Leto UtVIIL, št. 295 Ljubljana, sobota 28. decembra I035 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPBAVNIŽTVO LJUBLJANA, Knafljcvm ulica štev. S. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2© Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 66j podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvore jat. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Nove zmage Abesincev Abesinci na severni fronti vedno bolj pritiskajo ter so dosegli zopet dva vesla uspeha —Vse kaže, da pripravljajo ofenzivo London, 28. decembra. A A. Agencija Rctiter poroča: Abesinci so se od« ločili nadaljevati vojno do konca. Na vsej severni fronti so v poslednjih dneh silno ojačili svoje postojanke, tako da bodo lahko sedaj odbili vsak nov italijanski napad. Posamezni rasi in drugi poveljniki manjših oddelkov neprestano zahtevajo, da se nadaljuje« jo napadi na raznih odsekih, zlasti pa na strateško važnejši' točke, ki so v rokah nasprotnikov. Neaktivnost itali* janske vojske v teku zadnjih tednov ie zelo dvignila moralo abesinske vojske. Protislovna pončila Italijanov in Abesincev o bitki ob ^ori Abi Adi onemocjoča sleherno oceno situacije. Zaenkrat je znano le toliko, da je pri tem sodelovalo več sto Abesincev in ■da so ^e TfaliiaTv najprej umaknili, ^c-le ko so bili ojačeni. so odbili nađalj« iaje napade Abesincev. Med tem so, kakor pravijo vesti iz AJis Abebc. priprave za abesinsko protiofenzivo na severni fronti dokon-čane. Abesinska vojska ima nalogo po* tmati Italijane iz tidrejske dežele. Ofenziva se bo pričela bržkone s splo= šnim napadom velikih oddelkov. Na* padi se bodo vršili neprestano dan in noč. Na jugozapadu Aksuma so se koncentrirali veliki oddelki abesinske vojske, ki čakajo, na povelje za napad. Hkratu pa se bodo pričeli veliki boji tudi na vseh ostalih sektorjih front?. Tudi v pokrajinah Godžam, Semienu in zlasti v gerak okrog vrha Vclkaid- pa tudi v tembijskem gorovju je zbranih nmego svež'h sil. ki komaj čakajo na spopad s sovražnikom. Abesinci se zadevajo, da bodo imeli težke izgube, vendar so sklenili riskirati vse. in osvoboditi Ti.°-. ^jo. Dva huda peraia V okolici Tembiena so Abesinci na dveh mestih proarli italijansko fronto ter zadali Italijanom hude izgube Adis A beba, 28. decembra. Semkaj so dospele vesti o novem uspehu abesin. fikih č*t južno od Makale, kjer so Abesinci izvršili napad na italijanske pozicije vzdolž karavanske pori. ki vodi v Tenbien. Zatrjuje se, da so Italijani po. po In orna poraženi se v begu umikajo. Abesinci so zaplenili 11 strojnih pušk, veliko količino municije in drugega vojnega materijala. Cilj abesinskega napada je bil zarzetje nekateril važnih stra-tegicnih točk, ki obvladajo karavansko pot do Tenbiena. Ta cilj je sedaj tudi do sežen. Abesinske oddelke je vodil ded„ žasmae Kabeda. >'a obeh straneh so se vojaki borili z največjim ogorčenjem. Italijanske izgube znašajo nekoliko stotin vojnikov. Ta novi abesinski napad potruje splošno mišljenje, da se R**daj res pripravlja velika abesinska ofenziva na severni fronti. Poročila, ki so prispela iz Desija- govore o mrzlični aktivnosti za fronto. V teh dneh se opaža kretanje čet in transportov v večjem obsegu. Desie, 28. decembra. Kakor javljajo s severne fronte, je abesinska armada, ki je pri Maj-Timketu prekoračila rc? ko Takazo, potisnila italijanske čete proti severu, a pri Hedi Selasi v veliki bitki potolkla italijanske čete ter sedaj zavzela dobro utrjene in močne polo-zaje v \išinah, ki obkrožajo Aksum. I" zadnjih dneh je dobita ta vojska od strani abesinske vrhovne komande tu= d i močna ojačenja. Istočasno se javlja, da so abesinske predsiraže potisnile italijanske čete z njihovih položajev pri Adi Rahaji. Ne? prestann nazadovanje Italijanov ter njihova slabost se razlaga tako, da so Italijani koncentrirali dva armadna zbo; ra pri Adui. Adigratu in Makali ter samo eden edini armadni zbor pustili za obrambo vse pokrajine med reko T akazo in Aksumom. Za ohranitev ta= ko velikega področja je to slaba stran tembolj, ker je abesinski pritisk na se-verni fronti baš na tem sektorju najhujši, ker so Abesinci vrgli tu v boj svoje najbolj izvežbane in bojevite če-le. Na ta način je nastal popolnoma spremenjen položaj na severni fronti. Dočim so preje Italijani stahio napredovali in so se morali Abesinci umika* ti. se Italijani sedaj stalno umikajo, Abesinci pa napredujejo. Posledica tega položaja je, da so Italijani trenutno izgubili vsako inicijativo na severnz fronti. Angleški ©Slekp v abesinski vojski Italijanski dopisniki trde, da prihajajo v Abesinijo pod krinko raznih misij angleški oficirji, ki vežbajo Abesince Run, I>. uvCLTnbra. »Agencij« Štefani« javlja: Zadnje dni so nekateri italijanski listi večkrat prinašali vesti svojih posebnih dopisnik >v i/, Džibutija, v katerih .-e trdi. da poedinc skupine R^.Ckga križa, ki odhajajo v Abesinijo, ne sestoje samo iz zdravnikov, bolničarjev in drugega pomožnega tKsobja, marveč da se tem misijam pri-deljujeio tudi prostovoljci — borci. Tako trdi eden omenjenih listov, da sta nedavno v sestavu neke .švedske bolniške misije odšli v Abesinijo dva artilier>ka častnika, en pilot in e:i mchanik-speeialist. Neki druiii dopisnik -zatrjuje, da je nedavno prispela v Berbero. glavno mesto britanske Somalije, Ladja, ki je izkrcala 70 potnikov Angležev, ki so se izdajali za trgovce, turista itd. Dopisnik zatrjuje, da gre v st\uri za britanske oficirje in podoficir-jc, ki odhajajo kot prostovoljci v Abesinijo. 1V> trditvah italijanskega dopisnika je prihod teh britanskih oficirjev in podofi-cirjev bil ja\ .jen abesinskemu cesarju že pred časom po polkovniku Clifordu, ki je eden najuglednejših oficirjev britanskega Inteligence Service. Ti oficirji in podoficiru imajo nalogo vaditi Abesince v uporabljanju strojni-h pušk najnovejšega tipa in v upravljanju tankov. Pogoji ab&sinskega cesarja Italijani morajo izprazniti vse abesinsko ozemlje in plačati vojno odškodnino Adis A beba, 27. decembra. AA.: (Reuter) Doznava se iz p -učenega vira, da bi Haile Selasi. pristal na sklenitev miru pod temi pogoji: 1- Italijanske čete sc morajo umakniti za abesinskeSa ozemlja. 2. Italija mora plačati odškodnino. 1 3. Italija in druge ve Jezile morajo iz- recno potrditi, da tudi nadalje priznajo Abesiniji suverenost, 4. novo razmejitev med Abesinijo in sosednjimi italijanskimi kolonijami naj izvrši mednarodni odbor strokovnjakov, cigar člane bi določilo Društvo narodov, o. Abesinija pristane, da sprejme v službo tuje strokovnjake, toda ne Italijane, da bodo podpiran abesinsko vlado pri delu za gospodarsko in finančno obnovo države in za izpopolnitev državne uprave sploh. Pravijo, da bi abesinski cesar pristal na drugačne mirovne pogoje le tedaj, če bi Abesinija doživela na vseli bojiščih popoln poraz- Obrambno ministrstvo v Angliji London. 2s. decembra. AA. »Dailv Herald« poroča o celi vrsti novih odredb, ki jih pripravlja vlada v svrho državne obrambe. Med drugim bo ustanovljeno posebno ministrstvo za obrambo britanskega cesarstva. .Ministrstvo bo v tesnih zve/ah -L ministrstvi vojske, mornarice in letalstva, na drugi strani pa bo imelo nalc^o. vzdrževati najožje stike z vladami britanskih dominior-ov. zlasti glede vprašanj, ki se nanašajo na skirpne vojaške rn pomorske interese. Poleg tega namerava vlada, kakor poroča omenjali list, v kratkem odsred:ti gradnjo ogromnega podzemskega skladišča /a velike rezerve bencina rn drugega kuriva /a britansko vojno mornarico in letalstvo. Ta skladišča bodo zgrajena bržkooe nekje a* b-?>ini Plvmoufha. Poljska bo stavila na razpolago svoje letalstvo London, decembra. AA. »Daib" Herald« poroča, da bo poljski zastopnik v Ženevi te dni poefal izjavo, da bo Foljska v primeru italijanskega napada na angleške postojanke v sredozemskem nazemi stavila Društvu narodov na razpolago svoje letalske sile v zmislu določb tretje torke čl. 16. DN\ Laval pred zbornico V obširnem govoru je pojasnil svojo politiko — Ostra v POZOR! Novoletne oglase (voščila) sprejema uprava „Slovenskega Naroda" nepreklicno do ponedeljka, dne 30. t. m. do 18. ure. Prekomasacifa občin Beograd, 28. decembra, p. Z uredbo notranjega ministra se združita občini Ribnica trg in Ribnica okoli-a v eno občino pod imenom Ribnica- Iz občine Studenci pri MaTiboru se izločijo kraji Zgornje in Spodil ie Radvanje in Nova va» ter združijo v novo or.čino pod imenom Radvanje s sedežem v Spodnjem Radvanjn. Kraj Zagojiei te izloči is "občine Markovci v ptuj?kem srezu ter priključi občini Gorišnica. Postani in ostani član Vodnikove dražbe ! „Noš Saj" in potica Vsepovsod je govorica NAS CAJ je stroko vnjask o sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in NI zdravju škodljiv. NAŠ ČAJ dobite v vsaki boljši prodajalni Pariz, Jb*. decembra, r. Včeraj popoldne se je prčeel v poslanski zbornici velika zunanje politična debata. Otvorii jo je predsednik vlade Laval z daljšim govorom, v katerem je na slieen način, kakor pred dnevi angleški zunanji minister Hoare, pojasnjeval, kako je prišlo do pariških predlogov. Naglasi 1 je, da je narekovalo te predloge zgolj želja po ohranitvi miru, ki je bil v resni nevarnosti, ker je Italija kot odgovor na poostritev sankcij grozilo, z vojno v Evropi. Vedno zvest načelom Društva narodov, rudi s temi predlogi ni imel nika-kega namena, kakor rešiti Evropo pred novo in morda usodno krizo. Ta poizkus je propadel, toda pot za spravo je še vedno odprta. Izrecno pa je poudarjal, da bi poostritev sankc:i pomenila vojno v Evropi. Položaj Društva narodov je v toliko težaven, ker pakt Društva narodov ne vsebuje podrobnih določb za izvajanje kolektivnega nastopa proti napadalcu. pa tega ni. ie v nevarnosti tudi kolektivna varnost. Francija bo slej ko pred ostala zvesta načelom Druš:va narodov in bo zvesto izpolnievalr*. vse svoje obveznosti kot članica te ustanove. V tem smislu je Laval tudi zagotovi! Angliji vso podporo na morju, v zraku in rra kopnem za primer, da bi jo HaJrja n>a-padla zaradi izvajanja odredb Društv narodov. Francija potem takem ni prekršila francoskoangleške lolklarnoali, lri ostane slej ko prej temelj evropskega mini. DEBATA Govor Lavala je sprejela /burnica dokaj hladno. bi se takoj vršilo glasovanje, ni dobila vlada brez dvoma nezaupnico. Ker pa je sledila ooširna debata, v katero so posegli poleg interpelantov. ki jih je 17, tudi voditelji vseh parlamentarnih frakcij, se je seja zelo zavlekla in jfe bila poc.no zvečer prekinjena. Nadaljevala se je danes dopoldne in bo glasovanje še le popoldne. V debato je prvi posegel socialist Leon Blum. Njegov govor so postanci desnice in sredine neprestano prekinjali. Svoj govor je poslanec BTum končal z besedami: Tisti ki dela za ločitev činiteljev v korist kolektivne varnosti, dela proti varnosti same Francije. Za njim je govoril poslanec Taittinger iz republikanske zveze? ki je želel predvsem slišati, kaj misli vlada storiti, da bo brezpogojno ohranila prijateljske stike med Francijo in Veliko Britanijo ik* erri strani in z Italijo na drugI strani. ZaMjeva strogo nevtralnost Francije v nadaljnih dogodkih. V. svojem ntu^jD^eui govoru je žagava, jad stališče Italije in med žlvabnizni protesti skrajne levice izjavil, da abesinskegu naroda v strogem pomenu besede sploh j nit in da je Abesinija mešanica r&znjfti ple-I men in narodov, ki so v neprestanih med-sebojmh bojih. Zato s to državo ni mogoče ravnati tako, kakor s popolnoma urejenimi in prosvat^jeniana državami. Njegovi podatki o doseuVuijih minogostavitaih abesinsklh napadih na sosednje meje kale. jo, da je na vsak načm sporno, ali ao R*-. njo upravičeno proglasih zel napadalca. Poslanec Tetier je med drugim oja^its* Po načrtu Hoara m Lavala, » je uai|Ma-vilo gradivo za pogajanja s formalno rezervo, da se morajo vod rti v okrmi ON. Francija je ostala na tem stališča, Angtrja pa takega sporazuma ni sprejel. To so dejstva. Dobro je, da se še nadalje irsajs-jo gospodarske sankcije ki da jih iranoo »ka vlada lojabio respektira. Kar pa « tiče petrolejskih sankcij, je rr*tb,i poperam-ti, da bi bilo če Roosevelt ne more izvajan moraknoga pritiska na proizvajalce petroleja. Društva narodov prisiljeno* dosledno do konca in prepovedati petroleja v Italijo, kar bi pomenilo -vojno. Toda v tem prrrnenu noben narod ne bri~ prevzel toBkega rizika kakor Ptamifla, Kar se tiče kolektivne vamoatS. ao aogloiki dr— -iavniki formalno rzjavili, da čl. 16 |**^» Društva rta rodov ohrani svo^o aofyw v \Tsak>-tn primeru. Ob zaključku je posl anec uVf^ai. .^Ti osSs-r.emo zvesti min istrskemu predao h alni v politiki, ki jo je pričel izvajati ki ki na spoštovanju na^h mednanuthtUi nosti. Francija noče svetovnega požara, aa~ hoče za vsako ceno obraniti mir. Komunistični poslamec Peri je takoj nato osrro napadel Lavala in zavračal politiko, ki so jo irvajart že njegovi prednfci in ki je pomeffiilo favorizrranje Italije, pa čeprav jo je obsodilo I>N. Laval praprsu^e prcjaufik pomen nasvetom svojega poslamka v Rimu in nikoli ne konsultira zastoonrka Abev sin?je. V nadaljnjem aaaoSM je posamezne sankcije. Po interperacfji nezavisnoga .sferna o po—Jđ nofirflcl je bris prekinjena. Na popoldanski *eft bo Laval od^ovorf! poBameTnkn ^jovorikom. nakar Ho s-ledik) glasovanje. Kakšen bo -torki g)aan*a-nja, »i nihče ne ona prorokovati. V tem pogledu vladi? popolna nei oena. Sprememba stališča Francije bi pomenila vojno Pariz, 28. decembra, n, V>i današnji listi se obširno bavi jo z včerajšnjim govorom Lavala v poslanski zbornici in komentirajo izjave posameznih govornikov v teku debate. Splošno pa je prepričanje, da bi bila usoda Lavalova vlade že zapečatena, če bi takoj po Lava. lovera govoru sledilo glasovanje. Edino upanje je po mnenju listov sedaj še to, da se bo Lavalu v svojem današnjem govoru posrečilo spremeniti razpoloženje zbornice. »Jour« piše, da pomeni zlasti govor predsednika radikalske frakcije Delbosa za vlado udarec po glavi. Njegov je bil vseskozi inspiriran od Herriota. zaradi česar je ta udarec za Lavala tem težji, vrimtega pa je prišel s te strani docela nepričakovano. Laval bo moral danes razviti vse svoje govorniške sposobnosti, da bo odolel ofemivi, ki je naperjena proti njemu z vs^h strani- Govor Delbosa je izzval zaprepaščenje v vseh nacionalnih krogih, ki sodijo* da je sedaj bitka za vlado izgubljena. Toda Ust naglasa, da Laval še ni odprl vseh predalov, ker je hotel v interesu države čuvati največje skrivnosti, ki narekujejo njegovo politiko še v tajnosti. Danes pa bo moral na ves glas zakričati francoskemu narodu v obraz, da bi sprememba francoske zunanje politike pomenila konflikt z Italijo morda takojšnjo mobilizacijo in morda celo takojšnjo vojno. AN bo poslanska zbornica uvidela, v kako ne. varnost spravlja ves narort in drzs**v, ako v tem trenutku glasuje proti lovi politiki, id siiema eufoo m ten> prihrani francoHkerera narodu težke preizkušnje m nove Ii Um. Odmev ▼ Rima Rim, 28. deoetiibra. z. Vsi daoa-.n.fi listi obširno obja\-ljajo Ljrvalov govor, toda vzdi-zujejo se vsakega komentarja. Le v naslovih podčrta vajo, da je Laval odločen, nadaljevati svojo posredovalno akcijo za dosego mirne poravnave da očuva s tem mir v Evropi. Rim, 38. decembra, z. Veliko pozornat v vseh političnih in diplomatskih krogih je zbudila vest, da bo angleški po. s|an& v Rimu sir Eric Drummond jutri nastopil tritedenski dopust, ki ga bo prebil v Angliji. Dejstvo, da odhaja angleški diplomat na dopust v trenutku, ko je mednarodna situacija najbolj napeta, je