PsStnin* plaSana v gotovini
Maribor, ponedeljek 8. aprila 1935
»•v. 80	^	*	fXV,	)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
OrMmitvo In uprava: Maribor, Qospoakaul.il / Talaton uradnlitva 2440, uprava a**t Uhaja razen nadaija In praznikov vaak dan 1B- url ' Valja maaaSno prajaman « uprav) ali po poStt 10 Din, dostavljan na dom 12 Din / Oglasi p« ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani > Poštni čekovni račun St. 11.40«
JUTRA
99
Še beseda o čuvanju nacionalne posesti
članek, ki sle ga nedavno objavili o dogodkih v našem obmejnem ozemlju, kjer tudi še danes slovenska posest sistematsko prehaja v roke anacionalnih elementov, celo inozemcev, zlasti Avstrijcev, vsebuje nedvomno mnogo bridkih resnic. Za mene pa je vendarle ostalo od-Prto vprašanje: ali je umestno apelirati Predvsem ali morda celo izključno na dr-^v0 in njeno intervencijsko dolžnost, ali Pa morda vendarle leži prva in glavna dolžnost, čuvati- našo nacionalno posest, na ramah privatne organizacije in iniciative?
Gotovo je, da je tudi državna oblast poklicana, da preprečuje penetracijo svojega ozemlja s tujerodnim, zlasti z inozemskim elementom, ki nedvomno zasleduje Bri sistematskem okupitanju naše slovenje posesti svoje posebne cilje. Razni do-Sodkj tekom zadnjih mesecev v naših obmejnih krajih, kakor n. pr. pobiranje podano sprejemanje in pogoščevanje hitler-hitlerjevske revolucije v Avstriji, navdušeno srejemanje in pogoščevanje hitlerjevskih beguncev s strani naših Nemcev, članki v raznih avstrijskih in nemških časnikih in časopisih, v katerih se še vedno govori o naših slovenskih krajih, da so nemška posest in »neodrešena zemlja« — vse to in še marsikaj drugega nam dovolj jasno dokazuje, da aspiracije pangerman stva in njegove skomine po našem ozemlju niso ponehale. In ker dobro vemo, da so inspiratorji in mnogokrat tudi pisci teh e^nkov naši državljani nemške narodno-!' ki potom navidezno nepolitičnih orga-'''Zacij vzdržujejo zveze z nemštvom v Atriji in Nemčiji, so za nas na drugi strani izven vsakega dvoma tudi tendence pri sistematskem prodiranju domačega lp. tujega, pri nas prvenstveno nemškega e‘ementa v našo slovensko nacionalno po-Sest. Ako imamo vse to pred očmi, morajo prav gotovo obsojati ukinitev svoje-casne uredbe o posebnih komisijah, ki so s svojim vetom preprečevale nakupovale slovenskih posestev po tujerodcih, slasti inozemcih. Ako se je svoj čas uki-njla uredba iz strankarsko-političnih nagibov in razlogov, je danes gotovo drža-va dolžna, v kakšnikoli obliki zasigurati Sl pravico kontrole nad gibanjem posestnega stanja zlasti v nacionalno najbolj pb£utljivib prede'ih naše domovine. V svo 'eni velikem državnem in nacionalnem in-‘eresu mora tudi državna oblast gledati in skrbeti, da ostane naše ozemlje čim bolj cisto od tujerodne navlake, zlasti inozemske. ki nikdar ni in ne more biti zvest in Zanesljiv čuvar naše domovine.
