega sveta praškega kjer se je na predlog župana praškega dr. Baxe sklenilo, da_ bo mesto Praga pri vladi in pri prezidentu Češkoslovaške republike zahtevalo povrnitev vseh posestev, ki jih je konfisciral praškemu mestu s Protizakonito sodbo kralj Ferdinand I. 8. julija 1547. Revidirala se bo torej 400 let stara sodba, kar je čisto mogoče, ker je še ves procesni ma-terijal ohranjen. Kreature kralja Ferdinanda L sa praškemu mestu
+ Solni rudnik v čclioslo vaški republiki. Prvi solni rudnik v čehoslovašk! republiki so odkrili v Slatini v Karpatih. Solne plasti so 2600 metrov dolge in 1700 metrov široke, debele pa več kot 10 metrov. Ves sklad se ceni na 60 milijonov ton. Sol
je zrnata In zelo čista.
-h Pogoji za Izvoz pšenice. Na svoji seji dne 2. t. m. je začasni finančni odbor ministrov na predlog finančnega ministra sklenil, da se Izjemoma dovoli Izvoz 15.000 vagonov pšenice in da sme to količino pšenice vsakdo svobodno kupovati in izvažati v inozemstvo, ko zavaruje valute in plača izvozno carino. Ob izvozu bo moral vsak Izvoznik predložiti carinarnicam razen dokaza o zavarovanju valute tudi uverenje ministrstva za prehrano ln obnovo zemlje, da je. ministrstvu in natura oddal da\š£ta.9t I
predpisano po členu 189 predloga o finančnem zakonu za 1920/1921, ki se glasi: Minister za prehrano in obnovo zemlje se pooblašča, da sme od izvoznikov ljudskega in živinskega živeža in drugih pollskih pridelkov brezplačno zadržati 5 do 10 % izvoznega blaga za obnovo In prehrano v prvi vrsti pasivnim krajem. Razen teh uvcrenl ln zavarovanje valute ter navedene davščine se ne zahtevajo nobena druga posebna dovoljenja pri Izvozu tega kontingenta pšenice. To se daje na znanje vsem tn.er-esentora s pripombo, da se je zaprosilo prometno ministrstvo, naj naroči vsem prometnim ustanovam, da se pšenica, namenjena za izvoz, ne sme sprejeti v izvažanje brez uverenja in zavarovanja valuto ter davščine in natura.
Najboljši belgraiski Ust le neodvisen
»BEOGRAJSKI DNEVNIK«.
Naročite in čitajte »Beograjski Dnevnik«.
Ariatole France — Oton Zupančič
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽIČI.
19.—23. snopič »Narodne knjižnice«* založila Zvezna tiskarna V Ljubljani, Cena broš. 34 K. vez. 40 K,
Ravnokar izšlo II
Dnevne vesti.
— Nadzor nad veleposestvi na Koroškem. Svojčas so se postavili nad veleposestvi na Koroškem nadzorniki. Oziri, ki so državo prisilili do tega koraka, so bili finančnega značaja. Mnogo veleposestnikov je prebivalo izven naše države, in upravičen je bil sum, da se bodo dohodki z veleposestev stekali v tuje države, česar naša država ni mogla trpeti. Sedaj pa so se naenkrat spomnili Nemci, da se morajo nadzorstva odpraviti. To zahtevo so predložili tudi plebiscitni komisiji. Nadzorstva nad veleposestvi pa ni mogoče opustiti, ker so veleposestva na Koroškem precej velika in je na njih zaposlenih mnogo ljudi, l,i imajo tudi parcele v najemu. Danes hodijo ljudje na delo m dobivajo plačo. Po čem drugem jih nihče ne vpraša. Kakor hitro pa bi dobili oblast v roke zopet veleposestniki, bi že uredili tako, da bi bili ljudje popolnoma odvisni od njihove volje. Tako bi nemški veleposestniki silili koroške Slovence, da glasujejo pod njihovim pritiskom za Nemško Avstrijo. Ker je jasno, da ne zahtevajo Nemci odprave nadzornikov za voljo svobode glasovanja. se nemškim željam ne bo ugodilo, ker so take zahteve samo voda na nemški šovinistični mlin.
— Vodne sile na Koroškem. V slovenskem dielu koroške dežele imamo velikanske, doslei še ne izkoriščane vodne sile jn sicer jih je največ v coni A. Že pred več leti je izdelalo generalno železniško ravnateljstvo na Dunaju načrte za pet elektraren od Rožeka do Labuda.
V teh elektrarnah bi se pridobivala električna gonilna sila za žele^icc v alpskih deželah. Izmed omenjenih načrtov sta bila dva popolnoma dodelana, in sicer prvi z električno centralo pri Rožeku. drugi pa še z večjo tako napravo pri Žihpolju. Ta elektrarna bi imela oddajati 42.000 konjskih'sil. Od Velikovca do Labuda. koder dere Drava med strmimi bregovi, so bili izdelani trije natančni načrti za elektrarne. Ze iz navedenih vrstic je razvidno, kakšno velikansko narodno premoženje ima naša država v dravskih vodnih silah, ki so neizčrpne. Poleg Drave pa nudijo na Koroškem še druge reke svoje sile za zgradbo velikih elektraren, kakor n. pr. Mežica, Bela in Lojbelski potok.