povod najrazličnejših komentarjev. V glavnem pa prevladuje prepričanje, da je to dokaz, da Anglija nima več upanja na dosego mirne poravnave ter da je konflikt neizbežen. V nekaterih italijanskih krogih pa so mnenja, da se da iz tega sklepati, da Anglija pred sredino januarja ne pričakuje ni-kake važnejše odločitve v italijansko-abesinskem sporu. Ponovna intervencija belgijskega kralja London, 28. decembra, z. Semkaj je prispel v strogem inkognitu belgijski kralj Leopold. Sprva se je zatrjevalo, da hoče konzultirati nekega zdravnika za očesne bo-lezm. Novinarji pa so ugotovili, da tega zdravnika sploh ni v Londonu, marveč a» mudi na dopustu nekje v £*ici. Zato splošno prevladuje prepričanje, da je nenadni prihod belgijskega kralja, ki j#» v sorodstvu z italijanskim kraljem, v zvezi z novo intervencijo v korist Italije. Kakor znano, je V znamenju pomirjenja Kje tHS pravi vzrok, da je bil Loga vas na Koroškem rapuičen za stop obline Ljubljana, 28. decembra. Občinski zastop občine Loga vas na Koroškem je na podlagi zadnjih volitev leta 1932 obstajal vz. 10 članov slovenske stran* ke, 5 socialdemokratov in 1 Landbundovca. Po izključitvi 5 socialdemokratov spomladi lanskega leta, so ostali torej še Slovenci in Landbundovec. Občini je že od leta 1°24 načeloval zavedni Slovenec Matevž Kainer, ki je bil član občinskega zastopa žc od Teta 1906. Vodil je občino in občinsko blagajno v splošno zadovoljnost občanov. Na razne denuncijacije in laži nam nasprot nih elementov, posebno v zadnjem času od strani vodje domovinske fronte nekega Franca Sterbenka (mož je rojen v Trbovljah kot sin slovenskih staršev, pa je v času, ko je delal kot rudar na Gor. Štajerskem, odkril v sebi »nemško« poreklo), je bil povsem sklepčni občinski zastop le* tos koncem oktobra razpuščen. in sicer —■ kot navaja dekret deželne vlade — iz razlogov javne varnosti in reda (dasi je bil v občini vedno vzoren red in mir). Za ta razpust in z njim zvezano odstavitev župana bi bilo treba naiti nekak vzrok, najsi bo že kakršenkoli, samo da se javnosti nekaj servisa. Ker javni red in mir nista bila nikdar ogrožena, si je bilo treba izmisliti nekai drugega. In res so začele -nekatere osebe na micjljai omenieneaa sterbenka širiti vesti, da jc župan Riincr -p-ikril toliko in toliko c zato nro^ili /u-ranu v Vfbi Hcint/i. ki je od deželne vla* de po^tsvhen /a začasnega uoravtrerja lo-gavaške občane, naj bo vabi .? ra/širj?^nlca omeni<^'h Isjgj v občinsko rri^rno na od-jo-vor. OJr»či»n«iki upra*« fteli Heiri*z jc nato izjavil, da se ie pretekle dni itak vršila revi* zija občanskih računov no revizorju deželne vlade ter da sc jc ugotovilo, da so vsi računi v polnem redu fn da n* nobenega vzroka za surnničrnir. K i/::rievalca lažnih vesti sta nato zamikala, da bi bih sploh kaj neresničnega ^nvnrila, akr> pa sta kai rekla, česar se seveda ne snomSrijata, na obžalujeta sv-1-? i/jave. C>ala sta tudi pismeno izjavo. S tem so dobili žunan in ostali slovenski odbornik? pred javnoctjo zadoščenje. Razumljivo je na podlagi pravkar povedane?.!, da mora biti vzrok razpusta f b-či-njskega zastopa vso kaj drugega. Ta vzrok ni težko dognati, če se vpošteva ka:ko našemu življu ^ovra/ni krogi na Ko* roŠkeni najdejo všflko- smet v očeh Sfco-venca in \>ak dogodek, ki ji:n ni po volii. EKnsaro izrabiti proti na;:m lil"3 -m. najsi t? ne morejo prav -nič zato. Tak d v rod osel povod \ym je dala let ?nja proslava petnajstletnice plctecjta v Ljoei vasi. Dasi je danc^ \v»Hcj Slovani«-. Nato je spregovoril br. staTešina Završnik, ki se je najpreje spomni! vladarske hiše in Xj. Vel. kralja Petra II., nakar je sokolski zbor zapel: ^•Rože pravde«. Zatem je br. starešina povdaril, da se je vzidala ta plošča zato, da se bodo tudi poznejši rodovi, ki niso doživeli 9. oktobra 1934 1. spominjali velikega tvorca Jugoslavije. Ustanovrtiki društva so sklenili, naj ploščo odkrije brat župan C. Pire, ki je svojo nalogo izpolnil t> primernim nagovorom. Potem ko so pevci zapeli žalne pesmi, je brat starešina podal v dolgem izčrpnem govoru vso zgodovino društvenega dela, od ustanovitve dalje, o čemer je naš list že poročal Spomnil se jc tudi bratske Ćeškoslovaške ter njenega prezidenta Masarvka, pri čemer so pevci zapeli češko državno himno Oficijelni del proslave je bil s tem zaključen, sledil je še telovadni nastop. Seveda je treba povdariti, da se telovadni nastop v dvorani ni mogel izvesti v takem obsegu, kot poleti na letnem telovadišču. Kljub temu je pa pokazal živahno interno delo društva. Navidez skromna in prav nič bučna spričo vsakdanjih glasnih dogodkov je bila proslava 40 letnice Sokola v Kranju. Pokazala pa jc vse, ker jc potreba prikazati, zgodovino, ves širni razmah in napredek sokolstva, povezanost sokolske misli z državno, današnje stanje in telovadno teh- se pač lahko predpisuje, kaj se mora pisati odn. kaj se ne sme pisati, je še vseeno nemogoče prisiliti ljudi k nekemu dejanju, čigar opustitev sama na sebi še ni nikak na* pad na državo. Tako se je zgodilo, da je plebiscitna proslava v Logi vasi bila nadvse klavrna m pomenila pravcato blamažo za prireditelje, pristaše Hcimatschutza, ki so vsi naši nasprotniki. Razumljivo je, da zavedno slovensko ljudstvo ne bo hodilo manifestirat na prireditve in proslave, kjeT ne sliši o sebi drugega kot zasramovanje, prav tako pa je tudi razumljivo, da nem-škutarji, ki so po veliki večini narodno-socijalistično orientirani, tudi nnnajo inte= resa, da bi se prilizovali repTezentantom današnje Avstrije. Skratka, proslave, ki se je vršila po maši pred cerkvijo, sc je udeležilo jedva okoli 30 oseb, vštevši pri tem tjakaj nagnane šolarje. Celo od požarne brambe, ki je včlanjena v deželni zvezi in jo tvorijo pretežno nam neprijazni elementi, sta se udeležila, proslave le 2 člana. Vsi poučeni faktorji na Koroškem trde. da jc prav ta klavrna proslava, za katero pa ni ki ne more biti od**ovoren slovenski župan in slovenski občinski odbor, bila neposredno povod razpusta občinskega zastopa v Logi vasi. Mesto zavednih Slovencev, poštenih davkoplačevalcev, je imenovani občinski oskrb nik g. Heintz imenoval za svoie zaunnike na predlog vodje domovinske fronte Franca Sterbenka, ki se seveda čuti za »Germana«, pa šc dobro nemško ne zna. same na* rodne odnadn'kc. Oglejmo si od blizu te novo-pečene občinske može. Prvi jc bd radi odkrivamja dohodnine za odmero davkov skozi več let kaznovan z globo S rt 000.— Mož ie že ve "krat men bi svoie ix litino prenričanic. D^uei ie tak nočfenjak. da mu ie pred leti vlada vzela delo pri regulaciii Drave radi rajnih »ma-hinacij«. Zastopnik borze d^a iz Re'ia.ka ^e letos nred pričami izjavil, da je podpis tega moža za urad neveljaven. Tretji, si je pa pomagal do denarja na ta načm, da ie preteklo leto naročil in pri* vfffcno prodainl brez vednosti načeb^'ka ob-cjnskega kmeti takega odbora tur?čico r.a naslov tega odbora. pristojbino pa ki to je država vrnila, kratkomalo spravil v svoj žen. kako daleč sek rtidi■ nbl^ctem prepovedal ictn^f-i ™* Slovencev davke rn rvne sociialne nrisoevfce. Torei iim-TK> S'ovenci v Avstriii vse pravice v polni meri! It V O niko. Podčrtana jc bila zlasti misel, naj današnja iicneraciju. nadaljuje delo. katero so pričeli br-atje ustanovn.iki, Sokolokemu društvu v Kranju želimo tudi v bodoče mnogo napredka in uspeha. Glavna skupščina ČOS V Tvrsevem domu v Pragi je bila v dneh 14. in 15. t. m. glavna skupščina ČOS, ki jo je vodil starosta br. dr. Stanislav Bukovskv. V svojem govoru se je dotaknil vseh perečih vprašanj in poudaril, da mora stati so-kolstvo budno na straži. Veliko pozornost je posvečalo češkoslovaško sokolstvo težinskomu ozemlju ter nekajkrat uspešno interveniralo na merodajnih mestih v o!>raniIx> češkega prebivalstva v tem obmejnem ozemlju. Deseti vsesokolski zlet 19:JS. bo zoj^et mogočna manifestacija slovanskega so-kolskega bratstva ter so se že pričele prve pri prave. Pohodom na slovaško bomo posvečali največjo skrb, pokazali bomo vsemu n a roti u, da smo z dušo in sircem za naše slovaške brate in da smo eno. V soboto popoldne jo bila skupščina za nekaj časa prekinjena zaradi abdikacije prezidenta CSR br. Tomaža G. Masarvka in so vsi zboro-valci poslušali govor ministrskega predsednika dr. Hodže. Po govoru drT Hodže je spregovoril starosta COS br. dr. BukovskV o velikem državniku, Slovanu in Sokolu br. Masariku, ki je bil od mladih nog navdušen pristaš TvrŠeve sokolske ideje ter izrekel v imenu vsega slovanskega sokolstva bratsko in iskreno zahvalo bratu preziden-iu za njegovo veliko delo v korist vsega slovanstva. Potem so bila soglasno sprejeta poročila o sokolskih odpravah v letošnjem letu v Belgijo, v S t. Nazaire in v Sofijo. V nedeljo 13. t. m. se je skupščina nadaljevala ob 8. in je prvi podal svoje poročilo načelnik ČOS br. dr. Miroslav Kliuger. Olimpijade v Berlinu se udeleži Ć0S z vrsto članov in članic in z večjim številom telovadcev in telovadk, ki bodo nastopili na olimpijskem stadionu. Proste vaje za člane je sestavil br. Pechaček, godbo pa je oskrbel skladatelj Seekali. Zleti na Slovaško in v Podkarpatsko Rusijo bodo od, 28. do 30-junija 1936, šola v Slovaški bo 5. januarja v Pragi, šola v Podkarpatski Rusiji pa 1--januarja v Brnu. Pokrajinskega zleta Saveza SKJ v Subo-tici v Vidovih dneh 1996. se udeleži COS po večjem odposlanstvu, ravnotako zleta v Ru-munijo. Priprave za X. vsesokolski zlet v letu 1938. vodi poseben 13članski odbor, ki ima že bogate izkušnje z IX, vsesokolskega zleta 1932. Poročilo načelnika br. dr. Klingerja je bilo sprejeto z velikim zanimanjem in odobravanjem, nakar so podali svoja poročila še ostali funkcionarji ČOS. Ob zaključku je starosta br. dr. Bukovskv ponovno pozval navzoče delegate, da se točno ravnajo po navodilih VIT. glavne skupščine in zaključil impozantno glavno skupščino, katere se je udeležilo 117 zastopnikov vseh žup. — Prednjaski fcbor Sukola Ljubljana — Šiška vabi vce stariže naraščaja ia dece na sestanek, ki se bo vršil v soboto 28. decembra t. I. ob 20. v šolski telovadnici ^Gasilska cesta). Ker je sestanek zelo važen prosimo sigurne in točne udeležbe. — ZJravo! — Sokojsko drušfvo. Ljubljana — šte-panja vas vai-i članstvo in prijatelje dru* štva na Silvestrov večer, ki ga bomo praz novaili v sokovski dvorani. Na sporedu je godba, ples, šajjiva pošta, novi kup-lctj brata Pogačnika, volite v kraljice večera in drugo. Začetek ob 20. ZdravQ! Uprava. — Zbor kmetskih sokolskih fet v Meštaru. Sokolska župa Mostar s 165 sokolskimi četami in 30 društvi je preteklo nedeljo proslavila lOletnico sokolskega dela na selu. Ob tej priliki je bila prva skupščina sokolskih čet v navzočnosti nad 400 delegatov iz v3e dr/ave. Zvečer je bila v dvorani lirv. pevskega društva rHrvoje : izvrstno uspela akademija. — Prihodnja mednarodna telovadna tekma za svetovno prvenstvo v tt-Iovadbi bo ob priliki X. vsesokolskega zleta v Pragi leta 1938. Tako so namreč sklenili na kongresu mednarodne telovadne zveze 20. t. m. v Bruslju. — Sokolsko društvo Ljubljaiia H1 sporoča svojemu članstvu, da se vrši v nedeljo 12. januarja .936. ob 9. dopoldne v društveni telovadnici ob Tyrševi cesti redna, letna, glavna skupščina z običajnim dnevnim redom. Morebitne samostojne predloge je predložiti društveni upravi osem dni pred ima samo ono članstvo, ki je zadostilo društvenim obveznostim. Nadalje sporoča podpisano društvo, da se vrši v sredo, dne 8. januarja 1986. širši Članski sestanek, na katerem se bo razgovarjalo o l.odoči društveni upravi. Udeležba na oba sestanka obvezna. Zdravo! Uprava. —Kitajski general čan—Ci— Kian se je mudil pred kratkim v Pragi in je med drugim obiskal tudi '1 vršev dom ter se zanimal za razvoj in eilje sokolstva. Generalu sta tolmačila ustroj sokolske orgauizacije načelnik COS br. dr. Klinger in član pred-sedništva ČOS br. MttHer. Posebno se j" zanimal kitajski general za prednjaško šolo članic, ki se vrši te dni v Pragi. Obiskal je tudi telovadnico Praškecra Sokola ter prisostvoval telovadbi dece, naraščaja iu članov, v telovadnici je ostal ves večer in bil prijetno presenečen nad vzorno disciplino v sokolskih vrstah. Ob slovesu je izjavil, da bo tudi doma skušal uvesti telesno vzgojo po vzorcu sokolske organizacije. Prešmentani grad Stara, neslana, prav nič duhovita Millockerjeva na našem odru Ljub\j-:ina. 2S decembra. Rajši bi zapisal ^PreŠmentana uprava!«« ali »Preklemana uprava!« Zakaj grad, za kateri gre v tej sem ljubi Bog \e, na kakšen prečuden način na naš oder za-blodeh opereti, ta grud je bil od 1. 1878 začaran mi zaklet grad, danes pu ni več, nego je le še neslan, dolgovezen in dolgočasen. Ostala pa jc upravu, ta prešmcnttma ali preklemana operetna uprava, ki jc v resnici ^ačaM.na, da sega kakor zakleta po najstarejših, najbolj naivnih ali bedastih operetah, češ da so klasične. Cepruv je že davno reke j neki moder mož, da ni v^ak klasik, kdor kvasi. Prav te dni se je tudi na dunajski ljudski operi naravnost sij-.ijno uveljavila češka opereta, in je žel »Sv. 'Anton, vseli zaljubljenih patron« uprav sezacionalen uspeh. Zc vePltj uspeh te operete v Ljub-ljaiv (vzlic njeni kvo.' 'etno š.bkejši izvedbi) bi ni1 trtarii meniti na o prešmen-tano upravo, da sc požar -m a še /a druijt češke operce. Kititi v Pragi %*ijf> tnk.h. da jih por-avii V'j .