, Vendar pa bi naravno zahtevali preveč, aK° bi hoteli vso to skrb in dolžnost nabiti državni oblasti. Nasprotno: v pralnem pojmovanju čuvanja in obrambe jjaše nacionalne posesti se moramo zavedi, da so za delo v tej smeri predani pozvane naše narodne in narodno-fambne organizacije in ustanove, naša larodna društva, predvsem seveda Nadina obrana, Ciril-Metodova družba itd. ' gotovo ne povemo nič novega, ne-So Ponavljamo samo staro pesem, ki je ,)a tla žalost še vedno nova, ker se vse te '•aše organizacije, vkljub mnogokratnim Pozivom in poskusom, še do danes niso ^»vzpele do enotnega in sistematskega pla na tem področju. Ponovni klici po takem sistematskem delu v nekakšni eksekutivi vseh naših nacoinalnih društev 'n organizacij so pač imeli uspeha v toli-*°- da je prišlo do kake ankete, toda realnega. konkretnega programa, kako evi-Cnco in obrambo naše nacionalne posesti °rKanizirati do zadnje najmanjše edinice
Francoski memorandnin zo Ženevo
Samo moralna obsodba Nemčife - Vzhodni pakt pokopan - Angleško stališče — Italija zahteva čiste račune — Tri edine možnosti
PARIZ, 8. aprila. Na sobotni seji vlade je bil po referatu zunanjega ministra Lavala sprejet memorandum francoske vlade, ki ga bo predložila konferenci v Stresi in pozneje Društvu narodov. V tem memorandumu bo, proti pričakovanju, zahtevala francoska vlada samo moralno obsodbo Nemčije zaradi kršitve mi rovne pogodbe v zadevi vojaških klavzul. O kakih sankcijah ni nobenega govora. ker je, kakor se zatrjuje, dobila francoska vlada iz Londona in Rima obvestilo, da Anglija in Italija na to ne bi pristali. Laval je na seji obvestil ministre, da je načrt vzhodnega pakta propadel ker sta proti njemu še vedno Poljska in Nemčija, Anglija pa ostaja pri svojem starem stališču, da ni pripravljena garan tirati tega paleta z nobenimi novimi obveznostmi. Laval je izjavil, da bo ireba poiskati neko novo pot za zagotovitev miru v Evropi, zlasti pa v vzhodni «
LONDON, S. aprila. Na konferenci v Stresi bo najprej prečitano poročilo sira Simona in lorda Edena o razgovorih v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Pragi. Po tem poročilu se bo po informacijah iz angleškega zunanjega ministrtstva, razpravljalo samo splošno o vseh onih vprašanjih, ki pridejo na dnevni red posebne nove konference, na katero bodo povabljene še nekatere druge države, najbrže Nemčija, Rusija in morebiti tudi mala antanta ter balkanska zveza.
RIM, S. aprila. Italijanska vlada bo zahtevala v Stresi, da se angleški in fran coski zastopniki pridružijo italijanskim zahtevam, da ne določijo vse tri države samo enotnega stališča pri razpravljanju o vprašanju nemškega oboroževanja v svetu Društva narodov, ampak da se v Stresi sprejmejo tudi že konkretni sklepi nadaljnje akcije za zagotovitev evrop-
skega miru. V Stresi se morajo tudi proučiti vprašanja vojaške enakopravnosti Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Tam se ne morejo voditi diskusije na bazi sugestij, ki so jih angleški državniki prinesli iz Berlina, Moskve, Varšave in Prage. Preden se v Ženevi napravijo kaki sklepi, se mora v Stresi doseči sporazum med Francijo, Italijo in Anglijo. Glede Avstrije je treba pospešiti akcijo za ustanovitev podonavskega pakta, In sicer tako, kakor je določen v francosko-italijanskem sporazumu od 7. januarja t. I. Še pred konferenco v Stresi bi se zaradi tega moral dobiti načelni pristanek vseh držav, ki naj zagotove neodvisnost in integriteto Avstrije. V tekočem tednu se bo treba tako končno odločiti za edine tri možnosti:	1. sodelovanje z Nem-
čijo; 2. sporazum proti Nemčiji ali 3. r^* bitje front in odgovornosti.
R sita odklonila sološni »akt
SOVJETI ZAHTEVAJO SKLENITEV SEPARATNEGA FRANCOSKO-RUSKE-GA PAKTA. LAVALOVO POTOVANJE V MOSKVO.
PARIZ, 8. aprila. V soboto zvečer, malo prerl 20. uro, je prispel sovjetski on-slanik Potemkin v francosko zunanje ministrstvo in izročil zunanjemu ministru Lavalu odgovor svoje vlade na načrt splošnega vseevropskega varnostnega pak ta, ki so ga bili izdelali na Quai d’Orsayu. Razgovor obeh državnikov je trajal več kot pol ure. Iz političnih krogov se izve, da jc sovjetska vlada načrt splošnega evropskega varnostnega pakta odklonila in vztraja pri zahtevi po sklenitvi direktnega francosko-ruskega pakta. Sovjetska
vlada je pa pripravljena posebni medsebojni pakt tako formulirati, da bo v skla du z načeli Društva narodov. Laval je obljubil, da bo s tem nastali položaj na novo proučil. Ob tej priliki je bil določen tudi datum Lavalovega potovanja v Moskvo. Laval bo odpotoval iz Pariza po Veliki noči, tako, da bo 25. aprila v Moskvi, kjer bo ostal tri dni, nato pa se bo na povratku ustavil še v Varšavi. Datumi tega potovanja so pa vendarle še odvisni od poteka konference v Stresi in trajanja zasedanja Društva narodov.