— Pritožbe vojakov. Vojaki Slovenci, ki služijo pri 5. pešpolku v Zagrebu, se pritožujejo, da Je njihovo stanje zelo slabo. Imajo slabo hrano in plače ne dobijo nič. Armadno vodstvo bi vendar moralo skrbeti za red, ker se s takim ravnanjem gotovo ne utrjuje disciplina. Takšno postopanje lahko izzove odpor, ki bi imel zelo slabe posledice.
— Slovenska imena na štajerski meji. Poročajo nam, da se Hiihner-kogel. o katerem se sedaj večkrat čita v poročilih razmejitvene komisije, imenuje slovensko „Košenjak“. Ravno tako se v slovenskih listih često piše Rabenstein. Slovenci oravijo temu kraju „Za Kamnom.44
— Zanlkrnost pri zatiranju kužnih bolezni. Po vseh krajih razsaja griža in druge nalezljive bolezni. Mrtvaški zvon klerika neprestano. Kar najbolj pade v oči na deželi, Je, da ne vidiš nlkaklh resnih odredb proti razširjenju te bolezni. Izoliranje bolnikov na deželi bi bilo pri sedanjem pomanjkanju stanovanj sicer težko, ali ne ravno tako nemogoče. Saj imamo dosti vil (posebno inozemcev, vile pod sekvestrom itd.), k! stoje večinoma prazne. Če pa ni popolno Izoliranje mogoče, bi sc moral bolnik Izolirati vsaj delno. To se pa ne opaža. Nemoteno hodijo sorodniki bolnika naokoli ter širijo bolezen. Vaška klepetavost, deloma tudi dobro srce, pripelje vsak dan k bolniku ueštevilno obiskovalcev, ki posedajo pr! bolniku po cele ure In potem hodijo pripovedovat od soseda do soseda o stanju bolezni itd. Sočutje je sicer prav lepa lastnost, toda v tem slučaju lahko provzročl še hujše gorje s tem, da obiskovalec okuži svojo lastno družino ln druge. Naši ljudje bi se morali primerno podučiti o nalezljivosti grize ln drugih epidemičnih bolezni. Vršila
Plavanja, katera naj bi Imeli H vcruiesie* PxZnal° naS Pr>ProsU narod,
;;-rrrr^“”
1 CKd™.11 SC;:=d» MMno In	pre.
ccj potrpežljivosti.
— Razsvetljava železniških voz. Kakor
poročajo, bo razsvetljava železniških voz s petrolejskimi svetilkami do jeseni splošno uvedena.
— Učiteljem in učiteljicami Za enoraz-rednico v Novem kotu pri Prezidu se nujno potrebuje začasna učna oseba. Zglasiti se je pri okrajnem šolskem svetu v Kočevju.
— Ukinjene dnevnice. Pod tem naslovom smo priobčili v včerajšnji številki brzojavno poročilo, v katerem stoji, da prihrani narodno predstavništvo vsled ukinjenih dnevnic malomarnim poslancem 72.560 K.
Prihranek je bil pomotoma označen v kronah. V resnici znašajo prihranki narodnega predstavništva 72.560 dinarjev, kar znese nad en četrt milijona kron. Citateljl naj blagovolijo vzeti to na znanje.
— Z velikimi zaprekami združena pot V Ameriko. Tkalac Mate Iz Vrbovca na Hr-vatskem Je prišel v Karlovec, kamor Je na semeni prignal par konj. Ko se Je vrnil na svoj dom, je opazil, da mu je njegova podpornica v gospodinjstvu Bara K. poprodaia razno perilo, pohištvo v skupni vrednosti 30.000 K. Baro Je ljubljanska policija izsledila in pridržala ravno v trenotku, ko se je hotela odpeljati v Ameriko. Bara pa odločno protestira proti očitanju, da bi bila to v zločinskem namenu storila, ker Je ona lastnica pohištva. Začasno še ne more odpotovati v Ameriko.
Ljubljana.
NemšKutarenje v vojaškem uradu. Pred neka! dnevi sem imel opravka radi svoje civilne obleke in pristojbin pri nekem vojaškem uradu v Ljubljani. V svoje veliko začudenje sem slišal govoriti tam samo nemški. Kakor sem mogel opaziti, v vojaškem uradu uslužbe-ni kapetan sploh ne zna slovenski. Vkljub temu, da mu je osobje imenovanega urada že opetovano zagrozilo, da ga bo naznanilo pristojnim mestom, ako bo še nadalje govoril nemški, se mož niti najmanj ne trudi, da bi se naučil slovenskega jezika. Zadnji čas je, da se s takimi ljudmi enkrat za vselej obračuna.	. JtfržJ
= Gosposki tujec v šišenskem gozdu. Prijatelj našega lista nam piše: Zadnjo nedeljo sem šel iz Kozarjev v Zgornjo Šiško. Blizu mesta. kjer se od Večne poti odcepi stranska pot proti Bokavcem, zagledam v daljavi 200 korakov visokoraslega jelena, ki se je brzo skril v goščavo. Ker ga je, kakor sem slišal, že videlo več ljudi, ki so šli nabirat gobe v šišenski gozd, se rogin bržkone čez dan stalno drži v svojem ležišču, odkoder hodi proti večeru na pašo na bližno polje. Jelen v šišenskem gozdu Je pač redka prikazen.. Priklatil se ie v neposredno mestno okolico najbrže s Krima ali pa Javornika, kjer.se drže še dandanes posamezno ali pa v manjših družbah.