<:ok*at in c-Io no nar-krat stokrat, in bi bilo pričakovati da pojdejo tudi v Ljubljani vs&j desetkrat dvajsetkrat Saj bi bilo to dovolj! V LjubM'Kna pa se daje ie čez tridesetič »Ples v Savoju«, kar h' moral biti naši preklemani operetni upravi migi i^ j. kakšne sorte opereta in « kakšnim os^biem izvajana Ljubljančanom prav posebno ugaja. Pa ne! Naša uprava ne mara niti slovanske niti elegantne modne, nego ljubi »»taro od gospode poneseno in prebrisano po_ krpesoo obleko. Kva>si>čno I Ne mara originala nego rajši adaptacijo Sacno pre_ formani »iBoccacci^« je bil po izključni zaslugi Gjungienac- Gavellove — še koli-koir toliko znosen; »Tič-nrr«, »Nitouche« in že docela pozabljene druge operetne starke pa so nas le utrjale v sodbi, da operetnega repertoarji ne izbira sodobno teaferski človek, nego — st'.irinoslovec. V vsej tej Millockerjevi opereti je prikupnih le par maršev, mešan zbor trga-čev grozdja, zlasti pa znana pesmica ">0 ti sinje jezero« ter efektni kunletski dvo, ■spev s plesom. A vse skupaj brez posebnega mika. da ti od godbe in petja nič ne ostane v spemrnu, izvzemši »sinje jezero^. Prvotno besedilo jc docela izpremenjeno, a j-c os-tal le treno^ek. ko z'etev* po zraku (asi ima mnogo pristne komike, mislim, da Amueri« ne spada več v opereto take baze. Prizor s steznikom in pečat nn ni zti umetnost, pač pa je za Narodno gledališče zelo neprimeren. Izvrstno podajata Zupan in Kogejeva zaključni nlea s kupletom; morala *ta ga ponoviti. Ta točka je sploh najboljša v opereti. Hči Marj-anca je ga. P o 1 i č e v a, ki igra zajetno punčaro, zaljubljeno v čevljarskega pcmo>čnika. a i): kmalu postala grofica, z zrelo rutino.. Da poje nečisto in distonira, spada menda h karakterizaciji čevljarstva. Kro;ača, ki glumi dvorjan i ka igra g. P e č e k. Ustvaril je dobro figuro, a močno pogrešil z govorico, ki je le zoprna in prav nič komična. Grof O rlog rajski je nadarjeni začetnik g. Frelih, ki pa po osebnosti in spodobnosti še dolgo ne bo za take ulogc. Njegova nečakinja Henri-jeta je ga. Ribičeva, ljubka, a šibka v 6voji kreaciji io njen tremolo moti, dasi je v ostalem njeno petje redka prijetna oaza v tej pevski puščavi. Takisto eta z Ribičevo gg. Gost i ć in Janko pevca, ki ju človek uživa kot balzam. Gostič in Janko s-ta v spevu in igri vedno simpatično, in sta prav posebno ugajala. Dejanje se godi v časih Franca Jožefa, zato nastopa tudi general Radecky. V opereti ta stari, ^fajn gospod«, ki je klestil s o vrage in je v zgodovini priznin kot genijalen, srčno blag strateg! Kdo se turneje?! -— V ostalem je huda bolezen vseh naših operetnih predstav, da igrajo govorjene uloge, ki so važne in zdo vidne, zboristi in statisti. Prav za te uloge je treba dobrih rut.iniranih igralcev! Zaradi šesterih iznrememb in dolgih premorov se je zavlekla predstava do pol polnoči. Razšli smo se slabe volje, čeprav je g. inscenator ing. F ran z ustvaril nekaj lep;h novih pHzoršč. Dirigent ie bil g. Nef f a t. Fr. G. Ormoški vinski esejem jc bil potreben, ker je pokazal svetu naš originalni pridelek. Želeti bi bilo, da bi se taki sejmi še bolj orgamizirali posebno po števiiu raz-stavljelcev in vinskih kupcev. Na ta način bodo dobila naša vina zopet svoj zasluženi sloves, kot so ga imela nekdaj. Prijatelji dobre vinske kaipljice, vinski trgovci in gostilničarji se najvljudnejše vabijo na bodeče vinske sejme v Ormožu ali Ivanjkovcih! Iz Maribora • — S strehe je padel. V mariborsko bolnico so iz Brezmega pripelja;li 29ietnega delavca Josipa Valentana, ki ga je doletela zelo težka nesreča. Ko je na visoki strehi Popravljal elektriško napeljalo, j* adrknila na njega velika snežna plast, ki 6"a je vrgLa raz streho, da je strmoglavil 10 metrov globoko in obležal z zlomljeno hrbtenico. Njegovo stanje je zelo resno. — Vlom v trgovino. Na sveti večer so doslej še neizsfleieni vlcmHci vdrli v tx< govino Ivana Kovačiča na Koroski cesti Odiprli so blagajno, v ka&eri pa so našli Je za 200 Din drobiža. Ukradli pa s0 tudi 1000 Djn vredno usnjeno suknjo in nezna-nokarn pobegnili. Storilci so bili pri vJ0* mđtekem poslu zelo previdni, ker eo vee prstne odpise izbrisali. — Proračun cestnega odbora. Mestno Poglavarstvo naznanja, da je proračun sneskega cestnega odbora za leto 1936-o7 razgrnjen veem interesentom na vpogled v predcredfctveni pisarni na mestnem po? glavarstvu soba štev. 6 -db 1. januarja 3<5 — Nesreča starke. Včeraj je 68 letna Jožefa ede je planil na Miho ta mu pormil dolg no^ v trebuh ter mu ga sJcoraj razpara.'. Prereza! mu je ereva in zbežal v temo- Ne v ar, no ranjenega Vogrina so *>c isto Popeljali v tukajšnjo bojni**', kjer *x> mu zJravniki z operacijo rešili živJJeuje. — V korist penzijskega sklada gledal:* ških igraji-ev upiizore v eoboto, 2«. t. m. Kreftovo izbirno uspeJo tragikomedijo Malomeščani... Pri tej predstavi veljajo globoko znižane oaOe od 15 Din uavziio1. Gledališki obi--ikovalci ee nai»rošajo, da obišet-jo to prestavo v poJuem št«-v.« u. To bo zadnja uprizo^t^v • MalomeščanoVc — Nedelja v gledališču. Popoldne bo pi\ va popoldanska predstava Kozinove sijaji nQ uspele operete Majda«, ki je od vseh do^^danjih uprizoritvah napolnila gle« blišče. Veljajo znižane cene. — Zvečer pono* ve Kalnianovo opereto ^Bajajdera, deit;, ki je ob prvih dveh uprizoritvah užgalo mnogobrojno občinstvo. »Bajaidtra j,-brez.lvomiio eno izmed najboljših in najlepših Kal man ovih dej. (8 a?/a^i KOLEDAR DANES: Sobota, ^8. decembra katoličani: Ned. otročiči, Zorica. JLTHU: Nedelja, 29. decembra katoličani: Tomaž. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO >L\T1GA: Križarji KINO iDliAL: Prava ljubezen — ^lab denar. Z.KI>: Vesela otroška ringaraja ob 14.30 v Matici. KINO SLOGtA: Raj na zemlji, matmeja ob 14.1.S »Srečna srca«. KINO LNIOlN: Kiepura: Ljubljenec vseh žena, matineja ob 14.1,? ^Veselih Mickv Mišk«. KINO ŠIŠKA: E>ekle s prokuro. DRUŠTVO KAZINA: občni zbor ob 18 v društvenem poslopju II. nadstropje- ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: m>Li-taiianovega Načeta nesrečna snubitev^ ob 20.15. KLUB KOROŠKIH SLOVENCEV svečana komemoracija za pokojnim Grafenau-erjem ob 18.30 v mestni pcisvetovalnici. jrTRlšNJE PKIBBDITVE KINO MATICA: Križarji. KINO IDEAL: Senzacija v Londonu vEvergreen). ZiKD: Vesela otroška rin-garaja ob 11. dop. v Matici. KINO SLOGA: Raj na zemlji, matineja ob 10.30 »Srečna srca«. KINO UNTON: Sen silvesterske noči (premiera) matineje ob 10.30 »Veselih Mickv mišk«. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Ma-ta s a novega Načeta nesrečna snubitev« ob 20.15. DEŽURNE LEKARNh DL\NES EN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5t Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohince, ded. Cesta 29. oktobra 31. Kare kradejo Ljubljana, 28. decembra. Naši številni brezposelni, ki se klatijo okoLi hiš na periferiji Ljubljane, so po* stali času ne samo drzni s svojinni znanimi prošnjami, ko trkajo na u&mtljena ^rja, marveč tudi nasanL Sedaj pred božičnimi praznik' nrhžjajo precej pogosto ter moledujejo boi: za denar, kot za košček kruha ali jažine Pri tak.i priliki navadno dobro proučuje domače razmere ter stikajo za predmeti, ki imajo kakršnokoli vrednost. Gospodinja L. M. v Suvoborski ulici 22. si je za praznike kupila nekaj kokoši ter jih zaprla pod stopnjice. Preko noči je zasilni kumik 'zaklenila. Drugo jutro, ko jim je hotela dati hrane, je v nemali ogorčenosti opazila, da ji je neznan kurji tat odvil ključavnico ter odnesel vse kokoši. Sled za kurjom tatom se je poznala še nekaj korakov po cesti, kjer so ležala kurja peresa. Najverjetnejše se zdi, da jc bil kurji tat kaik brezposelni delomržnež, ki j« dobro poznal domače prilike. Iz Litife — železničar med odbijači. zeJeaničar-ski poklic je gotovo med najbolj nervarni-mi. Na litijskem kolodvoru s0 premikali tovorni viak? ki je bil namenjen v Ljubljano. Železniški uslužbenci so hoteli premakniti prazen vagon izpred skladišča. Zato so ga porinili h garnituri v bližini tehtnice. Vag-on je rinil tudi železničar g. Cemažar Anton, doma iz D. M. v Polju. Preden so vagon pririnili do garniture, je skočil Cemažar k prednjemu delu, da bi sklep: 1 vagonske spojke. Na ledenih tleh in zaradi malega ovinka mu \e v tem spodrrsnilot da je omahnil in že je vagon zadel v odbijač prednjega vagona. Ceroažar-j a pa je stisnilo za roko Tovariš je takoj odhitel po službojocega zdravnika g. dr Orla, ki je nudil poskoojovancu prvo pomoč. — Otroške bolezni. Zadnje dni, ko sni o dobili suho in mrzlo vreme, so otroške bolezni nekoliko pojenjale, v našem okolišu pa je bilo več primerov davic*» in ao zdravstvena ohlastva ukazala razkužiti litijsko osnovno in meščansko Solo V šmartnem pri Lati j i je umrl sinko velenjskega zdravnika dr. Vidmarja, petletni deček je prišel k nnm zarad* spremembe zraka, ker je imel oslovski kašelj. Nastopile pa so komplikacije In otročiček je umrl. žalujoči rodbini Vidmarjev! in Drč ar je vi naše sožalje. — Osebna vest. Vpokojetia je tuJcajšnja učiteljica gospa Eppich Bal bina. ki je bila zadnje loto na bolezenskem dopustu. 2^ vslovbnskt nakod« Sobota, 38. decembra 1935. Sfrtu 3 . Liaaatd ie nedavno interveniral na isljo rteal Jonskega dvora in Vatikana ter ae savaemal za sprejetje pariških predkv belgij&ki kralj sedaj ponovno intervenirati pri angleškem kralju, da bi odvrnil Anglijo od vojaških ukrepov proti Italiji. za katero ti predlogi propadli, bo skušal bi vojna t Evropi pomenila katastrofo. Prekinitev diplomatskih odnosa j ev med Urugvajem in Rusijo 2B. decembra. AA. Sef pro-_jga minisrstva je rtročil ru-poesaaiku vladni dekret s katerim aa prekinejo diplomatske zveze med obema . Vlada je prosila ameriško po-v Moskvi, da odslej zastopa v e Urugvaja. Opoldne so nakeon predstavniku feročili potne liste. Motati i vid«o, 36. decembra AA. V zve s! s nrekšostvite dšplomamkth odnosa j ev med Urugva><*n in Rusijo se je zvedelo dk je unajTajska ▼Uda dobrin pismene do_ base, da je bemonisticnn ;n t rrnaciortafln * posredovanjem ruskega posl*n*tva v Moutevideu nameravate ?c meseca fehru prihodnjega leta v I rugvajju izvTŠdri Ugososate se je, d« so urugvajski komunisti razpolagali z večjun številom pušk in drugega orožja Listi opozarjajo na to, da jc bil dosedanji pos'anik v Mon_ tevideu Aleksander Miniran, prej direktor ruskega trgovinskega predstavništva v Buenos Airesu. V prostorih te^a predstavništva so argentinske oblasti 1931 izvršile preiskavo in je prišlo do senzacionalnah izsledkov Predstavništvo je bilo zaradi tega takoj zaprto. Na ped'sgi tedai zbranih nooVitkov je bilo v Argentini ji aretiran* 131 člamov tajne ko*nunis>tičnc V»ge. Minkin ie bit izgnan iz Argentine ?e dve leti prej je v LVuevaju dosegel obnovo diplomatskih odnosaJev med urugvajsko drravo in Kušnjo. Poslaništvo v Moutevideu je b:lo pa otvor ieno šele ianua-ria 1°M lete. Vremenske katastrofe po svetu 28. d°cembra. AA. Reka je spet začela naraščati. Mestoma Je prestopila bregove. Tako so spodnji deti Avignona ie po vodo. Voda je jajaafcla do glavnih mestnih ulio- Po vaseh v okoBH ie položaj izredno kriti Madrid, 2B. decembra- AA. Po vsej Spasi}) BO todl včeraj divjali hudi viharji. Na-pravtH so ▼•oliko .3oodo zlasti v Vigu. V okolici Madrida ao narasle reke in potoki. Reka M«nz«aares je malone prestopila bregove in resno ogroža ntžje mestne okraje Toiedtx 28. decembra. A A. Zaradi veli fcegs deževja SO je porušil most na reki TVram Bas v trenaitke, ko je preko njega Odplačilni načrt slovenskih zadrug .„„ t 28. decembra, p- Kmetijski minister je odobril odplačilni načrt ki so ga predložile Zadružna zveza v Ljubljani, /-vela sk>venfkfb zadrug v Ljubljani in Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani.. Po tem naiorta bodo smele zadrug p v določenih odplačilnih obrokih iztirjevnti svoja posoiiln od aagtesnan kmetov—dolžnikov. Učiteljske premestitve Beograd, 28. decembra, p. Premeščeni so neiteih' in učiteljice: Emilija Aiman iz Bel-tineev t Celje. Gabrijela Ažman iz Dobijo Lendave v Slovenske Konjice, Ivan Andrej-Sč iz Studencev v Krčevino pri Mariboru. Alojzij Blenknš iz Trave (srez Čabar) v la-vold (srez KoTevje), Dora Cizerj iz Šmarja pri Jelšah v Ljubljano, Marija Ceraovšek iz Hož v Maribor. Ivan Tajnik iz Mežice v Maribor. Cirila Kafol od Sv. Botfenka na Kogu ▼ PtnL Ferdo Kokot iz PiSee na Vic, Albina Kovač i Breg-a v Ptuj. Julija Kralj-B Olga Miklavic z Reke v Maribor. Katarina Mialei-Vilhar z Vač pri Litiji v Ljubljano. Frančiška Novak s Polja v Št. .lurit ob južni železnici. Terozija Potočnik iz štor v Lesko, Katarina Punčuh z Rakeka v l>ol~ nji LogaJter. Ana Piano iz Petrovcev v Ce-5j*e, Olga Plevel j iz LjnbeĆne v Domžale, Rosa Bibičič iz Ze. Šiške v Ljubljano, Katarina Smerdu iz Studencev ▼ Maribor, Katarina Soecij iz Centibe ▼ Sostro, Leopold te Angela Salda od Sv. Lovrenca v Slov. goricah v Krčevino, Ivan Smajdek iz Rade? v SL Vid. Frančiška Šnajder iz Ivauj-eev v Ljutomer. Erna Sot iz Šmarja v Ljubljano- BAanka Špes od Sv. Marka v Hoče, Anton UrbanČič iz Horjula v Ljubljano, Karlo Volmajer iz Vuhreda v Vuzenico, Julija Virant od St. Jurija ob Tabora v Laško, Severa Tancig iz Izlak v Radeče, Bogomir m Marija Zdoisek i* Letuea ▼ Celje. Presite* tli ve v proiiitstiil Beograd, 28. decembra, p. V prometni službi so premeščena: koatroW na postaji v Verdu Fr. Janežič na postajo v R Snaći, pomožni viakovodja ▼ Novi Palanki Janez Kafoj na .Jesenice, oficijel pri prometnodko-mereiaJjnem oddelku žel dkekcajc v Ljubljani Alojzij Stani m btegajmćark a Ivina, beta Hi.rschfeld na postaji ▼ Celju k oddelku za kontrolo dohodkov pri generaam dtrekc^ii v Reogzedu. l>unaj. 26. decembra. AA. ■ )♦•. bi podprla proresšonaine igralce, je avstrijska viada pripravila uredbo, po kateri bodo v bodoče samo izjemoma dovoljene javne diletantske gtedanske predstave. V ostalem bodo smeli nastopati pri javnih gleds-laBcih predstavah samo igrailci, ki so po4o_ Mr strokovni izpit. Spapmafi ▼ ISaHfi Kaikats, 28. decemhra. AA. Včeraj js prišlo do novih budan spopadov med Mu. sunani in hrinda. Pri nekem spopadu sta brli dve osebi ubita, mnogo pa ranjenih. rVsaeijske oblasti so i*daie atroge varoo-odredbe. Do apopedov je praBo # vozil avtobus. Auto je padel v vodo. Štirje potniki so utonili, šest so jih rešili z veliko težavo. Honoiulu, 2fc. decembra. AA. Vulkan Maaanaloja n^ otoku Havai je pričel spet bruhati. Po rebreh preko 4.000 m visoke gore se valijo velike mase lave v dolino. Lava je pričela v pretekli noči resno ogrožati mesto Hilo. Doseglo je že rezervoar vodovoda, ki je štiri milje daleč od mesta. 12 vojnih letal je skušalo z bombami usmeriti tok lave drugam, a jim to ni uspelo. Sedaj je 50 inžinjorjev na delai, da napravijo novo strugo, po kateri bi se lava speljala v morje. Veliko število delavcev raz-streljuje z dinamitom skalovje na vzhodni strani mesta. Odstranitev vsega, kar spominja na Anglijo Rim, 28. decembra, o. Mržnja med lta-iajo in AjigUjo se z veakim dnem bol] stopnjuje. V Italija so odstranili sedaj ie vse, karkoli spominja na Anglijo, zlasti so i*p«reme*Mla vsa .meata lokajov ter pre« imenovali tudi razne vrste blaga, ki so n©. sđle angleške nazive. Sedaj je twrl mono* Poteka uprava vzpremeniia vsa angleška imena tobačnih i»deJJ*ov. Cigare >Britani-oa< e»e bodo odslej imenovale >Fiume<. trafeuke pa -. Maka^e'. To/bak z« pipe T Skatlaih je oVjibil ime »Da-jmatia<. Vremensko poročilo JZSS Pokljuka 27. dec.: 2 C, oblačno, mirno, 110 eni južnega snega Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Bistriea—Boh. jezero po stanju danes: 2 C zelo oblačno lo cm južnega snega, megleno. Smuka neugodna. Bled—Jeiero po stanju danes: 1 C. pooblačilo se je. mirno. 15 cm južnega ■uegsK Smuka slaba. Kranjska g«ra po stanju danes*. —1 C, barometer se dviga, visoka megla, 40 cm ocenjenega snega. Smuka povoljna. Rateče—Plaiiu-jj po stanju danes: —1 C, barometer se dviga, visoka megla, 40 cm srenja. Smuka povoljna. Vršič. Krnica in Tamar ->o stanju danes: loO cm srenja. Sodražica dne 27. secenabra: 3 C, oblačno, južni veter. 10 cm srenja. Smuka slaba. Smuka na Travni gori ugodna. Sv. Lovrenc oa Pohorju po stanju z dne 27. decembra: 5 C, oblačno- snega 15 em. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Vremensko poročilo SPD z dne 28. decembra Erjavčeva koča na V]rIičo: 7o cm južnega snega. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru: južno. oblačno. Zlatorog: za Komno — južno. Velika Planina: južno, moker sneg. K rvav©e.