Hitlerjeva zmaga v Gdansku
GDANSKA, 8. aprila. V Gdanskem, ki ie samostojna država pod vodstvom Društva narodov, so bile včeraj volitve parlamenta, ki so potekale v nailepšem redu in miru. Zmagali so nepričakovano visoko narodni socialisti (Hitler), ki so dobili 139.20« glasov (30,000 več ko zadnjič). Socialni demokrati so dobili 37.530 glasov (zadnjič 37.882), centrumovci 30 tisoč 059 (31.336), komunisti 6880 (14 tisoč 460) in bojevniki 750 glasov. Poljaki kot manjšina so dobili tokrat 8100 glasov (zadnjič 6734). Tako so dobili hltlerjevcl sami skoraj 140.000 glasov, vsi ostali pa skupaj 93.000. Gotovo postane sedaj narodni socialist predsednik parlamenta, ki je obenem predsednik vlade in države.
JUSTIFIKACIJA V ŠPANIJI.
OVIEDO, 8. aprila. Voditelj vstasev Torres, je bil včeraj justificiran.
Strašna nesreča pri dirkah
PARIZ, 8. aprila. Včeraj popoldne se je dogodila ob priliki avtomobilskih dirk v Chateau-Thicrryju velika nesreča. Italijanski dirkalec Cattaneo je zadel 100 m pred ciljem v obcestni kamen, ki je avtomobil zavrtel in ga usmeril med množico gledalcev. Pri tem je avtomobil povozil 20 ljudi, od katerih so bili trije takoj mrtvi, ostale pa so morali prepeljati nemudoma v bolnišnico in so nekateri v brezupnem stanju. Na kraju nesreče so ležale človeške noge in roke čisto odrezane od teles in vsa 200 m dolga pot je bila polita s krvjo.
MADŽARSKE VOLITVE.
BUDIMPEŠTA, 8. aprila. Včerajšnje volitve v sedmih okrajih z javnim glasovanjem, ki so bile potrebne kot ožje volitve med kandidati, ki niso dosegli potrebne večine glasov, so izpadle tako, da je dobila vladna stranka 6 mandatov, brezstrankarji pa enega.
v p.aših obmejnih predelih, do takšnega programa do danes še ni prišlo. A dokler tega ni, dokler ne bomo v nekem Narodnem svetu, ali kakorkoli se naj že takšna eksekutiva imenuje, imeli točne evidence vsakega, tudi najmanjšega posestva, vsakega, če hočete tudi kočarja in viničarja, evidence o njih gospodarskem in finančnem položaju, o uplivili raznih anacionalnih elementov nanje, o njihovih namerah in željah glede eventualne prodaje posest-
va itd., dokler takšnega podrobnega katastra ne bomo imeli, ni mogoča sistematska in stvarna obramba naše nacionalne posesti.
Smotreno izvedena akcija privatne iniciative v zvezi z močjo državne oblasti — to sta činitelja, ki edino v tesnem sodelovanju moreta nuditi garancijo za uspešno obrambo našega ozemlja v pogledu posestnega stanja.	v— s—
ROOSEVELTOVA POOBLASTILA ZA VOJNO.
WASHINGTON, 8. aprila. Reprezen-tacijska zbornica je izglasovala zakon, po katerem sme predsednik Združenih držav v primeru vojne postaviti vsa finančna sredstva naroda v službo države. Obenem sme predsednik uvesti tudi takoj splošno vojaško obveznost.
STRAŠNE POSLEDICE NOGOMETNE TEKME.
LONDON. 8. aprila. Pri nogometni j tekmi med Anglijo in Škotsko v Glasgo-j wu so nastali nemiri, katerih posledica jc j bilo 250 ranjenih. Pred igriščem se je ! zbralo okoli 30.000 ljudi, ki niso več mogli dobiti vstopnic, kar jih je tako razburilo, da so prebili policijski kordon in vdrli na igrišče. Pri tem je nastala taka zmešnjava in panika, da je bilo pohojenih in pomečkanih 250 ljudi in so nekateri tudi nevarno ranjeni. Reševalni avtomobili so morali ranjence neprestano odvažati v bolnišnico.