— Poziv na javen železničarski shod prinaša »Rdeči prapor« od 7. t. in. z vzrokom, da agitirajo agcntl-provokaterjl med železničarji za stavko v prilog Javnim nameščencem. Na shodu, ki se bo vršil II. t m. pred Mestnim domom, v slučaju slabega vremena pa v veliki dvorani Mestnega doma, se bo razpravljalo o stališču razredno zavednih železničarjev napram po-kretu javnih nameščencev.
— Porotno razpravo bodo trajale pri deželnem sodišču v Ljubljani vsaj še do srede prihodnjega tedna. Danes, 9. t. m., se vrši razprava zoper Rafaela Giolisa in pa zoper Petra Primca in dva tovariša (tatvina); v petek 10. t. m. zoper Jožefa Skubica Jn tri tovariše zaradi hudodelstva ropa; v soboto 11. t. m. zoper Valentina Erjavca in enega tovariša, zoper Vincenca Ravniharja in pa zoper Oskarja Žnidaršiča in dva tovariša (tatvine); v ponedeljek 13. t. m. zoper Karla Pevca zaradi hudodelstva goljufije; v torek 14. t. m. zoper Ivana Šuštarja In pa zoper Maksa Rozmana (tatvina); v sredo 15. t. m. zoper Leopolda Zupančiča (tatvina). Nekaj razprav se 5e razpiše,
Celle.
Pripravo za ustanovitev »Schvvabisch-deulschor Kulturbunda« delajo celjski Nemci. Priglasili so k tej podružnici, ki Jo nameravajo osnovati, svoj pristop 2e suoro vsi celjski Nemci ln tudi precej nemškutarjev, kateri upajo v tem društvu dobiti okrepitve za zasledovanje svojih političnih ciljev.
Napisne table s spakedrano slovenščino Je dal pred nekaj časom nabiti celjski magistrat po raznih ulicah. Poleg tega čitair.o včasih tudi razglase v skrajno slabi slovenščini. Treba bi bilo, da se taki nedostatki odpravijo.
Okoliška deška šola se Je naliajala v
skrajno slabem stanju. Med vojno je vrhu-tega še trpelo poslopje vsled nastanitve vojaštva v Istega. Sedaj so to šolo popolnoma renovirall in bo zopet lahko dolgo vrsto let služila svojemu namenu.
Nekatera nemška podjetja imamo v Celju, ki še vedno mislijo, da za nje ne velja zakon, po katerem so dolžni označiti svojo obrt. Smrdi Jim namreč slovenščina, a ne tudi slovenski groši, da bi si napravili napis v slovenščini, in so vsled tega raje brez napisa. Tako imamo v. Prešernovi ulici Št. 5 večje podjetje, ki do danes kljub pozivom °d strani oblasti ni čutilo dolžnosti, napraviti napis, da bi s tem ne tanglralo svojega veienemškega značaja. Dalje Je tudi oblastna zapoved, da mora biti podjetje označeno v enem izmed treh Jezikov naše države, pa kljub temu hnamo še »Tischlerje« Itd.; drugi, k! Jim tudi smrdi slovenščina, sl zopet domišljuieio, da smo na Francoskem
(or označujejo svojo obrti z »ModesI«, »Talleurji« Itd. Oblast naj tem ljudem dokaže, da smo v slovanski državi in da so tudi v isti morajo spoštovati oblastvene naredbe.
Regulacija Savinje bi bila nujna zadeva, za katero bi se morali pričeti zanimati! merodajni faktorji. Če pride kaka majhna povodenj, je del pri mestnem parku s parkom vred takoj pod vodo. Lahko sl mislimo, kolika je škoda, ki ob takih prilikah nastane. V najbolj kritičnem položaju pa je del ceste, ki pelje ob Savinji pod Starim gradom. Tam se namreč leto za letom lahko opazuje, kako voda Izpodjeda tisti del ceste, tako da je ista vedno ožja ln nevarnost Je, da cesto v par letih popolnoma spodje. Bil bi že skrajni čas, da se v tem oziru ukrenejo potrebni koraki, in se izvršijo vsaj na takih krajih najnujnejša popravila.
Shod vojnih Invalidov 5. t. m. v hotelu »Union« Je bil zelo slabo obiskan. Razprava, ki Je bila zelo živahna, se Je preložila na shod, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. ob 2. uri popoldne v hotelu »Union«.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši v četrtek 16. in petek 17. septembra od
11.	do 12. ure dopoldne v ravnateljski pisarni.