* južno. Kamniška Bistrica1 megleno, južno. S t a ni če t a koča in Koča pri sedmerih jezerih niso odprte in oskrbovane radi neugodnih snežnih razmer. Krvav fantovski pretep Maribor, 28 decembra. Štefanovo je pri nas tasta praznik, ko mora po tradiciji teči vino od mise, a obadaj je tudi, da se prekomerno pijančevanje zaključi s pretepi in pokolji. Tako je balo tudi na Sladkem vrhu pri Selnici ob Muri. Na Štefanovo je v gosđnć šef na Sladkem vrhu popivala družna domačib fantov in tja so prišli tudi Selnačani. Fantje obeh vasi se že dolgo gledajo po strani in kakor vedno je tudi to pot nastal prepir aa. radi deklet. Vino jam je razvnelo kri in kar nenadoma je nastal v gostilni prepir, ki mu je sledila krvava bitka. ZabUskafi so se noži, stoli, sozaroi in krožnika so letev po zraku in vmes so rezko odmeve* streli iz samokresov. Posledice krvavega spopada so bile žalostne: na bojišču je obležalo Sest ranjencev t tnftatai krvi Red so napravili sele orožniki. Ne pomoč so poklicali mariborske reševalce, ki so vzeli s seboj le dva najtežje ranjena m sicer 19-lerno tovarniško de-Vrrko Anico Reiterjevo ki 184etnega tovarniškega delavca Franca Fortmullerja. Reiterjeva je videla, da je življenje njenog fanta v nevarnosti m pogumno je pla-nfla med pretepajoče ae fante ter jm hotela pomoriti. V dNfean metežu je nenadoma dobila silen udarec z ročico po glavi, da se je nezavestna rgrudna. V bolnici nesrečni mladenki niso mogli nič pomagati in umrla je kanalu po prevozu. FortmuBer je dobH strel ▼ gkvso trk pod levim eanaom V bolnici so ga operirali, vendar je njegovo stanje Se vedno zelo Orožniki so š^ai-uc Nas krali dobrotnik otrok Ljubljana, 38. decembra. Banska uprava v Ljubljani je prejele nedavno obvestilo dvorne pisarne v Beogradu, da bodo po želii Nj. Vel. kralja Petra IL na dan proslave materinskega dne v Beogradu obdarovani revni otroci iz raznih krajev države Vsaka banovin« naj pošlje pet pridnih, a revnih m zare* podpore potrebnih otrok v Beograd. O tem je obvestil prosvetni odsek šolska vodstva v Ljublja-u, ki so izbrala tri dečke in dve deklici iz Ljubljane in sicer Vido Veroiče-vo, Marijo Dobrškovo. Stanka De^šar^. Dušana Stražišarja in Josipa Zajka. Tj otroci so dav^ ob 0. z beograjskim brzovlakom odpotovali v Beograd pod vodstvom strokovnega učitelj« g. Evalda Prin-čiča. Na kolodvor sta priSla tudi prosvetni šef prof. Breznik in okrožni nadzornik g. Orum « vrle učiteljice so otrokom postregle z izdatnim zajvtrekrun in drugimi dobrotami za do^go not Otroci bodo v Beogradu nastanjeni pri raznih uglednih rodbinah, v nedelio pa bodo sprejet? na dvoru kjer jih bo obdarovala 7 oblek n in obutvijo Nj. Vel kraljica mati MaHi« Obdarovanih bo 45 otrok iz devetiV banovin poleg toga pa še mnogo revne dece ;r Beograda in okolice. To ie nov doka7 plemenitosti in očetovske skrbi Nj. Vel k^^ia ze revno deco. Za napredek sadjarstva Zagorje. 27. decembra Sadjarska in vrtnarska podružnica v Zagorju ob Savi je imela svoj občni /.bor v nedeljo. 22. trn. v prostorih g. AaiČa ne Lokah. Predsednuk g. A.šit Tone je g tvoril abor, pozdravil štovilno navaoč-e žkina^vo in podaj poročilo o letnem delovanja društva. Kirub vsem težavam, ki so spremlja k dm-itvo, je bilo njegovo delovanje prav zadovoljivo. Poleg praktičnega dela je imelo društvo med lertom 12 poučnih predavanj o vzgoji sadnega drevja, o kletarstvu in vrtnarstvu. Društvo je pniredšlo tuda tečaj o Škropijonju sadnja drevja. Za žp» Kokod«^ blagajniške pa g. Štefan Vlohar. V odboru so bili izvoljeni sg. Kolenr T/ojze. Drno\^e/k Martin. Lavrač Ivan. C"ebin Anton. Kova? Slavko in Hrrbar Jan.ko. Revi mt j a sta ff-Iva/n Hraeteli in g. ftoubar Ivan. Za de.T^ra-na deoMreni ?kupžčmi sta iavoljena g. Txij-ze Koleor n g. Tone ASič. Novi o-ibnr si je začrtal prav lep program za bodoče delo v prihodnjem letu. Zgradila se bo moderna sušilnica as sadje DrnStvo m bo oskrbelo lastno drevesnico in nabavilo bodri nefcajj škropalnic- Za vt^ojo naših sadjarjev bo društvo priredilo več te*ale\ o škropljenju -*adj>«pa drevja in več poučnih predajanj o vagoji sadnega drevja m kletarstvu, kjer bodo predaval' primani strokovnjaki. Mnogo se je razpravljalo o t a tira nju voluharja, divjega zajca in drugtfh škodljrvrih sadnega drevja. Predsednik je nozval navzoča na skupno delo za povzdigo sadjarstva v našli dolini, jim želel obilno uspeha in zaključil leno oapeS zbor. Iz Trbovelj —Posavski pododbor kioba koroških Slovencev v Trbovljah vabi vee koroške rojake ta prijatelje koroSkih Slovencev, se udeJe&e mase zadušnice zq pokojnim voditeljem koroških Slovencev, bivšim narodnim poslancem Prane em Grafenauer-jem, ki se bo brala v nedeljo, 20. decembra ob 8. uri zjutraj v trboveljski farni cerkvi. — Razočarani smučarji: Kakor so bile vremenske prilike tik pred prazniki sa smučarje ugodne, tako ae je vreme vprav na praznike spremenilo in pokvarilo vse nacrte amučarjev Južno vreme je v dveh dneh pobralo sneg v dolinah akopnei pa je tudi visoko v ptenine, tako da so tudi najvnetejsi .smučarji obupaa. Nekateri smučarji, Id so anasasMaJ nsJo Sv. Planino ki Mrzlico te v soboto popoldne, da prebijejo praznike v planirasTl naravi, so se vračali že n* aveti dan v dolino, ker jim Je Južno vreme tudi v planinah pokvarilo aneg. N* Štefanovo je bila Mrzlica prazna pse pa je Sv. Planina imela precej gostov) ki so prihajali večinoma iz oddaljenejših krajev. Posebno številno je bn zastopan Zagreb in spodnje Zasavje. Zagrebčani so bisi aHno oziovoljeni nad **»hi»w nam, saj mhce na pričakoval preobrata. V Zagrebu je baje bil o km precejšen rarazf zato so bfii smučarji prepričani, da bo tudi v i planinah ugodno vreme. Ko so se m ranovo zvečer vračan vat blatni m jeni a planin, so rekli, da ae bodo naročOi na »kranjsko« prat&o in tudi m......istn poročila is »teanjakih« asaopassa bo v bodoče kasnio bolj natenteo nI le r^ntsTS, marveč tudi »Kranjskem« precej drugačno Hrvatskem. raza»ta£enje ob nraaaxBdh je podvojDo slabo -vreme. Kamor al stcpfl, Ljudje so ae umikali pred nimi vozili t boksarji, da Jam i vijo praznične iriskr s cestno tudi gostilne ae bAe fsflmziis tudi majBJoczh ae poster urah letos ni laso. je zadržavalo večinoma večja prireditev je bOa v mu. Tam so proafavtjaB 26 letnico ga m 10 letnico novega doma. Stari dru. sivem, dom je bfl stavba v naši do*m, saj j« bfl vprav v oni dobi, ko aa je t I rati stoletnemai tlacitasju.. Da je tih časih ideja gradnje prvega ' prosvetnega in zadružnega doma nevarna, pa tudi težko, mora biti usaknaiiia jasno, saj so bili araditelji in idejni tvorci novega pex>avetno.gadTTJžnega torišča naw vezam zgolj na zavednost prehujaiocega ae slovenskega delovnega ljudstva. Cssaaaj stebri t« zamisli so bili župnik Loncaric, brata Alojz in Ivan Božić, Zupan, 1 dr. Ko je bil pred 10 leti stari dom povečan, je slo delo hitreje o rok, TPD je podarila za gradnjo novega doma dva stara dimnika in vagon cementa, posestniki mnogo lesa, tako da so dom zadružniki ie ako-raj plačali. Iz Kočevja — Sreća v nesreći. Kuda nesreča as je pripetila te Jni na lovu tukajšnjemu sodnemu uradniku g. Pereniču. Ko j* odSel na lov v mestno lovišče, je vzeJ s setooj lovsko puško trocevko- Puško je sicer pregle-dali P3 najbrže ne dovolj previdno. V godni je naletel na srno, a katero je streljal. Ker je im©! vti*, da prvi strel ni zari«!, je sprožil še ekrat Tisti trenutek Se mu je raz?ete'a cev Po čudežnem naključju je ostaj nepo*kodovan. Odtrgalo mu bi bffl° prste, da ni pologi obeh rok pei streljanju na puškino kopito. — Volkovi se že klatijo Po kočevskih gozdovih Skupina smučarjev, ki je prire. ^j so 'e pred letom, ko je bila huda zima. v0jk ujel na strupeno vabo. ki je bila nastavljena lisicam t*k me*"t» pri zo^n ;'h hišah. 'IZelsur poro LUX hitro io broz t rud o. pristen samo v tem zavitku LUX Za samostojnost dratovskih skladnic Upravni stroški bratovskili skladnic so za 10 — ItJ^ nižji od npravnili stroškov OUZD Trbovlje. 23. decembra Ziiano je p-izad. van ie Osrednjega urada za 7a\&rovanjt delavcev, da bi se do-^e^jla zakonita združitev v^ega Jeiav-sskega zavtiTOAian ja v državi v tej zavarovalni ustanovi. Znajii so pa tudi napori vodilnah činkeljev in 7avarrv%'flncev Rrato-vskih sklad nic. da se ta za naše rudarsko m topimi-ško socialno aavavovanjc ftocBjrve namera zavrne. Avtomtvi zavarovanje v bratov-skib »kladnicah sc je naioreć izkaza:-«, ra naše rudarsko m tmpilniško delavstvo edino koristno, zato je vsatko poseganje drugih ta varovalnih panog v to staro rn dar-«*ko in pl^vžarslco Aocialno_zavarovalno institucij n škodljivo in nedopustno. Rudarsko in plav/arako starostno, boi-n ško in neugodno zavarm-anje v bratoafcfc skiadrucsh je goto^'o tudi pri nas najstarejše delavsko socialno zavarovanje. Nobena druga socialna ustanova bi nagemu rudarskemu in plaviarskemu delavcu ne mogla nudi'ti ugodnejše pomoči ze slučaj starosti, bolezni aM nezgode. Svetovna vojna in sedanja gospodarska kriza sta to so-ciadno institucijo sicer moćno pretresli v njenih temeljih, toda upati je, da bodo gotovi sanacijski ukrepi, ki so b'M nedavno podvzeti v pravcu sanacije ogroženega starostnega zavarovanja naših rudarjev fn plarviarjev vendarle odvrnili nevarnost, ki je postajala vsled štabnih deficitov od meseca do meseca in leta do leta večja Želeti bi le bilo, da se uresndAjo vsi predlogi, ki jih je stavila delavska in delodajal-ska delegacija potom glavne branovske sklad niče t Ljubljani pristojnim čMte. ljem za uspešno sanacijo ogroženega rudarskega in toprlnsiSkega zavarovanja. , Združrtev odnosno koncentracija vsega rudarskega in plavzarskega zavarovanja v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev bi b%o rz mnogih razlogov škodljivo. Bra-tovske skladnice rudarsko in plavžansko delarvstvo so«rpravi>a. ker so na sedežih industrijskih podjetij. Zavarovanca vrnejo potemtakem rudi neposredni stik s svojo zavarovalno institucijo, ki jim neposredno nudi vsako potrebno pomoč. Bilo je na jugu sicer nekaj slučajev, ko neka rudarska podjetja niso redno ptecevela svoJTh prisperloov v Bratoveke skladnice, toda danes. ko je nadzorna rudarska oblast dobna zakonsko polnomocje da te prispevke irtirja z rubežnem, je tako postopanje rmemogočeno ter bodo morati tudi rudarski podjetniki na jugu rednejas plačevati podjetniški del prispevkov bra. tovskim skladndcam. Za nimivi so podatki o i | SSB11 nocd tzprav-nimj stroški Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Glavno bratoveko sidad-ffico v Beogradu Tc podatke je treba primer ja*rn" ▼ lettfi. ko krize v našetn gospodarstvu še ni Ki4a tako občutna, je torej bilo ie tudi št e vido zavarovancev pri obeti zavodih precej nopnalno. iznos dohodkov v poasaneznih letih precej enak torei tudi stroški uprave precej enaitom Tako so znašali ur*ravr«i strosVi Oered. njega urada za zavarovanje delavcev v letu l^lS od skupnfh dohodkov 209 milj. dinar iev 16.2%. leta 1<>26 od skupnih dohodkov 210 milj dnn. = 16.6%. leta 1°27 od skupnah dohodkov 299 milj. din. 17.7^t. leta 1028 od 261 milj dm = 15.0%. leta 1020 od 30O milj. din 153%. v letu 1^. 1931, 1032 in 1033 pa ao znašali upravni stroSki pri po^vjrecne rnakib skupnah dohodkih kakor prcjSnja leta, po ML1%, 17.5%. \%.2% m 10.4% Pri Glavni bratovski skladndci pa ao znašaa upravni stroAi pn skupnih dobodTcfh 0.5 mHj. dSn. = 33% v letu 1025, pri dohodkih oa 12 mđj Din leta 1026 = 3.6%, pri 13 miij. leta 1027 — X6%, v leeih 1030. 10.^1. 1032 in 1033 pn so znašal* pri skupnih dohodkih ca 20 milij. din povprečno 4.20%. fr prednjih podatkov se jasno wdi, da so upravni stroSki bratnvekih skladnic za 10 do 153£ nržh od rvpravnih stroškov Osrednjega ursda za zavarovanje delavcev. k*r pomeni ra ce4okurmo rudarsko fci plavžarsko zavarovanje ca 2 rmlajons 0*n manj izdatkov. Ve giede na to racionalno in ssaSBSSs« sko štedljivo upravljanje te vaanc socjsL Do-zaTarov*>ne rnststucije nasefla radarskega in p4avžarskepa delavstva pa nudijo b na bovške skladnice stokih »Tarmancem mnogo t>godn«jae dajatve nogo Osrednji urad ca zavarovan je delavcev, aa j i ma/90 bratrrvskf skladnice ne samo ataToetno. marveč ludi bosnisko te neagodno rovanje, ki nudi svojhn potrebno pomol. Radi tega se rudarsko te plavžaivlDo delavstvo upra vseeno profM raki zdru žrtvi, od katere bi snelo le škodo, na stara lete pa niti onega malega koščka kruha, ki ga Hm nudi sedaj nfsbova ^oeterna saa^irrrtem bratovska sJdadnica Iz Ptuja —Nasedel JI te. Te dni ae fe pojavila pri vinograniku Mattesiču Alojziju neka ften. asmt ki ae > izdajate za Rrante Mašite iz Trnove* pri Sv. Juriju ob ščavnJcL Zafeon-MatjaAte je natvesSa da prihaja, is botaiee, kjer se je zdravite tri if pa da so Jo napol sursrvo ortetvatffl ki Je tako onemogla, da ne more nadsTje-vett poti. Povedate jama te, da jo Je napa, dat njen svak s scicko in te tesko posVo-dovsl n» glavi ki po trebuhu. Mj^teslecnri-te ohrjutTOat da jfan* bo postreflho bo-ker te premoftna paaaaatej Oba sta Ji res stregla ter JI dajal« naj. Jedl In kurio pečenko ter vsno, Jedi si sama tudi ob ■ajaajajjsa L ta nekaj dni Je Krajneeva iajsjvSai da ae paajajsl se do-SMofj zdrsvu sa nadedkto pot ter goetoajtsb-nkns Bskoncenaa obrjobste, da Jkna takoj posrje ss vse dobrote kar dva esla pra^ttea ki da se bo is si ms k njkns isaaiina. da bodo dobro sreasl? ker bo dsaa svoje po-v natem. Tskonra MstfcPi Pa ata oMJobrtene Jakob kz Botkovcev as te nspotfl s kolesom k svoji sestri. Na g cesti mu Je pa kolo spodrsnilo ter te padel tako nesrečno, da si Je skanJI obe nogi to cbtecal na s težkimi posroivhsaia na cesti. Nasn so ga šele čez nekaj česa mimoidoči, ki so preskrbeli aa prevoi v bofnloo. — Z božično pečenke so se preakrben. ie pred prazniki so se neznani tatovi anla. sili v biev posestniee Toplak Antonije ki Kukave občana JursJnci ter JI odnesli deset kokosi vTomflei so prisu v bitev na te načte da so sneM nad vrsto t Orožniki so tatove se teasadOl to ph -OienJ te ku Mlakarja poslopje in ao prihiteli ie večjo n z. k. o. Dajte vsfkn malčkom ^elja! Prtpeljite ffh k te ve- Otroški ringara]i V Butni kino Hsttea. ob 11. dopoldne. PredakfV« jntri Iz Ormoža Odprte ssi bi da* as greha vrste. Na u rabah pni Središču ob Dravi js pretrgala nšt zMjenja aavrafcne pljučna boieaeo kjrneteka goapodsnji Kukevee Antena ji. stari lele 27 tet Pokojnica te bite aptosno pr^jublje-oa nasd (tevnseml. Ztesti te teodshkevsie dobrohotnost in usmiljenje do reveiev. Pogreb as je vrla Ti t m. oonoaune In odeteiilc ^ ga je precejšnje m&f&o rjodt Zapn ja 5 leten hesrko. ~~~ Haj ▼ luaiu pofii- DNEVNE VESTI ■ve* pndelo svota ki bo trajalo do tL t udeležujejo vsa Jsispektor£ barjosrokah gasi tekih zajeđnic, vrhovni iaarieksor Gkasilske zveze I rja Pintar ter predstavniki mspekcije državne obrambe, iiiiiikaliaasceiame politike in narodnega adrasva ksr ministrstva «a telesno vzgojo, Bsapiavljak) se bo o zelo važnih tehničnih vprašanjih gasilske službe. Na dnevnem redu je proučevanje osnutka gasilnega vježbenika, izpremembe in dopolnitve predpisov o gaaiteki uniformi, o odlikovanju zaefaiinin gasilcev, o preizkušanju ročnih aparatov za gašenje požara, o strokovni iaobraabi gasilcev, proučevanje pravilnika o zavarovanja teletniSke imovine pred požarom in Se rasna draga tehnična vprašanja. Vsi sklepi tehničnega sveta pridejo na prihodnjo sejo uprave Gasilske zveze, ki bo januarja 19B6. v Zagrebu. KINO SLOGA Ljubljanski dvsr Telefon 27—3f) Vsi, ki Se niste videH najnovejše ROBERT STOLZOVE operete RAJ NA ZEMLJI si jo oglejte danes ob 16.. 19.15 in 21.15 ali jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri V prijetnem milje j u dovtipov in zdravega humorja Vam jamčimo za 2 uri dobre zabave. Herman 'JTumbr, Lizad Holzachuh, Hans Mosor, Adele Sandrock MATINEJA danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. po Din 4.50 Paul Abraham: SREČNA SRCA Fiim veselja, smeha m sladkih melodij z Magdo Seh'ieider — Telefonski promet s CeyJoQ*an kn Ho* landeko zadajo. Postno ministrstvo je odredilo, da se otvori s 1. jsjmiiarjem telefon* ski proanet med Jn^osJav^, in otokom Covjonom ter Jugoslavijo in HoJaadsko I.raiijo. S Cey Ionom «e bo lahko vn&vl telefonski promet vsak dan od 10 do 14. Takaa za 3 iniinu'uni PogovoT bo ziiacaila od p©nede(ljka do Potka 1*2.50 si. frankov* oh »ohot-nti pa 305 zlatih flraa«k61užbenega Hsta<. »flduabeni kftst kraljevske banske uprave dravske banovi-ne štev. 108. z dne 26. t. m. objavlja u&aa o usrtaunovitvi poslaništva v Santiagu^ iz-preanemhe in dopolnitve uredbe o kartelih. razpis o električnih žarnicah, naredfoo o oddajanju posesti in nošenju vojaško dr-zavne£Ta orožja, kontroliranju pravilnosti in vodenju razvidnosti iu razne objave iz »Službenih Nbvtn«. V štev. 104 z dne 28. t. m. pa pravilnik o uporstol HI. poglavja § 95 zakona o lovu, pravimtk o nepravi šfamie za danizacij© sadik in njih dv*l©v, tolmačenje tega pravilnika, odločbo glede hitre o^*Preme sewttk. izprememibo členov 8 in 17 pravtlTcfka o urpdftvi prometa z de vizaani in vaihitaJav© glede osvojitve švicarskih pređfpis0v za armdrani bet©n. ndsn^bo obče sejP državnega sveta gfled? reklamamijskega odbora, zakona o ursdn!