EKSPLOZIJA V INDIJI.
LONDON. 8. aprila. Včeraj dopoldne se je zgodila v neki tovarni za municijo pri Bombayju strahovita eksplozija, pri kateri je bilo 15 ljudi ubitih. Zaradi eksplozije so se v bližini porušile tudi velike skale ter popolnoma porušile neko lončarsko vas. Pod ruševinami je zasutih ven ljudi, tako da število žrtev še ni znano.
LETALSKA NESREČA.
KASSEL, 8. aprila. V bližini mesta sc je ponesrečilo letalo redne zračne proge Praga—Amsterdam, ki je bila otvorjena 1. t. m. Vseh 6 potnikov z obema piloto* ni a je našlo smrt v ruševinah letala, k« se je vnelo in je docela zgorelo.
BELGIJA PROTI TRGOVCEM.
BRUSELJ, 8. aprila. Zaradi devalvacij«* belgijskega franka so pričeli nekateri trgovci vkljub prepovedi višati cene, dasi so blago, ki so ga sedaj prodajali, kupili že prej. Vlada je zaradi tega uvedla prej iskavo in obtožila že doslej 350 trgovčevi
ZAPRTA UNIVERZA.
BUKAREŠTA, 8. aprila. Zaradi neprestanih spopadov med nacionalisti in Zidi< je prosvetno ministrstvo za nedoločeri čas zaprlo bukareštanako univerzo
Dnevne vesti
Aretacija roparskega morilca
URARJA TERTINKA NA KOZJEM VRH U JE UMORIL ŠMARTNA PRI SLOVENJGRADCU.
vakor smo v aVečemiku« poročali, so našli pretekli ponedeljek na Kozjem vrhu št. 25 v občini Brezno ob Dravi umorjenega tamkajšnjega urarja Franca Trtinka, ki je živel samotarsko in zelo skromno življenje. Sodna komisija iz Marenberga je napravila takoj ogled na kraju zločina in izvršila tudi obdukcijo, ki je ugotovila, da je bil Tertinek ubit z nekni topim pred metom. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in aretirali več osumljencev, dokler niso 4. trn. izsledili pravega v osebi Maksa Gašparja iz Šmartua pri Slovenjgrad-cu. Gašpar je bil kritičnega dne pri Ter-tinku, kateremu je prinesel v popravilo svojo uro. Med tem, ko je Tertinek popravljal uro, se je pa v Gašperju porodila peklenska misel urarja ubiti in oropati.
Zgrabil ga je zato od zadaj za vrat in ga
MAKS GAŠPER IZ
nato udaril trikrat z debelo palico po glavi. Zdrobil mu je lobanjo, da je bil nesreč než takoj mrtev. Po umoru je Gašper pričel iskati denar, vzel pa je le 10 Din drobiža in srebrno uro, ker se je svojega dejanja prestrašil in je pobegnil. Prenočil je nato pri posestniku Matevžu Verdinšku v Spodnji Vižingi, zjutraj se je pa odpeljal z vlakom v Slovenjgradec, kjer je do 4. tm. popival v raznih gostilnah in kjer so ga tudi prijeli orožniki in odgnali v zapore okrajnega sodišča v Marenbergu. Pri pre iskavi so ugotovili, da ima Gašper krvavo obleko in našli so pri njeni tudi ukradeno srebrno uro. Gašper je pod težo vseh dokazov naposled priznal svoj strašni zločin in tudi povedal, da ga je izvršil iz želje po plenu.
Lepa slavnost v idiličnem Razvanju
Slovesna otvoritev nove redne avtobusne zveze z Mariborom.