Burka »Zlodjeve skale«, katero Je priredilo Dramatično društvo v nedeljo 5. t. m. v mestnem gledališču, Je v splošno zadovoljnost popolno uspela. Udeležba občinstva je bila srednja.
Porotna razprava proti morilcu VValtor-Ju Derganz se vrši pred celjsko poroto dne 21. t. m.
Vlačugarstvo v Celju. Te dni Je policija zaprla dve vlačugi, ki sta bili zelo »nobel« napravljeni. Oddani sta v prostore, kamor spadate.
V trebuh ustreljen je bil v nedeljo dne 5. t. m. zjutraj 171ctni kmečki sin Štefan Selih od neznanega človeka v Dobju pri Dramljah. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
Aretirali so v Gradcu trgovskega agenta Petra Zajca iz Celja, ker Je osumljen-večjih goljufij. Oddan je dež. sodniji.
Večje tatvino so se zgodile pred nedavnim časom v celjskem vojaškem skladišču. Med drugim je bilo ukradenega tudi okrog en vagon ovsa. Ta oves Je narednik Kohuc prodal nekemu kmetu nad Laškim, ta kmet je Istega potem proda! naprej nekemu trgovcu v Trbovlje. Orožništvu se je minule dni posrečilo izsloditi nekaj krivcev, ki so bili pri teh tatvinah udeleženi, med katerimi je tudi Imenovani narednik.
Koroško.
Nemška nrooaeanda za koroški plebiscit. Po celi Avstviu. predvsem v Gradcu, se vrši velika nrooaeanda za koroški plebiscit. Vsem tistim Korošcem, ki prebivajo v Gradcu ln ki imaio člasovalno Dravico. se bodo dovolili nnsebui vlaki da se bodo mogli Debati v trlasovalno ozemlje in oddati tam svoie elasove. V Gradcu baie orebiva mnoeo Korošcev iz cone B. S tem. da hočeio tudi te pripraviti do tdasovania. kažeio avstrii-slci Nemci, da ši celo cone B niso sigurni.	...
Za nesrečne koroške Pogorelce, Id Jim
Jc nemška roka uničila vse premoženje, so darovali: stalni gostje gostilne Kavčič na Privozu v Ljubljani 1420 K, gospod Ivan Nagel, župnik v St. liju ob Dravi 20 K, g. Ivan Kolavčič, goriški kanonik, tačas na Brezjah, 60 kron. Gospod kanonik nam piše; Trije begunci Iz naše še vedno zasedene In hudo zatirane goriške okolice pošiljamo od svojega uboštva mali znesek kot skromen prispevek v pomoč ubogemu pogorelcu Francu Vedeniku in njegovi ženi Magdaleni Iz Carč, vasi blizu demarkacijske črte, z nujno prošnjo, naj bi vsi Slovenci, posebno tisti, ki so kot vojni dobičkarji obogateli, prihiteli na pomoč tej nesrečni družini.
Primorje.
Iz Opatije. Bože mili, kako propada trgovina in blagostanje naroda povsod, kjer so sc naselili Italijani 1 V Opatiji je danes kakor na pogorišču. Kar Je zavednih Slovencev in Hrvatov, strašno težko prenašajo italijanski jarem. Vsi pa so trdno prepričani, da Opatija nikoli ne bo italijanska. Bržčas se tega zavedajo tudi Italijani sami, sicer ne bi tako uničevali zasebne in javne lastnine. Italijanski vandali delajo brez pre-stanka škodo po hišah, vrtih in parkih. Dasl je skoraj v vsaki hiši po več ognjišč, Italijani kurijo ognje pred hišami, samo, da poslopja počrne od dima. Snage ni nikjer nobeno. Nad ljudmi čuvajo karabinjerji, ki pridno vohunijo, da bi mogli spraviti v Ječe na Sardiniji člmveč naših ljudi.
 ...... m ii ii 11 i ihtti-luruo«.^!**.	rm-n,>| ———
Ljubljanska porota.
Dodatno k včerajšnjemu poročilu o ljubljanski poroti poročamo, da Jo bil obsojen Franc Babnik na 1 leto, Peter Stale tudi na 1 leto, Leopold Sever pa na 13 mesecev
težke ječe.
TATVINA KOBILE.
Nato Je porota razpravljala o slučaju mlinarja Franceta Glaviča, ki je bil obtožen, da Je v noči na 16. Julija t. 1. ukradel posestniku Kozlevčarju v ZatielnI kobilo, vredno okoiu 20.000 kron, star komat in voziček. Poslednje dvoje Je bilo cenjeno n« 350 kron vrednosti. Glavič Je bil zaradi t« tatvine obsojen na 13 mesecev težke Ječo,
OBRTNIŠKI KONGRES V. CELJU.