-kih, zakona o žandarmeriji. n odmeri *n Pob fram ju samoanje, da se a> mrtvsfia Aaoja Kiaviar pristo. občino PtJjatssJn. V xa*>iku vojne aa kojases, kjer je ?r.« ^lela iz, — Nagrada »gerica Matica«. Urednastvo jaa^BJdeaja Jutra« je pred laaMBSaa razpaaa. ho astečej as oajboajSe spase naše mladi, ne. Nekateri »Jutro včki< so svojo nak«xj iarrrotno redili tal bodo zato prejeli zasluže, no nagrado. Med druajiznd je »Stric Matic« nasrratdil taadf Blaži kn Majdo Jertoek, ueen ki 4. m 5. razreda narodne sole v Rajhen-burgu. Prejeli boSJta mt#uiinftk0 knjigo. »Dva minno emrtic, ki jo e napisal mta dinaki pisatelj Adamič. Čestitamo! — Južno vre,lu. naon je atorilo veliko Škodo. Že dnCga nismo imeli pred boiZičeu> tako povoljn li i zgledov za sanuko kakor ietos. Sne^a je b; o zapadlo dovolj, prit? skal je občuten mraz, pod debelo £ae£no odejo je bj]a aaravs kakor Podoba iz božične pravljice. Povsod, kjer «o dani po* soji za razvoj zimskega sporta, j? biio v^e pripravljeno za sprejem gostov Smučar, aka domovi so imeli '»korai v«e sobe te odKftame alasti ua Corenjskeosa, pa todri na Dolenjskem so pričakova, i cee prazui^ a mnogo ljubiteljev zimskega s Por ta Mae t! nmogo «e je bilo namenilo v Sm veni j o tudn Zagrebčanov. Prišlo je pa iužno vr^ me :d prekrižani so bih vsi računi. Pravi, jo, da je utrpela SJorenija s tem bh*u l«i:Jona škode. Morda bo to nekolike pretirano, gobovo pa znaša škoda >ol miaona Teeak udarec je pa tudi za v^s r.a^ z!m$ki spart. — 114 jugoslovanskih tekmovalcev na olimpijadi. Iz referat« gslavme^a tajnika Ju go»*oven«kega olimipi.iskega oubora Miroslava Dobrina na VI. kongresu jugosioVen* skega sporta, a« gJavni akupečku Saaresa športnih aaveczov krafljevine Jugoaavij^. Po^roamo. da bo zastopak) Jnrosiavii> na olimpijada let« 1936. 114 tekmovalcev Oe prištejemo Se Sokole in etaseJtefje vi-»oke &oh? aa teteano vzguo, .»-> - teto na'e zastopstvo 400 č-lanov. Denarna sre^atrs za našo udeležbo na olimpijadi so zatkv tovljena, niso pe zs^otovfejna za pripros ▼e. — Ucireljski pev9kf zbor JTTU v Ljubljani ©poroča, svojemu članstvu, dfe Je Pevski tečaj sklican dne 2. do 5. januarja prihodnjega preložen na poznejši cse. T^ftaij je bfl prekrcam ze v našem gla"sifu p-red božičem. Ker pa mnogo Ofamstva te števitke našega lista ni prejelo, otli prhnoTani vas o'bvestffiti tem potoni. Da se pa domenimo o našem na-dadjeem de m. flkfk3u\jeono dne 4. jainrarja 193* »e3*a-Uek veeh pevcev in pevk. ki se bo vr*tl t Gfk^beni Matici o*> tO. Udelefrte se te* ga sestanka po^no^tevilno! Člane upravne ga m artističnega odfboffa valbimo k skup-al seji. ki b0 dne -- januarja h9S€ o* pol 16. v običajnih prsssorsa. vaja razmere na kmetih &er pTediaga, da se osnujejo po občinah posebni odboai za zaposlitev kmete*:e mladine. Darje članek •Zaoiba zemljišč«, »Poskusi a krmsko peso raznega izvora«, »O sifcsah«, »Spravljanje gnoja na ^noifSčih« itd. Poziv \T), »Tekma rod^rnisVe živine v Murski Soboti«. »Oozdarsevo v decembru«, številna vprašanja in odgovori, zlasti pa v Wnov6e-vaiou« kratek opčs mariborskega sadnega sejma ki končno »Važnost domaČega trga« je kratka vsebina te številke. Zanimrvi so statistični podatki o uporaba mesa na domačem trgu in o gospodarskem efektu tega. Ureditev tržnih razmer, zlasti v večjih mestih v teb časih je odiočfmega pomena za zboljšanje razmer, na povišanje cen kmetijskih pridelkov kar vsi želimo. — Z« tr ide ve I islet v Gorico in rret z avtom od 4. đo e. januarja se je treba priglasiti do 3"L t. m. v pieemti »P0 božjem gvetu<. LJribljana, Šentneterska vojašnica ELITNI KINO MATICA ZA NOVO LETO smeh, petje, zabavo In se marsikaj nam bo nudil BUSKO-SOVJETSKI velefilni stena za 1000 rublje v Največji in edinstveni folkloristični in zabavni fUm sezone*- I — Naša kozjereja, Po statističnih podatkih pred svetovno vojno je bfk> v nssi banovini 15.000 koz. Po zadnjem štetju pa imamo še prrbir3no 11.000 koz. Ako znaša povprečna vrednost ene živali 190 Din, znaša današnja vrednost koz v Sloveniji 1.650.000 Din. Ce bi imeli toliko koz kakor pred vojno bi znašala njihova vrednost 2^50.000 Din. Torej je razlike celih 600.000 Din ali nad pol miljona Din imajo mali ljudje manj premoženja kot v predvojnem času. Odkod ta razlika in s čim jo hočemo nadomestiti nam najbolje pove najnovejša številka lista »Rejec malih živeti«, ki je že za božične praznike in prinaša več strokovnih člankov kot: O kokosjah plemenih, o vplivu svetlobe na število jajc v zimskem času, o telesnem razvoju domačega kunca, o angorskm kuncih, še posebej pa o petju naših kanarčkov, o kozjereji tn ovejereji. pa tudi o dresuri našega psa. o ribicah, dalje podlistek o kozlu Načetu, o delovanju društev rejcev malih žrvah ter sploh o vsem, kar zanima naše rejce. List je glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Kanmova i*L 1C ki kot tak glasilo vaeh slovenskih rejcev, ki žele napredovati v umni rej* malih živali. —Vreme. Vrieffl*2neka napoved pravi, da bo oblačno, mflo vreme trarfa&o dal Je. Včeraj je deževalo v Idttbljanl," Zagrebu, SPb-tu in Skioplftu. Najvfl&ja temperatura je maeaaa v Splitu 16, r SareJervu 14f v Za> gretm 16, v RoCaSki Slatini 11, v Beogra. Danea ob 4^ T% in 9** največji monumentalni za^MSovinski KRIŽARJI Kpopeja krsemn^tv a. Predprodaja od aV do pol IS. PBEM1EBN1 KINO —lj Snočoja mefla je spet piiDomojTla k motnjam prometu na ljubljanskih ulicah. Megla, in sicer precej gosta Je jela pritiskati včeraj ie popoldne, na večer posneje pa je postajal Čedalj • gostejša. Tramvaji » morah voziti skrajno previdno. —lj Zopet velik naval n« bolni©©. Medtem, ko je vladal za pravnike v bolnici mir. se je včeraj in danes v upravi k«r trlo ljudi, ki so prosili za sprejem, damo včeraj je bik> sprejetih 115 bolnikov in vse kare, da jih danes ne bo n*5 manj. Oprava pa sprejema samo take bolnike, ki so potrebHi nujne pomoči in nege. lj— Več spoštovanja do mrtvih. Včeraj smo objavtii čiamek »Strun, v pgsAoatt«, kjer opisuje pisec pokojnega Jožeta Zupančiča kot moramo propadlega, pijanosti udanega postopača. Ogiasil se je pa Se nekdo, ki je pokojneg-a poznal m pravi da hi pač moral pisec omenjenega Članka pokazati malo več apoStov^anja vsaj do zrrrvtm. VerMca napaka pokojnega je bata * v tem, da je imet na jeziku vse kar mu je težilo srce. Fartoejstva m hinavščme ni_ kori ni poznal. V svetovni vojni je bii kot konjeniški ftetovodjja trikrat ranjen, enkrat v glavo tak možganov. Najbrž je bii to vzrok da je iskal utehe v askonoki. lj— Kopneči sneg, se je pomešaj % blatom, ki ga je po mestu Se vedno preveč. Mestni detevel so včeraj vzaček izpirate uZlce in tnge, ker je bflo nujno rjotrebno. Zaenkrat so tzpradi samo clavoe nffjoe v središču m pred kxdoxlvoratn, očietJtl Mata pa bo treba tndl ufJee na periCeri* 2Bastt tam kjer so ttakovane —I j »Kapo z glave U Na Štefanovo «o ereeatl trtje odraea mookl *re dami asi dekleti, k »ta vneti čeaffiki mode. Pokri. ti sta bfil s pofcrivaE sskszHke oblike, ki so prteja t modo o* začetku a*)e**r**ke vojn«, i-GoaPodiCra, kač!< Mot JI le pa mtrno Potegnil kapo z glave In jo vt, get t lužo. DeMeti sta jo odlkurtn in nista mogli raaaimetfl, za kaj je sjo, če*, da **m. kapi nrjutii, a ne Itaf^jaraski. . . Jutri, v nedeljo premiera! Opereta veselih komikov! Film humorja in smeha, mojstrovina leBseiJk GEZE BOLVARIJA Predstave oh 15., 17., 19. tn 21. url MAGDA SCFKVEIDER, WOLF ALBACH RETTY, HA1VS MOSKK RICHARD ROMANOVSKY, THEO LTNGEN Sen silvestrske noči Zunanji posnetki filma so napravljeni v Garmrseh-Patenkirohnn. v smučarskem raju, kjer se bo vršila zimsko športna olimpijada! Najnove_i? zvočni tednik s slikami iz abesinskega bojišča! Priporočamo rezerviranje vstopnic v predprodaji! TELEFON* 22-21 KINO UNIOK TELEFON 22-21 — Tiskaraki ikrat Je v božični stevrlk: »Slovenskega Naroda« spremenil smisel o&Jasa za odđieni (lomači najdomestek ki. tajskega čaja, ki ga iaue^uje Kmetijska družba r. z. z. o. z. v l^juUifcjaui in ga stav$ Ija v promet pod imenom >*JIAŠ ČAJ«. Ta čaj je zdravju popolnoma neškodljiv, saj je sestavljen is onih dosnečoh čajnih rastlin, ki jih naš narod že iz davnine a pru dom u'Porablja, čaj je cenejši in kot domača pijača priporočajivejdi kot kitajski (meki) čaj. Kavnajmo se po piimeni Nern^ čije. kjer je z najnovejšem odlokom vjade prepovedana uporaba kitajskega čaja v vseh jarmih ooJnican, ter se bodo nadafje uporabljali le čaji iz roda je, da trasi le protevod lastue prirode, če jUh moZemstvo kot priznano ko* rlstme zelo ceni Istočasno se s trošenjem domačih čajev da naiemu zaejužka tako Potrebnemu na**rai»rn skromni zae]nžek. Opozarjasno na aajaaii K%netijske dru*be sa >4^A* OAJ<. — Oh zatona starega m prlče^ku novega leta prlasea ilustrirana tedenska revi. ja za radio, gledališče, fikn m modo »NAS VAL« poTočiao o stanju, v katerem se nahaja nada celokupna radloionija Spfloh je povečana novoletna številka tega nagega tovrstnega tednika izrecno pe. 3tTa. Josip Fran Kfiatflič je prispeval izroi-no poe-^ečeno reportažo >žena s čarobni, mi očmi-:. Gustav Strni-ša prisrčno Peaeni >Zšmska noč v Bohinju*, Josip Ribičič duhov rt© satiro >škrlatinka«. Mihali Zo^čon. ko hudomušno črtico >Junakc. V tej Ste. vrTki «e najdaljujeta in zaključujeta roški roman vz d©»e revolucije v Srednji Aziji in GoMiofoniJe, ranfljska abeceda, modne novoati. filmske in gledališke slike flaključuiejo reilakcrjBki del lflta, kate. remu je prložena se 32 strani obsegajoča priJoga e točnimi programi vseh evropskih radijslrlh postaj. »NAS VAL« ni le najboljša m najppstre^sa slovenska revija, je trni najeeneJSi tedni*. Meeečue nar©e-Trtna znaša komaj 12 Din. Pišite §e dane* na Troravo radijske revije >KAft VAL<-. Ljubljana, naj Vam takoj brezplačno tn nrezobvezno p©s|je na og'ed eno št^vilk^ — Kmetiisko gospodarska vprašanja. Zadnja številka ^Kmetovalca« obravnava zelo zankniv.i kmetijsko jjospodarska ^TpTa. sanja, ki bi jKh morali zlasti tomerovailci in vsi oni, katerim lezi napredek kmetijstva pri srcu. proučevati V kratkem Ma.n_ ko »Ob ««klepu se navajajo neznosne razmere živinorejcev n gozdnih tto^nodV' r. jev. Govor je tudi o sankcijah in o niih zflih posledica h za naše gospodarstvo. Na. du 10, v Mariboru 9, r Skoplju T Ldeb, ljani 4.4. Davi j> kazal barometer r L,juh. ljand 76JJ.1, temueratnra je anaftajs z. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Na Štefanovo je skočil r Varaždimi v Dravo slušatelj juiiktičine fakua-tete VekoSlav Pucko. Zalij^ibljen Je bfl v nek© preparan-tistko, ki stivdlira na učittf jjsV^ v Cakovo»i. Dekle nm ni vTsčail© l^bezni. Na §te*ano--vo je prižej k nji na dom voaeTt pragaiTke. Pa je ostala hladna. Ves potrt se je odpeljal z ir>voščfkom čez Dravo, na m©em je pa velel netarflti, irastopia je. izročil izvo* s6ku piepefjjpli lSrletJnega miizarja Gabrijela Kaltenegenja fe Planrtce. Fant je v Planici vasovsi. pa ga je aalotii! tekmec — neki Jnrij od Sv. Fl©rijarka — in ga z nožem večkrat sunil v levo rajm© in dlesno roko Ga^rtjei si bo nstbrz vasovamje te mrfvlio. Tudi na perutninskem trru danes ni bilo gneče. Jajca se Po praznikih niso pocenila. Po dinarju jih sploh ne more* dohiti. Peruitininp danes ni hotel nPače ktspovati i1" Prodajalec j© Je ponujal za Salo na obroke. Dobro jp bil zalofisn frg « zelen javo. Do^ kfler h© tak© t©pi© vreme, se ne h© podVa. z?la. NekoMko -^raftja «o jaholka. kf jih je pa vodn© ntre^o. Prodaja jo tih od Din natprej nekoTIko lepša, na kuho as pa tudi ceneifia. Precpi&nje mrtviV* ie f**1 Pri mesarjih. —lj Zaradi tajanja ^«*ga liie s streh voda, kakor 7:1 stavo, obenem Pa *e udirajo tuđi ^n^zni plazovi, ki ?orve?kra* prav Tovarni ^fkaterp =*n*hp ^nWfan»kl1i bi*5 namre? ni«^) pokrite r nafjboll5o opeko f^e stsra obrabiic-v.ri opekn no^afa krhka in «p lomi. zato io cdnaSa snecr 1 *=ehoi nq tla Ce prigrrmi tak mešan plaz rn glavo slu^ii-no spodsi idočesa se lahko orioeti tudi luiiša ne?reca. TaVih nesreč ie bik) te dni ž> vpr in so morpli ponesrečeni iskati pomoči o»*i zdravni^*'h nelcatsrl relo v bolnici Tndi ?o -nprr T^-r*rtr^ mimoidočpmn 1^ -»M^co ni? Prvini dšfilflte imaio «itnn«ti oni sami- pa hlv. —lj Senzacija Ljublljane b© S%vea>tir©v večer Sokola 11. t jjfa»ini, kyer bod© ec*^ lovaK ovetovn© znani cirkus Tador z aStj-bogatejs© meaiežarijo, prv©vn^tec ^b©r ruskih Psieeaik in plesalcev, odlični berlicn^Ki plesna umetnik g. Fr©eii itd. Napovedan je todi prihod afces j nekega cesarja e svcrj< zmagovit© r©JBk©. Za dio'br© razpooženj»-h©d© poskrbele tudi lutke dobavljene iz Amerike m generalni ravnatelj cirkusa Tady g. Jonv a evojkmi komf<*'fmi naet©; pi. Kdor hoče v«»el počakati N©v© leto naj pride na s*ve^tromarrW^ v Kacrin© Vstopnina eamo 10 Dto. KINO UNION — matineja Danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. Enotne cene Din 4.5Tr Revija veselih Micky-tiaisk Veselje in zabava za staro in mlado! i —ij Davčna uprava poziva Davčna ua>rsva za mest© v Ljobljani poziva k ria_ ganju davčnih n«p©vedli prrdohnine, poseb. naga davčnega dodatka p© čienu davka na samce, apjoeneea ki ekupneg71 davka na poslovni promet io lukeuenega darvka pavsaJeev za davčno leto vsa poletja, poslovanja in rai aaimost©jnii p©, klici, ki s© zavetaani pridoonlni s© dolini v svrho odmere pridbhnine za leto 1936 \Ao4fti osi 1. dn 31. januarda napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem, davčnem letu 1^3f> predaoočem letu. V istem r©ku so dolžni intelektualcir davčni zavezanci splošnega prometnega dbjvka, ki njftiov skupni letni promet p© o^eni davčnega odbora za preteki© let© pred davčnim letom ni znašal več kot 300.000 Din in i *ta)i zavezanci splošnega davka, kak©r tudi skupnega davka na poslovni pr©met. ki njihov skupni letni promet Po ©ceni davčnega oribora za preteklo leto pre' 'avčnim i^.t©m ni znašal več k©t 500.000 Din vJožir• skupno z davčnimi napovedmi pridobnlne tudi posebne napovedi o Poslov n^jn prometu o-pravljenem v preteklem letu. Ohrazci davčne napovedfi »e dorc pri Zvočni kino Ideal Danea ot> 4^ 7. m 94* ari 8eniaeiaaalsi rilm icija v Londonu fitm, ki jto po celem svetu zbudil ogromno zanimanju, vstopnina 150, <\Jt) ki tO Dtn Jutri ob pot n mstlne^a. ■davčni taprarH. VW a^SaSS»assl a W morajo Po do!uč&Ih 10 zak©na o neposre'inl^ tiBvKJtti plačevati uhKizu. davek v d«.v« nih Tnaimkah pozira tastaObenekl devek ra^lt u&oto v 11 v e fte a orimftbenS9d davek pravasn© hi v r^rši p! a čevald v deečnifh znamkah —Ij >Jfaiflsanftrerm laeet^ n«arersfl ftntt-bit«v< (Maksel), aahavno VValfriedovo bur ko aprisore prvič t ^entjakot akeru gledališču danes in jutri zvečer ob '30.15. Pri pred stavi sodekijpjo Bučarjema. cVrniČeva, Ooi jupova, tsajeta. Gornik, Komin, kfosei Vjxjak in Vokač. igra vsebuje i!inot:o komi< mh avtuacij in zdravega humorja tako, d;i se bo vsak do dobra nasmejal. Cenjeno občinstvo naj kuni vstopnice ie v pr^dprod^i od 10. do 12.. od kš. do 17. ter »no uro pred predstavo. —lj Silvestrovanje v 7 rgovrkeni donu. Kakor ie oh j avt jen©, ao na Sil veatrovan j c r Trgovek' dom vabljeni vsi, ki seie p*f jabrti vsekdttoje saabi m preživeti vesc' prehod v novo ka srečnejše leto 19.W \* bo tako, kakor se za tak v«J-e«r zahteva S dohijejo: Radijski orkester s odi i C t koocertriim ka opertrsni pevci, harmonik, kvurtet Fantje na vasi. Ronnv-jazz. km< ki kvlutet *Hintaxkaa rUsaki pha, pogovor rtxL rVrovTStns pijača in jedila normalnih cenah. Mrze se SB iahko re/r raj© dk> 30. t m. teL 5t 30-37. I >rav:i ZHni-ženja trgovcev. —ij KoJ© jugoslovanskih sester v -panja va«i je iiuejo 16. AeceasJbra Sol -obdarovanje. Oodarovanih je bilo 4* z abjeko ki čevlji ter pecivom, pet anrtfn s ifrrftL, dve ftenk'i s toplim p»-HVjrn. Se stra predsedniea jO us Ja prisrčen nag(, v©r na obdHA>vance, sa s© ^dS]e maerje. Vsem -lohrotnikiim. ki ao ? snevkt podprk ohdarcvarnV sefareu« nvasa! —#J RedM abčni ^ber dnsirVs Na i dom b© v potek, 10. jsjnrj«arjii IftV |. v Narodnemu domu. I?. Celf? —e Mrida sa brezpo-^'oe, ki so sapo ni pri javnih delih mođtne občine. / 2.50 Dtn ne uro. Marljivim delavcem, imajo večjo družino, bodo Evi&ali DMado li 3 Din. Občina Eaposlnja poročene breapoMl-ne z več kakor 4 redbinskimi 61ani i>o ur dnevno, poročene br**7j>o^^lrje /. manj kakor 4 rodbinskimi Baai no 6 ur da brezposeme samce hr.nilce pn po 4 dni ns teden po 6 ur dnevno. —c Javno perišce bo dala urediti občina ob Koprivnici v bliii ijetf.i I^inovia. 