Včeraj popoldne je bilo v idiličnem pod pohorskem Razvanju svojevrstno slavje uvedbe rednega avtobusnega prometa z Mariborom. Povabljene goste in druge izletnike so odpeljali ob 15. uri z Glavnega trga okrašeni mestni avtobusi, v Razvanju jih je pa sprejela velika množica domačinov s hoškim županom g. Lovrom Papežem na čelu. Na županove pozdrave sta odgovorila ravnatelj Mestnega avtobusnega prometa g. inž. Zupanič in zastopnik mestnega župana g. dr. Lipolda, g. inž. Vičeč. Tujsko-prometuo društvo je nato priredilo povabljenim gostom pod vodstvom šolskega upravitelja g. Lazarja zakusko v Lebejevi gostilni, kjer so se vrstile še številne napitnice, ki so jih izrekli gg. Lazar, Rečnik, Rot itd. S to novo redno avtobusno zvezo je naše idilično Razvanje nehalo biti odrezano od Maribora in pozabljeno. Dasi je najlepša točka zlasti za nedeljske izlete ter za vse one, ki gredo na Pohorje ali se pa s Pohorja vračajo, je bilo vendar zapostavijo’ -no za vsemi drugimi kraji neposredne mariborske okolice. Prepričani smo, da 1)0 odslej drugače, zlasti ko se preuredi tudi cesta Betnava - Razvanje - Hoče in ko se izvede nova markacija poti iz Razvanja k Mariborski koči in Pohorskemu Jotnu. Za uvedbo nove redne zveze so si stekli največ zaslug gg. šolski upravitelj Lazar, občinski tajnik Pegati in ravnatelj Skaza, za kar so jim Razvanjčani iskreno hvaležni, kakor so tudi Mestnemu avtobusnemu prometu v Mariboru pod vodstvom ravnatelja g. inž. Zupaniča in vodje g. Berganta.
Poveljnik dravske divizijske oblasti v Mariboru. Te dni se je mudil na obisku v Mariboru poveljnik dravske divizijske oblasti general Pera Nedcljkovič.
Na sestanku delničarjev Obrtne banke (Zanatske banke), ki se je vršil v pisarni Okrožnega odbora v Mariboru v nedeljo dopoldne, sta bila izvoljena kot zastopnika za severni del dravske banovine gg. Franjo Bureš in Emanuel lllich.
Nov grob. V starosti 87 let je umrla Ana Pristovnikova. Pokopali jo bodo v sredo 10. tm. ob 15. uri na mestnem pokopališču. Bodi ji ohranjen trajen in lep spomin. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje.
Ludovik Šijanec zapustil Razvanje. V
soboto 6. t. m. so priredili Razvanjčani v Lebejevi gostilni odhodnico vpokojene-inu šolskemu upravitelju g. Ludviku Ši-jancu, ki zapušča Razvanje in se seli v Maribor, kjer ho preživljal leta svojega pokoja. G. Šijanec je bil 15 let šolski u-pravitelj v Razvanju, kjer jo storil silno veliko za prosvetni, kulturni, gospodarski in zlasti še nacionalni dvig prebivalstva. Prav posebno se je udejstvoval tudi pri gasilcih in Kmetijski družbi. Odhod- > itieo sta zato organizirali Gasilska četa in J podružnica Kmetijske družbe. V imenu ( prve je spregovoril g. Šijancu v slovo g. j jvan Novak, v imenu druge pa g. Franc ; Rečnik. Oba- sta- naglasila, da bo ostal' |
slavljenec trajno v spominu vasi, ki ji je posvetil 15 plodovitih let svojega življenja.
Zadnja pot Štefana Raneingerja. v sobotni številki smo objavili vest, da si je vzel življenje SOletni strojevodja Štefan Rancinger in da so ga pognale v obup naj brže domače razmere. Doznali smo pa naknadno, da je pokojni Štefan Rancinger živel v dobrih domačih razmerah in v popolni harmoniji, nad katero ni mogel obupati, marveč si je vzel življenje, v trenutni duševni zmedenosti. Pokopali so ga včeraj popoldne na magdalenskem po-kopa.išču. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo veliko število njegovih prijateljev in znancev, ki so izgubili v njem odkritosrčnega in dobrega tovariša. Naj počiva sladko v preranem grobu!
Tujci v Mariboru. V prvem četrtletju jc prispelo v Maribor 835 Avstrijcev, 199 Čehoslovakov, 180 Nemcev, 88 Italijanov, 45 Bolgarov, 23 Poljakov, 36 Madžarov, 9 Rusov, '7 Angležev, 5 Francozov, 5 državljanov iz nordijskih držav, 4 Romuni, 2 Grka, 2 Američana, 6 Afričanov, 5 Azijcev, 3 Kitajci in 5 Turkov. Do 8 dni je v Mariboru prebivalo 924 tujcev, do 14 dni 113. nad 14 dni pa 41 tujcev. Po eno noč je v Mariboru prenočevalo 7,638 oseb.