Na poziv Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, se Je vršil 5. t. m. v celjskem Narodnem domu kongres načelnikov slovenskih obrtnih zadrug In obrtnih društev. Kongres jc popolnoma uspel. Zastopanih Je bilo 52 obrtnih zadrug In 13 obrtnih društev iz vseli krajev Slovenije. Vlado je zastopal na shodu vladni svetnik dr. Žužek Leopold, delegacijo min. financ finančni svetnik Sedlar, poverjeništvo za socijalno skrb dr. Kuhelj, naučno upravo vladni svetnik Šubic, mestno občino celjsko vladni komisar Pclianec, trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani Franketl Engelbcrt, obrtno šolo v Celju Pregelj Ciril. Zborovanje Je otvoril g. Ivan Rebek Iz Celja In zelo spretno vodil gospod Zadravec Jakob Iz Središča, podpredsednik Je bil gospod Jemc Franc iz Bleda. Vkljub zelo pičlo odmerjenemu času se Je dnevni red, ki le bil zelo obširen Inje obsegal najvažnejša vprašanja obrtništva, mogel prerešetati in dovršiti ter so se k vsem točkam sprejele resolucije In storili sklepi, ki bodo pod Imenom »celjski obrtniški program« tvorili podlago bodočemu obrtniškemu delu v Sloveniii. Glavni poročevalci so bili gospodje Zadravec, Dolenec, Lesničar, Rebek, Franketl, Zupanc, dr. Mohorič in Založnik. Debate so bile mestoma zelo ostre, zborovanje nad vse zanimive. Bil je to zares dan pozitivnega dela, kakor se Jih malo doživi v sedanjih časih, brez političnih debat in brez strankarskih Izbruhov. O zborovanju se bo še obširnejše poročalo. Od ministra za socijalno politiko dr. Kukovca, ministrstva za trgovino In obrt ln Zanatskega saveza v Beogradu so došli pozdravi. Zborovanju Je sledil banket v restavracijskih prostorih Narodnega doma, k! so bili zelo lepo okrašeni, in se Je ob bogato obloženi mizi restavraterke gospe Perčeve pri zvokih marljive godbe v prisrčnem razgovoru In vzncšenlh besedah razvila zelo prijetna zabaya. Banket sta počastila s svojim prihodom mestni komandant polkovnik Toslč in starosta čelistih Slovencev dr. Josip Semec.
KAMELEONSTVO.
Čudne, neverjetne reči prihajajo v Javnost. Pri okrožuem sodišču v Mariboru bosta nastavljena dvorni svetnik dr. J. Fraidl in tik nadsvetnlk Anton Morocuti. Kdor pozna preteklost obeh, temu mora ob te) vesti zavreti kri. Oba ata vzela Slovenke za žene, ki so pa morale zatajiti svoj narod, da sta njuna moža pod Avstrijo prej napredovala. Prvi Je Izstopil takoj iz ptujske čitalnice, ko Je nehal nekdanji baron Pražak biti vodja Justičnega ministrstva na Dunaju. V istem hipu mu je postala čitalniška družba »pregmajn«. Odsihmal Je bil prononciran nemčur In Omlgov podrepnik. Drugi je užival kot vseučillščnik podporo od slov. podpornega društva, ko pa Je stopil v službo, Je postal renegat.
Kako bosta v Jugoslaviji »sodila«, se da sklepati iz njune preteklostL Sedaj je Se samo treba, da postane izgnani zet I. Ornl-ga, dr. L VVatzulik, ki Je baje celo v Gradcu svoie ime spremenil, da b| svojo češko kri zatajil, predsednik sodnega dvora v Mariboru ali v Celju, potem bo Jugoslavija rešena. In pregnani očka L Ornlg, ki Je pred dvema letoma zadnjega Habsburžana Karla kleče prosil, da naj bo trd proti Slovencem, sme upati, da bo kmalu v triumfalnem sprevodu ustoličen na županskem stolcu v Ptuju.
To bo veselje ln radost v Sloveniji. Saj ml radi pozabimo prestane krivice In trpljenje ter ponudimo radi drugo stran lica za klofutanje, ko smo se za klofuto na prvi strani ponižno zahvalili. Themlsticus.
V AMERIKI ZAPLENJENA PREMOŽENJA.
Allen property custodian, ki upravlja v
Združenih državah zaplenjeno premoženje pripadnikov neprijateljskih držav, bo pod gotovimi pogoji vračal zaplenjena imetja.
Na zakonski podlagi § 252., sprejetega po 66. kongresu z dne 5. junija 1920, Imajo pravico na povračilo Imetja ali denarja, katerega jim Je zaplenil Allen Property Custodian, nastopne osebe:
Pripadniki blvšHi neprijateljskih držav, ki so sedal državljani nevtralnih odnosno zavezniških dežel, kakor Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske, Romunske, Francije, Belgije in Danske, ali svobodnih mest, kakor Gdansko.
Nemški fn avstroogrsk! podaniki, ki so bili internirani ln sedaj bivajo v Zedinjenih državah.
Žene, ki so bile državljanke Zedinjenih držav ali zavezniških oziroma nevtralnih dežel, a ki so se poročile s podaniki Nemčije ali Avstroogrske pred 6. aprilom 1917.
Diplomatski ali konzularni uradniki (In njihove obiteljl) neprljateljskili držav.