9trožki bodo znafiaH 864 Din, —e Umrl je v sredi' v r^I.i^Ki bolnici letni čevljar Franc v'erbovssk i Lare, —e Iforna lekarniško >luzbo ima * tega petka & januari lekarna na Kralja Petra cesti. Iz Polji čar. — Športne zanimivosti. V nedrij«• vržii v tukajšnji aojkaaskj d\'kram 11. pagancLnj table tenis turnir 7:i pr\ DTovinjake doline Prvi tak turnir se |e i rafvno pred enim letom t. i XI d* 1954. Tokrat se bo tekmova*> v naslednjih disciplinah: I. klubska BSSltva faaoatvo tVO rijjo S iffraJci), II. sinile {jo^podov in lil double gospodov. Nagrade so sledeče' za L discipnno je dV>loeeii prehodni (k»KhI SJ\ Boč-a (razpisan letos |»rvic in licea /a -zaporedni, oziroma 3 znia^e v pre?lf»fl za il. prehodim pokal jj. Pri lo plasirani prejme plaketo) in /;> III. lisci plino plaketa Nafrrade prejmejo ludi tretje plasirani ▼ sinem in dniso planirani v . bln gospodov. Vodja turnirja, ki cja prir.^li tukaiSnji SK Boe. je ff. blokovi? iz Min bora. Za turnir so že prijavljena no Ilirije. Hermesa in Korotana it- Ljubljane ter ipreJci iz Zatrr'ajba Celja. Nlariborf S Konjic ibd. Pri prvem turnirju y> izael kol zma«?ovalec v I. disciplini u CSok (Jnsjaala vija—Celje), ki brani prehodni j»okal \*. Pristonika. v doublo pa je zmacn! par '''oh Roger fCelie—Ju^ošlavila). —Z Abr-j hamom *e je srečal n oskrbi restavrarijje na B©ču 'zospa Jern;anova, katero vsn nešteti orio-znajo. Pod njeno gostoljubno streho *tov ,co. veda takih, ki dajo kaj skupiti). In prav lepo skrbi tudi za podružnico -V:> ki ji je za njeno delo prav hvaležr , k njenemu jubileju i«kreno ?estitn žeW ji uč>kati na Boču ie mnopro srečnih l«t \ družbi svoieca mož... Ustmene esatltke na ii bomo mnosri izrazili v nedeljo, ko se-;' nemo nekako za slovo v tem letu pesled< njič na Boču planinci s po4Jčan*ke in ro-^aŠke podružnice z ©Malimi prijat^Mi in pri-iateljicami Boča. — Srečno novo leto vsem našim naročni kom z zeljo, da M as njm Šterik> v no •em leta zviSalot • Slikarstvo v Abesiniji Abesinska upodabljajoča umetnost spominja močno ruske in grške ikone V Evropi skoraj ničesar ne vem© o abe-sinskem slikarstvu, čeprav stoji na visoki stopnji, piše stockholmski list »Dagens Ny» heter«. Menda smo v Karlstadu. v enem izmed najzanimivejših švedskih muzejev folklore, je zbranih toliko del abesinskih slikarjev, da v polni meri utemeljujejo to trditev. Isto velja za sorodno zbirko, zelo malo znan© in zares edinstveno v slovitem »Volkerkundmuseumu« v Berlinu. Po svoji naivnosti, ljubezni do dekorativnih elementov, po svojem miljeju plahe mistike se abesinska upodabljajoča umetnost nedvomno približuje ruskim in grškim ikonam, ki so jj služile za vzor, le da skromnost abesin6kih slikarjev prekaša celo ono pri ikonah, toda s tem v svoji umetniški vrednosti nič ne izgubi. Stene koptskih cerkva so pokrite s cerkvenimi slikami, predstavljajočimi prizore iz življenja svetnikov Te slike so tako žive in prepričevalne, da so morale močno vplivati na pobožnost in domišljijo vernikov. V naših evropskih cerkvah so take slike b©lj dekorativne, v Abesiniji jim je pa določeno višje poslanstvo, tam obračajo nase misli vernikov in vzpodbujajo njihov verski čut. Ne smem© pa misliti, da dobivaj© abe-sinski umetniki aspiracije samo od verskih muzejev. V Abesiniji imajo tudi posvetno umetnost. Najslavnejši abesinski umetnik modernega duha je nedvomno učenec pariške šole 'Agenton Paquida. študiral je v Parizu, od koder je prinesel domov navdušenje za impresioniste in njihove naslednike. Zdaj je ravnatelj šoie »Lepih umetnosti« v Addis Abebi. Drži se strogo za. črtanjh smeri umetnosti, obenem je pa ve- lik kolorist, sijajen slikar, cigar platna bi delala čast vsaki evropski razstavi. Drugi abesinski slikar je Ato Belaston. kj se navdušuje za stenske a!ike po hišah ljubu teljev lepih umetnosti. Ne da bi sam cenil svoje slike, je vedno pripravljen zelo poceni okrasjti hiše svojih rojakov. Razne prigode iz življenja junaka abc sinske narodne cerkve Teka el Heimaneta so inspirirale neštete slikarje prav tako, kakor izvestni erotičnj prizori iz Starega zakona, zlasti oni, ki se nanašaj© na ljubezen med kraljico Sabo in kraljem Salamo. nom. Po veliki bitki pri Adui so abesinski slikarji več let slikali skoraj izključno prizore iz te bitke. Njihova pretirana pate- tičnest nikakor ni v skladu z velikim nagnjenjem teh umetnikov d© resničnosti še manj pa z njihovo prostodušnostjo. Mnoge izmed teh slik 6e pa odlikujejo po svoji dramatični sili in prizadevanju umetnikov prikazati poedjne prizore 'čim bolj živo in verjetno. Vendar pa ostane v Abesniji največja posebnost naroana umetnost, ki cvete kar na ulicah Addis 'Abebe prav tako, kakor po drugih mestih. Mrrno lahko rečemo, da se kaže in spri pri Abesincih narodna umetnost s slikarstvom in risbami prav tako, kakor pri drugih narodih. Primitivne risbe ponujajo po ulicah, tam skicirajo umetniki prizore iz vsakdanjega ivljenja in jih ponujaj© po 6mešno nizkih cenah. Ti umetniki nekako nadomes-tujejo časnike ali vsaj ilustrirane revije. Med temi boheiiii se najdejo tudi vi«oko talentirani slikarji in baš to dokazuje, k^ko je v Abesiniji razširjena upodabljajoča umetnost. Dvajsetletni se uče najlažje Zanimiva dognanja slavnega ameriškega psihologa dr, £• L. Thorndika Zdaj jc prišlo v modo, morda nc povsod, toda gotovo marsikje, da se ljudje love za različnimi novotarijama in da hočejo napolniti nežne otroške glavnice s tolikim znanj.eni, da otročički kar ©ma-g-ujejo pod to težo. Ni dobro preveč obremeniti otroško glavo, vse mora priti ©b pravem času. Kakor ne prenesc šibko mlad© telo prevelik^ teže, tako tudi možgani ne prcneso prehudega napora. Seveda je na drugi strani razuim.yivo prizadevanje staršev, ki bi radi nudili svojim otrokom že v zgodnji mladosti čim več manja, da bi jih čim bolj usposobili za poznejše življenje. Toda to prizadevanje, kakor je samo po scbi lep© in plemenit©, kaj rado rodi slabe posledice. Doslej jc prevladovalo prepričanja, da se človek najlažje uči v otroških letih. Zdaj pa prihaja slavni ameriški učenjak dr. E. L. Thorndike profesor psihologije na učiteljišču pri newyorski Columbia univerzi, ki je po dVilgem prizadevanju in naštetih poskusih dognal, da se uče ljudje v starosti od 15 do 45 let mnogo hitrej€ in bolje od otrok v starosti ©d 8 do 14 let. In baš otrokom v teh letih bi rada šola in dom vtepla v glav© največ znanja. V uv©du k svoji novi knjigi s Interesi odraslih«- pravi dr. Thorndike, da se nauči 65 letni mož v eni uri vsaj polovico toliko, kolikor se jc m^geU naučiti, k© mu je bilo 25 let, gotovo pa vqč, nego se je mogel naučiti v starosti 8 do 10 let. Dr. Thorndike in drugi psihologi so prišli do spoznanja, da otroška leta niso najprimernejša za učenje, kakor sc splošno misli. Najhitreje in najlažja se človek uči z 20 leti. Fozneje mora imeti dobro voljo, če se hocc učiti, učenje mu mora biti smoter ali p:t mora najti v njem razvedrilo. Zakaj se torej odrasli na navdušujejo bolj za učenje? Dr. Thorndike meni, da je krivo v prvi vrsti pomanjkanje zanimanja za učenje sploh, n.i drugi strani pa tudi življenjska konkurenca drugih interesov. Učenje zahteva mnogo časa, navadno pa tudi precej truda in skrbi, čas in pozornost odraslih ljudi pa zahtevaj© tudi drugi činitelji, tak© spanje, p©čitek, boj za obstanek, naporno delo, skrb za družino itd. želja P° učenju m©ra premagati vse te interese bodisi zaradi učenja samcga, ali pa zaradi pričakovanih sadov z učenjem združenega truda. Veselje do učenja ni treba da bi bil© prirojeno, lahko se tudi vzbudi od zunaj potom prijateljev, tiska ali lastne volje. So primeri, ko pokaže odrasel človek živo zanimanje za nemogoče stvari, recimo da bi rad pisal na pisalni stroj besede nazaj ali metal čez glavo žogo v nevidni cilj. in naučili se tega dobro, čeprav je pobuda za tako prizadevanje čest© malenkostna aH pa celo taka, da se je sam sramuje, če ima človek živo zanimanje za to ali ono delo, preraaga s krepko voljo tudi težke ovire, prebavi neprebavljive nauke tudi v visoki starosti ter priklene duha na suhoparno duševno delo. Odrasli ljudje vedo in razumejo bolje od otrok, katero znanje in sposobnosti so za nje večjega pomena. Zato bi morala želja po učenju prenesti tudi dovolj sile za dclo in vztrajnost. Staršem bi txwej priporočali, naj privoščijo otrokom več radosti, več užitka, ki jim ga nudi mladost, naj jih pusto večkrat v prosto naravo, na svež zrak. Pri učenju otrok velja bolj kakor kjerkoli načelo: raje manj in dobro. Nikar si ne prizadevajte, da bi šlo učenje vaših otrok preko meje, nikar ne skušajte doseči pri njih izrednih uspehov, s katerimi se itak hočete pobahati sami. To jg nezdravo, to se navadno maščuje na otroku samem. Pred Sodiščem — Koliko ste etari, gospodična? — 29 let. — Hvala, toda vedeti moram t©eno, koliko ste stari. Torej 29 let m koliko mesecev? — Enaintrideset. Srečanje Vase zagrezmjena sem stopila po zadnji kmopredstavi na cesto. Bled, suh obraz se je sklonil k m-čni; prav blizu mojemu iicu. Temne, plapolajoče oči so čudno, boječe zrle v moje, suhe ustne so šepetale, drhteča vroča roka je pobožala mojo. Nastavljen korak sem zadržala; čudno čustvo mi je prešinilo dušo — iskala sem v svojem spominu obraz — obraz. »Spomni se, Maja, — poznaš me! Peter! Na dvorišču — teta Greta.« Stari, stari spomini oživljajo; da, da poznam ga, res je Peter; nekdanji dečko zanosnih ambicij — ali vse kaže, da je ostal samo Peter. Vojna je bila takrat Stanovali smo v isti hiši in se sestajali na prostranem dvorišču« Sirota brez matere je živel s svojim premožnim očetom čudno življenje. Vsega v izobilju in vendar ves dan sam, zapuščen. Pogledala sem njegove težke, vprašujoče oči, in mu cKltegnila roko. To ga je spravilo v zadrego. Neroden, zbegan je stal pred menoj. Nisem razumela njegovega jecljanja. — Peter, kaj bi rad? — Maja, mi je šepetal tik obraza, — pospremim te, vem, da si sama, videl sem te v kinu. In danes je dvajset let... In ti si živa priča tistih dni -.. Streslo me je. Čudna razburjenost, mrzlična razdraženost je diroiila iz njega. Mimoidoči so se začeli ozirati nanj. Naklonila sem glavo in šla sva tesno drug ob drugem. Čakala sem, da izpre-govori prvi; doumela sem, da sem mu bila poslana. Molčal je vso pot- — Doma sem. — Podala sem mu roko. Plašno se je je oprijel. — Maja, s teboj moram ... Danes je dvajset let..;. je dejal otožno. Dvajset let? Prav danes? Ničesar se ne sporninjam, kar bi bilo tako silno, da bi radi tega sprejela sredi noči tujega moškega v svojo sobo. Držal se me je kakor prestrašeno dete; vprašujoče so mu žarele oči uprte vame. Oblastnosti ni bilo v njem. Trenutek obotavljanja — odprla sem mu. Privila sem luč. To ni tisti Peter, tovariš detinskih let! Tuj človek je, tujemu človeku sem odprla vrata! Razdraženo sem planila po konci — a on je baš zastiral luč s časopisom; umirjeno se je obrnil k meni, pogled mu je obstal na mojih skrčenih pesteh. Tedaj mu je klonila glava, roke so mu omahnile, obrnil se je k vratom. Neznosen je bil ta trenutek neodločnosti v meni. Nikdar ga nisem doživljala tako tragično- Ko je njegova roka pritisnila na kljuko, sem se zdrznila in ga poklicala. Obstal je in se hipoma obrnil. — Boš poslušala, Maja? Drgetal je po vsem telesu. — Bom Peter samo govori. Sedel je. — Si poznala teto Greto? Danes je baš dvajset let. odkar je umrla. Zdravniki so rekli: Srčna kap! Vidim jo zopet, mlado, lepo, visoko ženo. Takrat mi je bila ideal dovršen©- Tretji največ]! kos zlata Lani lo. decembra so iskali pri vasi Pole veku. bluzu Sve*xikrvska v Rusiji trije ala-tokopi zlato. Boli so to Uje Semjonov *■ Padcev, njegov bratranec Iva Palcev in Raisa Volkova. Delali so že več dni in žurili so se, ker je pritiskaj strupen mraz. Začeli so kopati jamo in čim glob je so kopala, tem men j ztefra je bilo v zemlji. Že so hoteli posfcueifli svojo srečo na drugem kraju, ko je 11 ja Palcev odkopa 1 z motike več kamnov. Edem ga je presenetil po izredni teži. Bil je od jrline črn kakor drugi iKaj če bi bilo to z3ato?