Volilna kampanja v jeku in teku. Včeraj v nedeljo sta imela g. Gornjak iti dr. Vauhnik pet dobro obiskanih shodov, in sicer v Podovi, Hotinji vasi, Studenicah pri Poljčanah, Laporju in Makolah.
Mariborski volilci po poklicih. Med mariborskimi volilci je 1837 civilnih državnih uslužbencev. 3481 železniških državnih uslužbencev. 1429 privatnikov raznih svobodnih poklicev in 4129 pripadnikov ostalih poklicov, med katerimi prevladujejo tekstilni delavci.
Komemorativni koncert ob zaključku narodnega žalovanja po blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Zediniteiju v nedeljo popoldne je prav lepo uspel. Nad odrom je na črno drapiranem ozadju z državnima trobojnicama ob straneh visela slika pokojnega velikega kralja. Kon certa, o katerem bomo še poročali, so se udeležili tudi poveljnik ljubljanske divizije ki je v Mariboru bil službeno navzoč, mestni predsednik dr. Lipold, mestni poveljnik general S. Hadžič, sreska načelnika dr. Senekovič in M. Makar terčdrugi odličniki.
Ustanovni občni zbor Umetniškega kluba v Mariboru je bi' včeraj dopoldne pri »Orlu«. Udeležili so se ga zastopniki vseh umetnostnih panog iz Maribora invsebiv še mariborske oblasti. Za predsednika novega kluba je bil izvoljen pisatelj g. dr. Ivo Šorli. O občnem zboru in klubu objavimo še daljše poročilo.
Estonec predava v Ljudski univerzi. Včeraj v nedeljo dopoldne je bilo v dvorani kina »Apolo« predavanje odličnega estonskega časnikarja Valdemarja Birka o estonski deželi, življenju in šegah ter navadah Estoncev, pa tudi o njih političnem, kulturnem in gospodarskem življenju. Drugi del njegovega predavanja je bil posvečen Indijancem, njih življenju, verstvu, narodni umetnosti, čarovništvu itd. Zanimiva izvajanja so zbudila pri poslušalcih umljivo pozornost, z last j ker je pre-
davatelj sam živel med Indijanci sedem let.
Zanimivo pismo. Pred meseci je strojevodja Herman Zej iz Maribora čital v »Jutru«, da na angleškem delu otoka Cey Iona razsaja malarija in da si angleške oblasti ne vedo prav pomagati. Strojevodja Zej, ki je kot star pomorec bil tudi že na otoku CeyIonu, je sporočil angleškemu koloniialnemu ministrstvu, da pozna otok prav dobro in lahko svetuje Lek proti ceylonški malariji, ki se je za njegovega bivanja na Ceylonu izvrstno obnesel. Je to neka vrsta brinja, ki se posuši, spraži in zmelje ter nato skuha. Bolnik nato pije tekočino. — Te dni je prejel g. Zej od angleškega kolonialnega ministrstva v Londonu '.jubeznjivo pismo, kjer se mu za nasvet najlepše zahvaljujejo s pripombo, da ga bodo upoštevali. — Pozornost, ki jo je s tem izkazalo angleško ministrstvo kaže, da na Angleškem upoštevajo tudi nasvete lajikov.
KINOSJIR
Od danes dalje prvovrsten internacionalni spored.
Sreča. Rdeči križ v Mariboru je priredil včeraj popoldne na Trgu svobode sijajno uspelo tombolo, ki so se je udeležile množice ljudstva iz mesta in okolice. Največ sreče je imel tkalec Ivan Žagar, ki je zadel 1. tombolo 3000 Din, II. tombolo 1500 Din je dobil delavec Anton Krašner. III. tombolo 1000 Din delavka Alojzija Zavrnikova, IV. tombolo 700 Din hišnica Katarina Šeronova, V. tombolo 500 Din ključavničar Josip Miklavec, 40 metrov platna jc zadel sluga Celjske posojilnice Mihael Bach, VII. tombolo 400 Din postreščkova žena Ivanka Repolus-kova. Vili. tombolo 300 Din je dobila mestna uboga Marija Potiskova, IX. tom bolo 200 Din je dobila dijakinja Kunigun-da Gornjakova, balo podplatov je zadel zasebnik Nikolaj Zupan, kožo usnja pa učenka meščanske šole Zora Razbojeva. Razdeljenih pa je bilo tudi večje število manjših dobitkov, ki so jih bili veseli srečni dobitniki.