Pripadniki sovražnih držav, ki so se pri neprijateljih zadolžili pred 6. oktobrom, morejo biti s privoljenjem neprljatelja Izplačani po Alien Property Custodian.
Jugoslovenski odsek Ameriškega Rdečega križa objavi v kratkem navodila, kako Je postopati pri takih terjatvah.
EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO, JE ..JUGOSLAVIJA«. ČITAJTE JOl NAROČAJTE JO*
Šolska obvestila.
Na deški in dekliški meščanski šoli t. Tržiču se vrši Jesensko vpisovanje v prvi In drugi razred v četrtek dne 16. t. m. od 8. do 12. Redni pouk se prične v petek dne 17. t. m. ob 9. uri s službo božjo. Ravnateljstvo Ima še par stanovanj za deklice, kakor tudi za dečke na razpolago. Ravnateljstvo.
Na državni gimnaziji v Celju se vrSe sprejemni izpiti za I. razred v petek 17. septembra ob 8. url, ponavljalni In naknadni izpiti 17. In 18. septembra, vpisovanje učencev v II. do VIII. razred pa 18. septembra.
Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v dvoletno trgovsko šolo in pripravljalni razred se vrši 16. In 17. t. m. od 9. do 12. ure. K vpisu je prinesti krstni list ln zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 10 K In prispevek za učila 20 K. Sprejemni ln ponavljalni izpiti bodo 17. t. m. od 15, do 18. ure pismeni in 18. L m. od 8. do 12, ure ustmeni. Dne 20. L m. se udeleže vsi gojenci in gojenke otvoritvene sv. maše In se zberejo na to v svojih razredih. Ravnateljstvo.
Sokolstvo.
Sokol I ie priredil včeraj na Koslcrje«. vem vrtu dobro uspelo javno telovadbo z veselico. Na veselični prostor je prikorakalo društvo korporativno s trga Tabor v spremstvu železničarske godbe. Telovadni nastop Je bil prvovrsten; ugajale so vse točke po vrsti, zlasti pa rajalne vaje ženskega naraščaja In Vidmarjeva »Jugoslavija«. Tudi članska orodna telovadba Je žela mnogo odobravanja. Po nastopu se Je razvila živahna zabava. Udeležba je bila prav po« voljna.
Sokol v Šoštanju Je dne 5. t. m. vnovič nastopil z Javno telovadbo sokolov In soko-llc ter moškega in ženskega naraščaja šo-štanjskega društva kakor tudi velenjskega odseka ter z vzornimi vrstami na orodju. Pri vseh nastopih, ki so se vršili na glav« nem trgu v Šoštanju, so nas podpirali bratje iz Celja, Žalca, Braslovč, Polzele, Slov, Gradca in Guštanja. Vaje so pokazale uva« ževanja vredno Izpopolnitev telovadcev, Skoraj pri vseh so se opažali vzgojni učln« ki pravkar minulega veličastnega mariborskega zleta, ki nas Je bil združil in dvignil.
Glasbeni odsek tel. dr. »Sokol« na Jesenicah naznanja, da sprejema pevce ln pevke do 1. novembra t. 1. Pristopite vsi ljubitelji petja.
Sokolsko društvo v Medvodah obhaja
12.	L m. proslavo obletnice svoje ustanovitve. Zveze z vlaki so ugodne; prihod dop. Iz Gorenjske, opoldne Iz Ljubljane, odhod ob pol 8. a Gorenjsko, ob pol 9. In 11. v Ljubljano. Vožnja polovična, tozadev« ne Izkaznice Je dobiti v pisarni sokolskega saveza. V nedeljo vsi v Medvode! k'
Šport in turistika.
Rcvanžna tekma med Ilirijo In Inns-brucker S. V. gostom ni prinesla zadoščenje. Igrali so sicer bolje kakor v torek, a Ilirija Jih Je vsejedno stalno nadkriljevala, Najslabši so bili Inomoščanl tik pred nasprotnim golom, kjer niso nikdar popolno izrabili za nje dostikrat ugodne situacije. Dosegli so samo en gol, a še tega največ vsled nerodnosti Ilirijanov samih. Rezultat 5:1 (polčas 3:0) v prid Ljubljančanom. Sodnik obakrat Cernovic.