« čeprav nihče temu ni verjel, so kamen oprali in vsi presenećen*? opaafli, da «so odkopali veliko kepo zlata. Bila je skoraj cista kovina. Takoj so opustili uelo in odšli v bližnjo vas, kjer so zkito stehtali. Bilo ga je 13 kg 787 gramov. Zlata gruda je dob$a 38 cm, široka 7 ©m, debela pa 4 cm. To je tre* j i največji kos zlata, kar so ga kdaj našli na svetu. Enega so našli v Ay-sfiralij, ©štele tri pa v Rusiji. Leta 1842 je našel kmet ivikifor Sitkin v južnem Uralu naVvecjr kos čistega zlata, kar so ga kdaj naSR v prirodi. Tehtal je 24 kg- Leta 1882 so ns&\\ tudi v južnem Uralu 16 ks težak kos zlata. V S: bi rij i so pa našli pred leti 13 kg težko zlato grud©. Kraljica južnih morij Zadnja samostojna držaiva v južnih morjih Tonga, na Prijateljskih otokih v Oceaniji, ima na krmilu kraljico Salotte. Zadnja kraljica m južnih morjih priznava angleški protektorat, Anglija pa priznava njeno suverenost. Ker so njeni otoki dokaj gosto naseljeni in nimajo mineralnega bogastva, Angleži ne uveljavljajo svojih lastninskih pravic. Tako živ.! kraljica Sailotte mirno s svojim 20.000 podložini'Vov na 32 večjiifh in okr©2 120 mamilih otočkih, kjer se je obranil kotiček prave e>reče. Komunalno gospodarstvo, ki je bilo običajno na teh Makih pred prihodom EvroocPv. n-udii vsem prebivalcem prehrano. Prebivalo- Tomsa so pa v kulturnem pogledal daleč pred drugimi oto-čani. Njihova kraljtica, e-tara zdaj 36 let, je bila vzgojena na Novi Zelandiji in v »svoji domovini je poskrbela ljudsko Šolstvo tako, da zna skoraj vsak državljan citati in pisat:. Poleg tega eta na otoku Tongatabu gimnazija in obrtna šola. Dolgov država ninva, davki so malen kostni, prebi valstvo živi svobodno in po svobodni volji si voli pr.slance. Ta dr-žavca ima tuoL Ročne sranate za abesinsko armado Iz Addis Abebe prinašajo orijenta'rki listi zanimiv© vest, da izdeluje ustanovitelj velike orožarne v abesinski prest »irvci Armenec Seferian na dan nad 1000 ročivh granat za abesinsko armado, ki res i'.masko brana svojo domovino. Cesar Haile Selassie je sam pregledal v tej tovarni izdelam: gTa-nate in bil je z »njimi zelo zadovo'jen. Tudi šef abesinskega generalnega štaba general Udoldi Johannes se je zelo pohvalio izra* zi\ o kakovosti v Armenčevi tovarni rzdela-nih granat. Za poskušnjo je cesar sam vrgel nekaj ročnih granat in takoj je naroČil, naj jih izdeluje tovarna še več. V Sc-fenanovi tovarni izdelana granata tehta 300 gramov in ima lesen držaj. Spreten vojak jo lahko vrše 50 m daleč. Do polovice novembra je izdelala ta domača to-nica nad 100.000 ročnih granat in 500.000 komadov orožia ter izročila vse to obe* sinslci armadi Tovarna dela n©č in dan in v nji je zaposlenih mnogo izšolanih strokovnjakov. Omeniti treba, da je armenska kolonija v Abesriniji dokaj močna in stara. Armenci se pečajo s trgovino. industrijo ter uvozom in izvozom orožja. Med njimi so tudi državni uradniki, zdravniki, lekarnarji in obrtniki. Razmerje Armencev do Abesincev je prijateljsko. Mnogi Armenci so poročeni z Abeainkamđ, ki so zelo marljive in zveste žene Tudi žena Seferiano-vega brata je Abesinka in govori gladko armensčino. Sreča izgubljene hčere Pred 17 leti je povabil prijatelj mlad^» vdovo Ano Lauristonovo v Koda nju na izlet z avtomobilom. Izlet se je končal nesrečno. Avto je zavozil v drevo, izletnike vrglo iz njega in težko ranjene so prepeljali v bolnico, samo 2 letna hčerka Lauri-stonove se ni pobila. Slučajni priči avtomobilske nesreče sta bila dva air?riška zakonca, ki sta odpeljala otroka v svojem avtomobilu, Lauristonovi pa sta pustila svoj naslov, da bi prišla po hčerko, ko bi okrevala. Dolgo je ležala v bolnici, končno jo je pa zapustila, toda svoje hčerke ni več vi* dela. Takoj ko je prišla v bolnici k sebi, je vprašala jx> otroku, pa so jo potolažili, da je v dobrih rokah. Listek z naslovom dobrih ameriških zakoncev se je bil izgubil in tako je bila uboga mati brez moči, pa tudi policija ji ni mogla pomagati. Otroka niso mogli najti. Celih 17 let ni imela Lau-rislonova o svoji hčerki nobenih vesti, še nedavno je Čitala v danskih novinah, da je umrl v Ameriki bogat industrijec, ki jaj zapustil vse svoje premoženje adoplirani hčerki rojeni na Danskem. V poročilu o njegovi smrti je bilo omenjeno, da jo je rešil kot otroka pri avtomobilski nesreči. I-au* ristonova je takoj slutila, da gre za nj^no izgubljeno hčerko. Odpeljala se je v Ameriko in izkazalo se je, da se ni motila. Našla je svojo zdaj že odraslo hčerko, ki je podedovala milijone Ekspedicija na Pamir - Povabljenim gostom so te dni prvič po* kazali film, ki ga je izdelal s pomočjo švicarskih tvrdk vodja ekspedicije na Pamir Lorenz Saladin. Film se začenja na kolodvoru v Curibu, odkoder je krenila ekspedicija na pot in nas vodi preko Moskve in Orenburga v Isfaro. Z nosači gremo dalje v rodovitno Tamingansko dolino, kjer je vegetacija močno podobna alpski. S kirgi-skimi nosači se jc vzpela ekspedicija na 4.700 m visoki Pik Zerin. 13. januarja se je združila Saladinova ekspedicija s skupino sovjetskih geologov, s katero je krenila preko Oasikejskega sedla v turkestanske gore. Tam je bila pot že mnogo težja, vtndar je pa dosegla ekspedicija vrhove do O.000 m visokih gorskih orjakov. <*?lani ekspedicije so doživeli ra/lićiia presenečenja, ki se niso omejila samo na premagovanje gorskih grebenov. Glavno mesto Turkestana Taškent, ki šteje zdaj 5o5.000 prebivalcev, velja še vedno za trgovsko središče srednje Azije. Stare mošeje, obložene s krasnimi mozaiki, pričajo o visoki sronnji stare kulture. O strojih tu nimajo pojma, vse se dela na roke. Krasni i/ddki pričajo o veliki spretnosti domačinov, pa tudi o njihovem smislu za lepe oblike in barve Okrog Isfare se razprostira io veliki sadni vrtovi. Ekspedicija je zbrala mnogo dragocenega znanstvenega gradiva. Iz Semiča = Pojavili so se divji prašiči. Semiški in okoliški kmetje so se pogosto pritoževali, da jim divji prašiči povzročajo veliko škod©> a nekateri so celo tožili lovce za odškodnino. Slednjim to seveda ni bilo všeč in so ščetinarje noč in dan zasledovali, vendar pa brez uspeha. Prejšnji teden sta jo lovca Strumbelj Franc in skala Lojze spet mahnila na lov in imela sta srečo, že nad vasjo Podreber sta našla sled divjega prašiča, a tudi psi s© takoj pričeli ganiti in prav kmalu s© prašiča izsledili ter prignali do lovcev, štrumbelj, ki je na glasu spretnega lovca, ga je že s prvim strelom zadel v glavo, da je na mestu obležal- Ko sta se mu lovca približa-la( sta osupnila. Pričakovala sta namreč, da bosta našla mladičat a je bil že starejši mrjasecf ki je tehta] nad 130 kg. —- Posledica znižanja uradniških plač. Znano je, da Ljubljančani že dolga leta radi zahajajo v naše kraje, kjer prav poceni kupijo grozdje, vino, kostanj in druge pridelke. Zlasti radi so obiskovali idilčni Kot pri Semiču, ki velja za eno najlepših vusic naše okolice. Tudi letošnje poletje je bilo precej kupcev^ ki so kupili sicer malo, a vendar le tudi s takim skromnim nakupom pomagali našemu kmetu. V zadnjem času so popolnoma izostali in kmet ne pride niti do najmanjšega zaslužka več. sli, lepote. Milina njenega bitja je na mah osvojila mojo otroško dušo. In Peter? Njemu je bila mati Oboževal in ljubil jo je. Danes naj bi bito torej dvajset let, kar je umrla? Ne spominjam se dobro vsega. To torej ga ja tako stri o ? Mirno čakam, da prične znova. — Dva dni poprej smo pokopali njenega moža. Avstro-Ograka ga je obtožila vohunstva v korist Srbije — sam si je pognal kroglo v glavo. Dva dni, vse do rx>greba, je blodila molče, brez solza po svojih sobah. Nikogar ni videla, z nikomur spregovorila. Moj oče je uredil vse formalnosti pogreba-Greta, razvajena in negovana kakor dete, je bila naenkrat postavljena v kruto vsakdanjost življenja. Po pogrebu jo je zlomilo popolnoma. Zrušila se je nezavestna. Dolgo je trajalo, da si je opomogla. — Vidim jo, — govori Peter tiho, s pogledom v piostranost, — kako gre v sosedino sobo iskat pisana svojih dekliških let. Ko prestopi prag spalnice, se zdrzne. Nehote jo obide misel: Kaj če ni mrtev? Če leži v postelji kot ponavadi? In med tem, ko privi ja luč, trepeta je čaka trenutka, ko ga ugleda sredi sobe. Na pepelniku še leži ogorek cigare, kakor bi ga bil pravkar odložil tja. Odpre omaro. Njegove obleke vise lepo v redu, le on, središče vsega tega — manjka .. • Zakaj ostanejo obleke, ki so brezpomembne? Sedaj prične moliti, da bi se odprla vrata in bi vstopil on, kakor vsak dan. In da bi ji posušil solze in se smejal njeni plahosti. Da bi bilo konec njenega, mučnega sna. Zakaj naj bi se baš zdaj pokazala njena plahost? In njegova pametna, bistra, trezna in skeptična glava podlegla? Nastavi uho na vrata. Vse je tiho. Nihče ne prihaja, nihče ne odhaja- V bižj je strahotna, grobna tišina. Obupno se vrže na posteljo in glasno zaplače. Tedaj zapoje telefon. Ledeno jo pretrese zvok, glava ji šine kvišku; oči, lasje — vse boli... Prevarila se je Kdo naj bi jo klical tako pozno v noč? Razburjena kri je udarjala ob sence — to je bito, to — nič drugega! Toda ne, ne zdaj, zdaj! Zopet zvonec! NiČ več noče poslušati — neznosna groza jo je skoro strla. Tedaj ji šine v glavo misel, čudna misel. Z vso svojo dušo je želela čudeža. In zdaj se dogaja to čudo! Sredi noči je prišlo k njej, pri zaprtih vratih, skozi stene, iz vesoljstva prihaja njegov zvonki glas. Dvakrat zapored zvonec! Nobenega dvoma več! Od nekod prihaja k njej volja, ki jo klice k nevidni brezkončni žici. Mukoma vstane in stopi k telefonu. Še predno iztegne roko, sliši kakor zatemnjen krik poleg sebe. Z drhtečo roko dvigne slušalko. Sapa ji zastaja, napeto posluša. Enakomerno šumenje ji udarja na uho, kakor ritmični puls živega bitja. Nihče! Zdi se ji, da sem tu že večno v nežna nen prostranstvu m posluša — Vzrok je jasen, če pomiakiaio, da je večina nakiupovalcev, ki so ob nedeljah prihajali k nam, bila iz uradniških krogov, ki si po novem znižanju plač ne morejo več ničesar privoščiti. če nima uradnikf nima kmet a od kod naj potem vzame denar za davke, ki so kljub redukcijam plač še enako visoki? število rubezni je vsak dan večje in kmet obupuje zlasti v zimskih mesecih, ko je najtežje. Naši ljudje pravijo da bo Bela Krajina v kratkem kolonija beračev. m Delo itrekljevekih gasilcev. Kljub najtežjim časom, ki jih preži vi ja Bela Krajina, je letos aprila ustanovljeni gasilski četi na strekljevcu uspelo zgraditi lasten dom in v njem tudi skromen gledaiiaki ©dert ki naj bi služil prosveti na naši vasi. Prejšnjo nedeljo ao vrh kmečki fantje In dekleta prvič stopili na oder in lepo vpri-aorili Užitkarje«. Med odmori je igral domači tamburaški zbor pod vodstvom tovariša Simoniča. — Beraška nadloga. Zadnje Čase se po naših vaseh klati mnogo revevezev, ki se izdajajo za brezposelne, dasi s© večinoma delomržnezi, ki odklanjaj© vsako delo. Bilo bi potrebno da obdastva vse take potepuhe izženo v pristojne občine, ki naj vsaka skrbi za svoje brezposelne. Bela Krajina je itak siromašna in naš kmet pogost© v svoji dobroti odtrga od svojih ust prigrizek in ga da potepuhu ki tega ni vreden. = Rdeči petelin. PTejšnji teden, je nenadoma udaril plat zvona- Ljudje so v pozni večerni uri razburjeni planili na cesto in opazili, da gori pod kolod"vorom, kamor so se takoj napotili grasilci. /lobn i požigalčeva roka je zažgala niso, last, Matije Severja, ki je v njej tudi vinskn klet v kateri je imela shranjen© svoje vino Katarina Sever. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo težavno in je hi, šica pogorela do tal. Lastnik trpi n«d 25.000 Din. škode, ki bo le delno krita z zavarovalnino. Prošnja naših Sokolov. Sennski Sokol je mnogim rodoljubom in rojakom razposlal prošnje Za malenkostno podporoi ki bi z njo mogel dograditi Soknlski dom kralji Aleksandra, za katerega je bilo določeno, da bo svečan© otvorjen v avgustu prihodnjega leta, ob 35 letnici našega SokoLskega društva. Sokoli tudi teori potom prosijo vse onet ki so prejeli okrožnice, naj po svojih skromnih močeh na čekovni račun št. 12.104 nakažejo svoj prispevek in tako omogočijo dograditev najlepšega spomenika blagopokojnearru kralju Aleksandru. Iz Zagorja — Občinske volitve. Z odlokom notranjega ministra »o razpisane občinske yo, litve v občini Zagorje, ki sc bodo vršile v nedeljo 1«'. januarja 1936. Volišča bodo na treh krajih. 1. volišče bo ©bčinska pisarna za vasi Dolenja vas in Toplice ter Zargorje od črke A—ose**tniiku Han, čiču kar dva mrliča. I'mrla sta za tfifu-sem gospodar Hančič in njegov sin. Na smrtni postelji pa lezi še mati-vdova. Pri neki drujji družini sta umrla pred dobrini tednom dva otroka, kmalu za njtoia pa še oče. Da je bolezen tako hitro pobrala kar dve družini, je predvsem kurva nevednost ljudstva in pa velika beda, v kateri žive ljudje v tukajšnjih krajih. Nimajo niti za 6ol kaj šele za zdravnika! — Nov* grobova. V sred© 18. tm. je umrl na posiedic-ah oklepnega revmatiOTn«. Kos Drago, učenec 2. razreda zagorske ©.snovne šole. Pokopali sx> ga v petek, dne 20. tm. na tukajšnjem pokopališču. Preminula jc £*a Šm©n Marija v 86. letu starosti. Pokopali so jo na zagorskem pokopališču. Naij počivata v miru! Žalujočim naše sožalje posluša sum in diti in puls vseh stvari. Lahek zvok- Kdo dfflra tu? Pritisnila je slušalko tesneje k ušesu. Kdo diha, kdo? To ni bil več šum in dih vesoljtva in tresljaji žice! Tako diha le eno samo živo bitje! Človek! Morda — kdo?! Posluša, obraz mrtvaško bled. Zaječi: — Kdo tam? Glas prihaja od daleč. — Jaz sem tu. Ne žaluj — rueem mrtev. — Ne, ne, ne! kriči Greta. Sama sem vrgla prst na tvoj grob — ti si. — Ne jokaj, k tebi pridem! Otrpla v divji grozi hoće odložiti slušalko, a srce se ji napne kot mehur — usahne... Utihnil je. — Ti si pesnik. Peter... Srčno kap, vzrok njene hitre smrti, si motiviral psihološko- Mi vsi smo vzeli njeno smrt samo stvarno na znanje. —Nikdar nd bila bolna na srcu ... Toda tako bi se dalo tolmačiti, je šepetal odsoten. — Tako resnično bi moglo bati — toda kdo jamči — da je bilo res tako? Plašno me je pogledal. — Jaz. — Ti? In kako si razlagaš telefonsko zvezo z vesoljtvom? — Nisi me poslušala do kosca; na drugem koncu žice je stal desetleten deček v spalni srajčka, ki ga vroča želja, napraviti nesrečni ženi malo veselja — ni pustila speti... — Ti — Peter?! Pritrdil je molče. Stran 6 »SLOVENSKI N A R O D«,Sobota, 28. decembra 1935. Stev. 295 Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Soiota 28.: Vesela božja pot. Red. C. Nedelja 29.: Ob 15. Trije vaški svetniki. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdoL Ob 20. Moliere. Znižane cene. Ponedeljek 30.: Moliere. Red Sreda. Torek 31.: Ob 20. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota 28.: Trubadur. Gostuje dr. Adrian. Red A. Nedelja 20.: Ob 20. PrešmetUam grad. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 30.: Zaprte. Zaradi obolelosti g. Botetta se je moral spremeniti za danes in jutri operni repertoar. Drevi ob 20. se poje Verdijeva opera Trubadur za red A. Gostuje dr. Maks Adrian. >"a Silvestrovn bosta predstavi v drami in operi ob 2SL uri. Nedelja. 29. decembra. S 00: Napoved čaAa, porcč-ila. objava sporeda. — 8.16: Telovadba (S. Ciril šous kiil). —" 8.45: Mary Udovič in Jo^ipi^a ajajnše pojeta vesele narodne pesmi (na Pb^čab). — i-15: Prenos cerkvoue glasbe 12 erane. cerkve. — 9.4/S: Versko predavanje (P. dr. Gvvlo Kant). — 10: Koncert ras tfijskega orkestra; vmes gorenjski trio (sodelujejo gg. Stanko Avgust (batmoaL-ka», Rudolf Ahačič (kitara). Dežman I. (ti tre). — ll.-lu: Mladinska ura: Gdč. Mani-ca Komanova kramlja z otroki. — 12.00: iNaPoved ća^a, objava sPore'la, obvestila. — U3.15: Kar želite, to dobite (plošče po ieljan). — 15.00: Fagot salo s spremi jeva* njctm klavirju (igra g. Soparnik, pri kla* VrTjn g. prut. Marjan Lipovšek). — 16.00: Gc^pr. Hmjska ura: O prebrani (gdč. Anica T^azarj. — 16.15: Razvoj slovenske draan«: V. ura. I, Uvodno predavanje; II. J osi P Ogrinee: v Ljubljano jo dajmo — ve&elos igra — igrajo g. A. Daniio, ga. Danilova, člnaii radijske dramske družine. — 17.30: Polka za Polko (plošče). — 19.30: Nacionalno predavanje- — 20.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 20.15: Prenos ceikveiiega koncerta iz šentpeterske cerkve. Prireditelj: Društvo sv. Cecilije za šentpeteisko župnijo. — 21.30: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Na Poved časa. vremenska napoved, Poročila, objava sporeda. — 2*2.15: Ura plesne glasbe, igra radijski jizz, refrene noje g. Mirko Premete. DANES POJE ZADNJIKRAT KIEPURA Ne "zamudite njegov najlepši in zadnji evropski film Ljubljenec vseh žena Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16.. 19.15 in 21.15 uri JUTRI PREMIERA VESELOIGRE »SEN SILVESTEKSKE NOČI« KINO UNION TEL. 22-21 TEL. 22-21 Ponedeljek, 30. decembra 12.00: Koračnice (Plošče). — 12.45: Vre« imenska uaipoved, poročila. — lo.OU: Nap d. ved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: lz ruBošh operet (plošče). — 14.00: Vremensko poTOCJIo, borzni tečaji. — 18: Zdravniška ura: O alkoboličnih motnjab (g. dr. Bogomir Magajna). 18.20: Saint Sa; "ee: Z/ivaiLski karneval (plošče). — 1S4U: Kulturna kronika: O letošnji prevodni literaturi (g. Ljudevit Mrzel). — 19.00: Na5 Poved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporo la, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Koncertne sna te (radijski orkester). — 22.00: NapQved ča«a. vre- menska napoved, poročUa, onjava &poxes da. — 22/, 5: Prenos plesne glasbe \z kavarne >Nebotićnikc. Torek. 31. decembra. 