Ob Smetanovi ulici se bo gradilo. Po izvršenem podaljšanju Orožnove ulice v Smetanovo je zazijala odprtina v sredini, kjer so parcele še nezazidane. Sedaj se oglašajo interesenti, ki bi radi v tem mestnem delu zidali. Kakor doznavamo, pa se bodo dovolile le višje, najmanj dvonadstropne stavbe, da bo s tem dosežen primeren kontakt s Smetanovo ulico.
»Sanskrit« ali kaj? Na Tržaški cesti je bilo nalepljenih mnogo napisov s sledečim besedilom, ki niha med hieroglifsko nedotuhtljivostjo in sanskritsko neraz-vozljivostjo: »Spremese edno Žensko ali Moškega Zagata ul. št. 3 u pestela Pot kličjom za ceni betšoft. Cepoldan ob 12. da 1. semdoma.« Takšne pisarije in packarije se množe še v 17. 'letu po osvobo-jenju in zedinjenju!
Modras v vrču za mleko. Danes zjutraj je prinesla v Maribor od Sv. Križa neka viuičarka v vrču za mleko živega modrasa. Kača je bila dolga nad 60 cm in je jezno sikala iz vrča. V-iničarka je modrasa prodala mariborskemu gačitelju Zirin-gerju za 2 kovača.
Lastnikom hotelov, penzijonov, trgovin in drugih reprezentativnejših podjetij se priporoča, da Olepševalnemu društvu za magdal. predm. (Ob Železnici 22) stavijo na razpolago posrečene fotografske posnetke svojih podjetij zaradi uvrstitve v album »Maribor z zaledjem«, ki izide kot jubilejna izdaja društva. Odškodnina za uvrstitev je nizka. Delo, ki izide v visoki nakladi in v več jezikih, se natisne v ba-krotisku ozir. najnovejšem tyipotifskem tisku. Vsa naklada se razpeča brezplačno in bo tedaj ta reprezentativni album naj-učinkovitejše propagandno sredstvo.
Čajanko s predavanjem in glasbenim sporedom priredi Žensko društvo v sredo, dne 10. t. m. ob 20. uri v dvorani zavoda »Vesne«. Predava gospa Mila Had-žičeva o kulturni zgodovini v dobi Ne-manjicev. Glasbene točke podata gospe Vrečko in Skvarča. Prisrčno vabi k udeležbi vse svoje članice odbor.
»Moje pojmovanje slovenstva in jugoslovanstva« je naslov predavanju, ki ga bo itnel jutri v torek 9. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« univ. prof. dr. Fr. Veber iz Ljubljane v okrilju starešinskega društva »Jadrana« in »Triglava«:
Narodno gsedaiišle
REPERTOAR.
Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto.
Torek, 9. aprila: Zaprto.
Sreda, 10. aprila ob 20. uri: »Kvadratu.**
kroga«. Red C.
Glasbena krstna predstava na mariborskem odru. Režiser mariborskega gledališča Pavel Rasberger je napisal in uglasbi: opereto z naslovom »Prebrisani amor«, ki se zanjo že vrše skušnje ter bo krstna predstava za Veliko noč. V mu zikalnem oziru je to prvo Rasbergerjevo večje delo zelo dobro ter bi zaslužilo, da bi šlo tudi preko naših mej. Vsebinsko je zabavno in učinkovito. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič, večje uloge igrajo Udovičeva, Sancin. Grom, P. Kovič in Verdonik.
Tudi v drami bo krstna predstava. Krstili bodo vojno zgodbo »Kdo je kriv?«. Delo je napisal znani pisatelj Angelo Cer k v e n i k ter je svareč klic k miru. Režira Milan Košič, nastopijo Starčeva, Fn-rijan, Gorinšek, Medven in Verdonik.
Prva ponovitev scvV.ske veseloigre »Kvadratura kroga«, ki je ob premieri žela popoln uspeh, bo v sredo, 10. trn. za red C.