Vozna dirka. Včeraj je bil drugi In zaključni dan letošnje glavne vozne dirko »Dirkalnega kluba« v Ljubljani. Lepo vreme je zvabilo na tisoče ljudi na dirkališče, čeprav žal skoraj polovico zopet samo na »brezplačne prostore«, s čemur je prirediteljem seveda malo pomagano. Na tribunah ln okrog njih se je razvilo pestro družabno življenje, kakršnega Ljubljana malokdaj nudi. Vojaška godba Je skrbela, da je bilo razpoloženje povsod najboljše. — A tudi dirke same so uspele Izborno in podale gledalcem prvovrsten športen užitek. Tekmovalci so bili tudi topot v pretežni večini Štajerci, skoro sami kmečki posestniki. Odnesli so tud največ denarnih In zelo okusnih tet dragocenih častnih daril, ki pa so Jim jih menda vsejedno vsi privoščili. Glavno dirko »heat-vožnjo« Je dobil tudi včeraj Filipičev »Kurneval«, prvovrsten dirkač, ki Je prevozil 1620 m dolgo pot v 2 minutah 41 sekundah, torej s hitrostjo približno 45 km na uro. Priboril sl Je s tem prvo častno darilo ln še 10.000 K. Druga ie bila »Egga« g. Zangla iz Gornje Radgone, tretji »Monte Christo« g. Vangasa iz Zagreba. Ta je bil brezdvomno najboljši konj, kar jih je v nedeljo in včeraj nastopilo, Imel pa je preveliko distanco, da bi mogel na tako kratki progi zmagati. »F.gga* bi Imela morda boljše šanse, a je nastopila in odnesla tretje darilo v »Slovenski dirki«. Prva je bila kobila »Elina« g. Sršena iz Veržeja, k! Jo vozila 1960 m 3 min. 20 sekund.
V Št. Jernejskl dirka sta bili prvi »Elina« in »Egga« z 5 min. 6 sek. na 2690 m, v Ljubljanski dirki pa jo zmagal g. Skrjano z »Maksom« v 3 min. 21 seK. na 1600 m.
Pri ocenjevanju so dobili prva darila gg. Golunder za dirkaške vozove, dr. Dcrč za enovprežne kočije, Turk za dvovprežn« kočije in Krapeš za Iste s kočijažom.
Pošljite naročnino!
216. štev.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom
Odgovorni urednik Anton Pesek
Mali oglasi.
Proda se:
SPALNA SOBA, NOVA* T
12 hrastovega lesa, brez ogledala In ploče, se proda. Kersnikova ulica 5/1., vrata 4.
DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO se proda. Poizve se: Poljanski nasip 40/111. (cukrarna) pri A. Krušiču od 1. do 3. popoldne in od 7. nrc zvečer dalje. 1676.
ZARADI PRESELITVE prodam: žgalno pripravo za žganjekuho, steklenice nove 1 rabljene, sode od vina in žganja, barele od olja ter železne, sode za zelje ln cement. Pismene ponudbe na F. Cvek — 'Kamnik.	1658.
PRODAJO SE POSESTVA, hiše, gostilne, vile, tovarne potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le proti znamki. 1653.
Kupi ses VINSKE SODE firamne In transportne vsake velikosti kupim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti In kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije« pod »Vinski sodi«. J 540 Službe: ZLATARSKI VAJENEC se takoj sprejme. Lud. Černe, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica 3. 1667.	'4003 KRON tistemu, kateri ml preskrbi ali da' v najem dve sobi s kuhinjo — ali eno sobo s kuhinjo — takoj ali pozneje. Ponudbe se prosi pod »zanesljiv« na upravništvo tega lista.	NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril mizarsko obrt ln hočem postreči z vsakim delom po ugodnih cenah. Jamčim 2 do 3 let. Se priporoča Ivan Andlo-vln, mizar, Gosposvetska cesta, Kolizej. 1647.
	KUPEC HIŠE V LJUBLJANI dobi takoj stanovanje, dve sobi, kuhinjo bi shrambo. Naslov v upravi. 1674..	
		SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-žanske cerkve.
	IGLIC FRANC, krojaštvo, Kolodvorska ulica 28, Ljubljana — preje Trst. Izdelovanje oblek za gospode In dame po vsakcčasnl modi ter uniformiranje. 1649.	
MIZARSKI POMOČNIK, SLUŽBA, oženjen, zmožen samostojno voditi mizarsko obrt, dobi stalno delo proti dobri mesečni plači pri mizarju Oogala na Bledu (stanovanje preskrbljeno). 1671. Razno: MEBLOVANO MESEČNO SOBO Iščem. Rabim jo s 1. oktobrom. Plačam dobro. Ponudbe na upravo lista pod številko 1683.		CIGARETNI PAPIR »ABADIE« v knjižicah z zlatotiskom in patentirano brez tiska 100 kosov v kartonu po K 160. razpošilja, dokler v zalogi F. Mory, Šmihel pri Pliberku. 1328.
	ZAHVALA. Gosp. Ivanu Dekpniču, operaterju kurjih očes v gam. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih skoraj brez bolečin ter ga vsakomur najtopleje priporočam. — Joško Cešnlk.	
		SUKANEC, črn bi bel, glavnike za česanje, gladilni (šmirgel) papir, krtače za ribanje, Zlatorog-milo, testenine, vžigalice ln sveče priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. 1951.
	URE ŽEPNE POPRAVLJA nasproti glavne pošte F. Čuden, sin, urar v Ljubljani.	
Koroška. — Spisa Carantanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K.
Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošniak. Cena 2 K.
Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K.
Jugoslovanska žena za narodov0 svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K.
. Naročajo se pri »Zvezni knjigarna v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah.
Ka drobno. Na debelo.