12.00: Za smeh in kiatek čas (Piošče). -3 2.43: Vremenska naipoved, poročiia. — 13 Napoved ca>a, objava sPoreda, obvestila. — 1U.1S: Za ples in kratek čas (plošče). — 14: Vremensko Poročilo, borzni tec-aji. — 18.00: Nagovor lavantinskega škofa g. dr. Ivana Tomažiča. Pete litanije; Zahvalna pečeni (prenos iz mariborske stolnice). — 19.00: Napoved ča-sa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20 00: Valček Za valčkom (plošče). — 20.20: Zvočna šala. _ 20.40: J€s=e Crawfond igra na vurji^kin orgJah (plošče). — 21.00: Velik pester Ve* čer: Siarcmu letu v slovo! (Javna prireditev v dvorani Trgovskega doma) S^le; bujejo: Radijski orkester, ga. Marta Ober. waj lerjeva. konc. pevka, gdc. Igpč Jepa. g. Jože Gostič, član ljubljanske opere. g. Avg. Stanko s svoj-o harmoniko, g. Franc Petan (orglice), terce t sester Stritarjevih, kvartet: Fantje na vasi, pevski jazz;kvar. tet, kmečki kvintet »Hmtaiirac, R0any. jazzT člani narodnega gledališča, člani ras dijake dramske družine, konferemcierji. gg. Danilo Bu<"ar. Mirko Kragelj. Franc Zupec jn drugi. — radijski orkester g. Drago Marin šijanec. — 24.00: Novolet. ni poz 'irav vedska postaje. — 24.15: Prt', nos plesne godl>e i*z dvorane Trgovskega doma. Igrata izmenoma raiiijski orkester in Ronn-r-ja^z. Iz Metlike — Silvestrovanje naših športnikov. Sicer že precej tradicionalno metliško zimsko dolgočasje bodo letos poživili člani našega agihrega SK »Metlike«, ki bodo na Silvest-rovo v prostorih naše Čitalnice priredili prav pester večer. Začetek ob 20. a dobre jedače in pijače seveda ne bo zmanjkalo vso noč do zore. Prepričani smo. da bodo na'še vrle športnike obokali vsi Metličani in privoščili sebi prisrčno zabavo, njih pa s svojim obiskom moralno in gmotno podprli. Popustil bi — Gospa, dajte mi dinar vbogajme. brez rok sem. — Saj Jmate ©no roko, klobuk držite v nji. — No, pa mi dajte samo 50 par. LAKOTA IN OELO — Dajte mi vbogajme, gospodična, od lakote umiram. — Zakaj pa ne delate? — To ne gre, gospodična, kajti če delam, sem še bolj lačen. Razočaranje i'rva prijateljica:'Uboga Vera. ta zakon jo je res razočaral. Druga prijateljica: Kako to? laz sem pa rmslila, da sta se vzela iz Ijubezrui. — Saj sta se, toda ona ni dobila niti polovice toliko poročnih daril/ kakor j*h >c pričakovala. ZAHVALA Vam vsem. ki ste sočustvovali z nami, obsuli s cvetjem krsto in spremili na zadnji poti našega nepozabnega pokojnika med. univ. prof. DR. EDO ŠLA JMER~ JA iskrena hvala! Predvsem izrekamo najtoplejšo zahvalo zastopstvu jugoalovenske vojske, mestne občine ljubljanske, stanovskim tovarišem in zdravniškim korporacijam, deputacijam raznih Sokolskih društev ter ostalih narodnih društev, upravam in ravnateljstvom Ljubljanske kreditne banke in tovarne Saturnus d. d. v Ljubljani. Dalje se zahvaljujemo najiskreneje gospodu divizijskemu generalu Nedeljkoviću, brigadneniu generalu Jovanoviću in gospe častni dvorni dami Franji dr. Tavčarjevi za poslednjo izkazano čast. Zlasti se zahvaljujemo najprisrčneje gospodu dr. Juru Adlešacu, predsedniku mestne občine ljubljanske in gospodu dr. Valentinu Meršolu, predsedniku društva zdravnikov za ganljive poslovilne besede. Prisrčno hvalo izrekamo tudi čč. duhovščini in čč. sestram usmiljen-kam, v prvi vrsti pokojnikovim bivšim sodelavkam iz sanatorija Leon išče, posebno č. sestri prednici Leopoldini, ki mu je zatisnila blage oči. Prav posebno zahvalo smo dolžni gospodu dr. Josipu Arku, ki je z brezmejno požrtvovalnostjo pokojniku lajšal trpljenje, nam pa stal v najtežjih urah kot prijatelj ob strani, kakor tudi pokojnikovemu dolgoletnemu zvestemu prijatelju g. primariju dr. Ivanu Jenku za toiažilne obiske. Nepozabni nam ostanejo prisrčni dokazi iskrenega prijateljstva vseh prijateljev, znancev in sosedov. Posebno se še zahvaljujemo g. Renčelju za požrtvovalno pomoč. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 2. januarja 1936. ob 9. uri v župni cerkvi v št. Vidu nad Ljubljano. NA POLJANAH pri Št. Vidu nad Ljubljano, dne 28. decembra 1935. RODBINA PROF. DR. KDO ŠLAJMKRJEVA LI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za pismene odgovore glede maiin oglasov je treba prtložitJ znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POSEBNO VELIKO IZBIRO cenenih Hubertu? plasčev in lepo krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra c. 14. 4/L VEČ KUHARIC, služkinjf natakaric in začetnic rabi posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova 7/11 Za odgovor znamko 2 Din. Telefon 31—09. 3052 Beseda f»0 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Za praznike vina tez nlieo! 7.— S.— «>._ \\ — VI.— 14-.— 5. -- Halo^ko belo Srbsko črno Cviček Rizling Silvanec Buteljčno l. 1982, Jaholrnik sladki Znanje: Trt)pinovec Slfvovfca Rroševec BrinjeVe« kakov tudi it r. Din .tr. Din 22.— * 24.-., » 28-.. - 32.-tine likerje, razne konjak desertna ^na Vam nudi po konkurenčnih cenah ter «e prinorota: >Bulfet« S. J. Je-raj, Ljubljana Sv. Petra C38. POZOR! POHIŠTVO SAV\! Največja izbora vsakovrstnega pohiStva — sobnih in kuhinjskih oprav* Spalnice od 1G0O Din. omare 375 postelje 150 „ kuhinjske oprave 700 „ ku!iinj?ko kredence 400 „ kuhinjske mize 120 „ kuhinjski stoli 50 „ madraci 200 žični vložki 90 „ otročje jx>stelj. 325 „ dobi se najugodneje na obroke. Vzamemo knjižice in prepis Mestne hranilnice. Mizarstvo >Savat. Miklošičeva G. R2/L Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din KAVAKNA več>r koncert, ster. pjevačice, ure zjutraj. STRITAK vsak salonski orke-Odprto do 4. 90VL ZA ZIMO VA3! NUDI pernate odeje po Din 500-000* 6r)0-7C0, svilene odeje, izgotov* liene pernice od 230 do 450. >deje iz vate. volne in puha po naiiiižjih cenah. Pred nakupom družic, poglejte pri meni. RUDOLF SEVER Marijin trg 2. S3/L. 50 par ENTLANJE. ažuriranje, vezenje zaves. perila. monogramov, gnmbnice* veiika zaloga perja a 0.75 I>in. »Juli-lanac, Gosposvetska 12. 93, L Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmam'ši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežhance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na Din 2. Vpisovanje dnevno. Pri-četek noves*a tečaja 7. januarja. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. 3655 Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din OSEBA, ki ima Din 20.000, dobi sanio* siojuo mesto. Plača Din 2000 mesečno. Za denar popolno jamstvo. Ponudbe na podružnico »Slov. Naroda : v Celju pod značko: Nastop t-ikojc. 9656 SOB GOSPOD aH DIJAK se sprejme v čisto zračno sobo kot sostanovalec k uradniku. Aleksandrova c. 7/II levo. Telefon 31—09. 3653 DOPISI Beseda 50 par. davek 3.- Din Nalmanjši znesek 8 Din DVIGNITE PISMA v upravi --Slov. Naroda-: Cen-triiin 2849. Donosno podi-1]6 oQ42. Gotovina. Hi&e v Ljubljani, Industrijski mlin. Ljubljana center. Lepi dom uradnika 3163.. Lepo stanovanje. Mladenka. Ne »iledam na starost, ampak na plemenito srce. Nezadovoljna. Otroški voziček 3407, Obrtniški teden. Moste. Promet. Prilika 1015"). Prijateljska vez 3271 Zna čajen 45—55, 30—40. 40—50 3416. 0207 a. OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev. motorjev, šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNIŽA-NE! CENIKI FRANKO! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna đvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. MALI OGLAS SLOV. NARODU IMAJO SIGUREN USPEH! BODOČNOST je za vas NEZNANA DEŽELA Ce bočete «poznatJ raco življenjsko pot, ne oklcva.te, axr.[uik pišite a-trologTi, ki bo nezmotljiv in zacoeijiv vodaiik Vaše življenjske areče* Gotovo &e Vam je te dogodijo, da ste prišli v nexnase kraje, kjer akte poznali cetst ia poti. V takem položaju se niste prepustili golemu olučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, l-j Valu ^oka/b, fcod in kam? /.akaj bi ne povprašali, kadai gre ea vaše najbolj zaželjeno spozna-nje. ta Vašo bodočnost? Zakaj tavate fW Ik-^S* v nege/tovoeti in trdovratno bodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi ioeegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam «re<5a utefe sadnji hip. Tu Va« morda čaka bogata, ljubeča i. na. ta Vas čaka k&rijera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite tvojih navad. Loterijski uspehi t-e Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate &labe številke in igrate ▼ nepovoljnem ftacn? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in ugibanjih, pišite a-trooara in ga vp» šajte za oeisvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spozna'i sme* Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreča in uspehom nasproti. Spoznali boste jeeno in natančno to, kar morate storiti ea blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vat i* sreče in Vam namenjene usode. Vsak das nam pošte prinaša dokaze našega dela In zahvale naših klijentov. Proeim. črtajte!: >Za vsebino Vašega cenjenega ispUa, t etirom na stadij mojega tivljenja in moje psihoanalize, se Vam napriarčneje zali val ju jem. Vsa Vaša pokvarila in nasveti »o ta mojo bodočnost življenjsko važni. Sen tel« r>resone>n, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opi* mojega prošlega Življenja te mojih neuspehov. Sedaj vam, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam vetne hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik. Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite Se danes Vaš roko-ms te rojstni datum tor 90 Din kot honorar ta Vašo :>sihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze. Stalna in točna s dresa se glasi: Crafološhi bureau — CELJE poštni predal 10 2? Si g* I Nihče naj ne zamudi ogledati si s cenami označena božična in priložnostna darila v krasno dekoriranih izložbah juvelirja M. JLGER-jev SIN, Maribor. Krasna darili* Na obroke. ulica is* Izredno po ceni Oeaik brezplačen TERPEMTMOVD NRO je izdelano na podlagi oftmega olja, zato da petita htoo skrajno možno befoo in čndo^dto Zahtevafte t>eđm* te Riviera V restavraciji hotela »METROPOL" (Miklič) se toči od danes naprej Cviček iz vfnofrradov dr. Stanovnika iz Trške gore. Lion Feuchtwagner: V 116 iiomao Maineiuk. ki se je ob cisti uri vrnil v Krad in kese] na preprogo v kotu vojvo-dove spalnice, je slišal, kako stoka Karel Aleksander v težkih sanjah, kako se preobrača v postelji in hropi. 18. Bilo je pozno zvečer, ko Je prispel naš učitelj rabbi Gabrrel Oppenheiiner van ^traaten v Hamburg v hišo svojega prijatelja našega učitelja rabbija Jonathana Eybesclmtza. Hiša je bila polna gostov, čestilcev in ljudi, ki so pi-išli po nasvete In čeprav so jim učenci neprestano zatrjevali, da sedi rabbi nad knjigami, da je zatopljen v misli in da ga nz< sme nihče motiti, niso hoteli oditi, ker so upali, da bodo videli še njegov obraz. Mnogi so bili prišli od daleč, da bi ga videH, iz prejšnjih rabbijevrh verskih občin, iz Krakova, Metza 5n Prage, pa tud: iz mnogo boli oddaljenih dežel, iz Provence in celo od Črnega mona. Ime Jonathana Eybeschiitza. hamburškega rabina, je bilo namreč deležno globokega spoštovanja naleč naokrog. Bilo je pa tudi daleč naokrog osovraženo. Ah, kako se mu je rogal nas učitelj rabbi Jakob Hirschel Emden, amsterdamski rabin, s kakšnim ledenim posmehom m zaničevanjem je govoril o njem, češ. da .e največji sovražnik Izraela, Talmu-da, rabinov in prave božje besede. Ime rabbija Jonathana Evtjeschutza je Žide razdvaialo. Na vseh šolah in molilnicah, na vseh smod;h se je bili boj za to ime. Ovijal ga je blagoslov s himnami, pa tudi roganje in zaničevanje. Kdo je Ml ta mož? Ali je bil to učen tahnudist. vesten, vnet, držeč se strogo obredov, strupeno prepirajoč se za vsako črko in braneč visoke stene zakona z vestno divjim krikom? Ali pa je razjedla v njem njegova filozofska, historična in zvezdoslovska veda pravo sveto vero ter napravica iz njega posmehljivca in sramotilca rabinske prakse? Ali resnično veruje v nauk kabale. ali se ravna po njem, je-li tajni učenec in privrženec mesije Sabbataja Zewija in blagoslavlja, pre-klinia in dela čudeže v imenu tega odre-šenika? Toda zakaj pregama z javnim prokletstvom Sabbataieve privržence in jih kaznme s svečanim prokletstvom? In zakaj zoper pošilja svo?e sinove na Poljsko k frankistorn, najboh gorečim privržencem tega skrivnostnega Mesije? Ali res pdše ta vneti pravoverni učitelj Talmuda pasma francoskim kardinalom in očetom jezuitom v Rim, proseč jih, naj ga postavijo za cenzorja hebrejskih knjig? ALi je to roganje, ali pomeni to, da je poveril zaščito svoje stroge rabinske pravo vernosti proti vsem takim sum-ničenjem hehnstattskemu profesorju Karlu Antonu, svojemu bivšemu učencu, ki je pa postal kristjan in zagovornik krščan skega evangeltija? Globoko so se priklonili učenen rabbija Jonnthana. ko je vstopM rabb; Gabre!. Mir s teboj, :e pozdravi'1 in zaprta mojstrova vrata so se odprla pred njim. V svita biči; ki ie svetila v delavnici, ;e sedel rabb: Jonathnn Evbeschiitz. najpre-metenejši in naibistrourrmeiši med l;udmi. Smehlial se je prijazno, koketno in radostno iz svoje mogočne široke brade, bele kakor mleko m lahno razčesane na način kabalistov, smehljal se je golobra-demu. osuplemu gostu. Vse na niem je bilo okroglo m zadovoljno. Toda to ni niti najmani škodovalo njegovi dostojanstvenost1*. Na sebi je ime! neizmerno dragocen dolg kaftan iz težke svile; roka. ki jo je b'l pomoli v pozdrav iz širokega rokava. ;e bila ze!o majhna, bela in negovana. Pod mogočno belo valove jo brado se je smehlja! prijazen obraz, sko- raj rožnat in brez sledov starosti. Samo nad nežnim majhnim nosom in nad rjavimi očmi, mirnimi, razumnimi, lokavimi in vendar globok™, so se vile navpično v belem mesnatem izbočenem čelu tri brazgotine, tvoreče šin začetno črko najsvetejšega imena Saddai. Ne jezi in ne zgražaj se nad menoi, moj brat in gospod, — je pozdravil gosta hebrejski. Smehljal se je in v njegovem nasmehu j? bilo spoznanje slabosti, koketnost, zavest krivde in celo nekaj hudomušnosti. Iz vse nregove pojave je pa dihala magična, uteho prinašajoča lu-bezniivost. Toda rabbi Gabrielu ta magija ni mogla do živega. V njegovih prevelikih, kalno sivih očeh nad maihnim ploščat-'m nosom je bila zapisana žalost, a iz težkega, širokega nizkega čela nad gostimi obrvmi, se je širila dušeča tesnoba. Rabbi Janathan r"ybeschiitz pa ni hotel, da bi prešla ta tesnoba tudi nanj. Ali si že cital? — je vprašal živo in skoraj veselo, — si že čital novo polemično razpravo tega honigwaldskega RKstinca? To so b;li na i važnejši spisi onega Jakoba Hirschla Fmdena. amsterdamskega Rtbfaa. negovega najhuišega nasprotn -ka. Zdaj ie izstrelka ta dobričina prot* me 1 ni dvanajst paskvilov, /a\ vsako izraelsko pleme enega, je nadaljeval rabbi in njegove rujave. razumne, lokave oči so se smejale porogljrvo jg zadovoljno. Jakob Hirschel iz Amsterdama je postal hudo-mušnež. Z drobno, lepo negovano roko je obračal velike liste spisov. Ubožec, e teal z ironičnim sočutjem, vse mora b-ti jasno, vse mora biti prozorno, vse mora biti kakor beli dan. On ne sluti, ta puhloglavi, itemozgani posmehljivec, on ne razume, da je posušena roža samo seno in da ie samo za vola. !n kimal je porogliivo z nežno glavo, z dolgo gosto belo brado. Toda njegov glas ni mogel zbegati rabbija Gabriela. Zakai si. izobčeval učence Sabbataja Zewiia? — je vprašal z osornim glasom. — Zakai se izmikaš m izvijaš, zakaj? Zakaj se daš zagovarati po goju z njegovo glupo, jalovo zof^t-ko? Zakaj ne odložiš svoiega mesta? Mar je tako važno da si rabin v Hamburgu in da imaš svoje sobane vedno polne liudi? Zakaj si — in v njegovem glasu je zazvenela obtožba in gTožnia - - tajbtM samega sebe? Jonathan rTvbeschutz se je nmejal prijazno in brezskrbno iz svo>e dolge brade^____ K titra j domače blago! Iftefaje Josip Ztrpančič, — Za >Narodno tiskarno« Pran Jezerdek, Za upravo In tnaeratnl del Usta Oton Christor. — Vsi v Ljubljani.