E ČAJ E
Jos. Fabiani
Ljubljana, Prelernova ulica 94 naapr. el. poit«. Tel. Inter. 948
Velika zaloga Špecerijskega In kolonij, .blaga, likerjev, namiznih in desertnili vin.
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavit
IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR
1
GOLUB
J
Proizvod Prte hrutske tvoroice cigaretpapira i tnljaka. — Zigreb,
Maksimirska c. br. 10. Tel. 9-56.
Cement
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
dobavlja ..A V A** Lalho.
Dobavi se vsak teden več vagonov
živega apna
»O znižanih cenah. Prevzame narobna na drobno in debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranj« pri Kamniku,
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 6. se priporoča. "18!
Oblast, konces. Jnformačnl mod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo naUr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.
KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO in PREKOMORSKO BLAGO na veliko
100 pri veletrgovini
H d. d. za promet zemeljskih proizvodov, kolon, in drugega blaga
bito
Teleion
106. - Brzojavi „Fructns“ Ustanovlj. 1863. Zahtevajte ceniki
Jtaj bi kupil mojemu
malemu za god? —
Moj zverinjak
knjižica natim malim za zabavo in pcuk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
=. Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani;
tZteznl knjigarni,MarijlnlrgS, v Zvezni tiskarni, Stari trg 19,!.
Kupi se večja množina
line lesne ulil
za vlaganje Jabolk. — Cenjene povzorčene ponudbe se prosi na
Sadjereja Caroltaeubot pri Ptuju.
Gadje gnezdo
I« najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 14 Itron pri
jev mir i LiiMiai
Zahtevajte »Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah l Pridobivajte naročnikov/
za' strope Izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4-80, pri večjih naročilih analen popust, Snt. Steinar,
Ljubljana, Jeranova uL 13. (trnovo.) 771 ,
la apno
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone
„AVA“ tovarna, Laiko.
IffiP Pozor
:\ ......
Šolske potrebščine, pisarniške potrebščine, vse vrste papirja, vse vrste trg. knjig, vse vrste razglednic, vse vrste cigaret, papirja, vse vrste stročnic, vse vrste zvezkov, vse vrste pla. map, šolske tablice in plsalnik), vse vrste svinčniki, radirke,
razpošilja na drobno In dobilo
Jos. Omersa,
Ljubljana Dunaj. c. 6.JI.
Za odgovor je priložiti znamko.
/S :ri
••	ir.	i:	v-	^
■ B Bm	■«&
CUUBLJANA |
" VEGOVA, UU.6.; ■■■?.
rpojavni naslov: hbpvatport Nudimo la kranjski
laneni firnež
ia prlslit ianeu olje
v vukl količini po aaj-nlljl tovarniški cen!.
Nova partija
gonilnih jermenov
„DRAVA‘
došla. — Dobavlja:
<4 lesna trgovska in industrijska delniška družba
Maribor.
Sprejmemo več spretnih
raznašalcev in kolporterjev.
Zglasiti so je v upravništvu ^Jugoslavije*, Marijin trg štev. 8.
1
irnSVi
6 mesečni tečaji in 4 mesečni tečaji.
Začetek dne 4. oktobra 1920.
; Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, brvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico ih obrtno risanje.
Obširni prospekt brezplačno, Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, L nadst., sprejema od 11.—12. ure.
Pozor! I Perci In pevska društva!
pripravna tudi za skladišča m takoj ceno preda radi izselitve. — Vpraša se pri tvrdki; Tavčar ds Svetina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
Prijmla n sknanu tbiinstn
lin [mu
Izdelovatelj usnjatih
dokolenic (gamaš)
IB. Šiška St. 42.
JT\ glasi v „JugosIaviji“ imajo naj- g ■ 1 boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad čita •	
i DRI ATI | Pariš-Ljubljana, j 'BHiHUBBEHHBKUnnS'	Himna kaliaska vodi, j ciegov patini : f Je nalbeilSi. | ggBBHRBKMBEBBEKRBBMgl
ftjdes pesmarica
Tkanine - perilo - modno blago
Tvdka
V.lihe ..legel
Raimondo Maliusa & to
vla San Lasuaro ««*■ 90.
NajitovefSI vzo reli
Trst,
751
n meški zbor; žepna Izdtja 11X15 cm
Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? w 2. Ivan pl Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
„ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela.
. 4, Anton Hajdrih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
, 0. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vcafca pesem stanc iK; u Izvodov zo K. Številka 6 stanc 2 kroni, 11 izvodov 20 kron.
Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
nnnnnBnianBUMax
časopis®, knjige, brošure, cenike, 1® ake, lepake, vabila, vzporede, račune kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. nalime hitro, lično in ceno
Zveznatisbma
v Hublja ni, Stari trg 19-
KaieGEa sprejeme (udi upravitlitvo „iu£cstavlle“ « Ljubljani* Marijin tara 8 t«r njene pedruinlce v Mariboru, Glavni trg j v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, PreSernova cesta.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
MarUIn trg 8» Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede junija nad 65,000.000 kron.
čislih brez odbitka rentnega* davka.
Tiska .Učiteljska tiskarna'* x LjubllaoL