KINO
GRAJSKI KINO
Samo še par dni velefilm
Visoka šola“
so
v glavni vlogi Rudolf Forsiner, Angela Zalokar in znani humorist Hans Moser. Pozor! Veste kaj je „DIRIGIBLE“ ?_____________
Kino Union. Danes največji film vseh časov »Krik sveta« po originalnih posnetkih svetovne vojne.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek predava g. univer. prof. dr. Milan lvšič, rektor visoke trgovske šole v Zagrebu o krizi sodobne demokracije in reformah parlamentarizma. Jutri v torek pa o naši gospodarski politiki.
Obvezno predavanje za rezervne častnike. V sredo 10. t. m. bo ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu v bivšem kinu »Apolo« obvezno pre davatije za vse rezervne častnike. Častniki, ki bi se predavanja ne mogli udeležiti, se morajo predhodno pismeno opravičiti poveljniku vojaškega okrožaj.
Iz »Branibora«. Predavanje g. dr. Josipa Vilfana »Državne meje in narodne manjšine« v Narodnem domu, jutri v torek, dne.9. t. m. se zaradi raznih nasto-pivšili težkoč zaenkrat ne bo vršilo.
Mojstrska izpitna predavanja bodo v tem tednu izjemoma 4 krat, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in soboto. Drevi bo na dnevnem redu predavanje o obrt nem zakonu in o najnovejših izvršilnih naredbah.
Danes popolna sprememba programa v »Veliki kavami«.
Radio Ljubljana. Spored za torek 9. :• m. Ob tl: šolska ura; 12: plošče; 12.50: poročila; 18; plošče, otroški kotiček; 18. 20: go spo da rs ko predavanje: 18.40: nemščina; 19.10: plošče; 19.20: čas. jedilni iist, program za sredo; 19.30: nacionalna ura; 20: koncert; 21: radio-or-kester; 22: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Na deželi rdeči petelin. V Prebukovju pri Šmartnem na Pohorju je zgorelo vinar sko poslopje, ki je last posestnika Antona Žerjava iz Frama. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, pogoreli so tudi sodi z vinom. — Skupna škoda znaša preko 18.000 Din.
Če se splašijo konji. Posestnik Adoh Pečovnik od Sv. Marjete in njegova sestra sta se v soboto popoldne vračala domov po Meljski cesti na dvovprežnem vo zu. V bližini vojašnice kralja Aleksandra sta se oba konja splašila in v divjem galopu pognala proti Šentpetru. Zaradi silovitega sunka sta Pečovnik in njegova sestra padla z voza in obležala na cesti. Priskočili so mimoidoči, ki so poklicali reševalce. Oba se zdravita v splošni bolnišnici. Splašena konja so ljudje ustavili.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri jc kaza pri 13 stopinjah 737.3 reduciran na ničlo pa 735.7; relativna vlaga 88; vreme je tiho in oblačno; vremenska napoved napoveduje, da bo vreme menjajoče oblačno i« da se bo temperatura dvignila-.
7 M
r i H o r n, 'dne S. TV. 193o.
agBBgrTOl ^'^^sssmsamnmnmmr r mmrm/m
Aarlhorskt »VeSerttllt« Jutra.
mi mmi nwii i' 9 wea
Stran 3.
Nove vozne olajšave na naših železnicah
polovična vožnja v letoviške in druge kraje naše države.
Z veljavnostjo od 1. maja t. I. je železniška uprava dovolila posetnikom jadranskih krajev in otokov ter morskih kopališč, nadalje posetnikom zdravilišč, višinskih letovišč in objezerskih krajev 50% popust od normalnih voznih cen, hrzih in potniških vlakov vseh razredov, Dod pogojem, da traja bivanje v označenih krajih najmanj 7 dni (dosedaj 10 dni); v ta rok se računa tudi dan prihoda, odnosno za posetnika iz tujine dan Prehoda državne meje. Ugodnost velja tudi za primer krajšega bivanja v raznih določenih krajih, ako znaša nepretrgano bivanje v teh krajih skupno 7 dni. Za po-setnike jadranske obale se šteje v bivanje tudi čas potovanja po morju.
Pri odhodu kupi potnik pri »Putniku« ali pri železniški blagajni celo karto po normalni vozni ceni do ene označenih železniških postaj ter obenem tudi »potrdilo o bivanju«, katero je treba že pri odhodu po zadevnih predpisih izpolniti ter opremiti z žigom odhodne postaje, odnosno z žigom potovalnega biroja »Putnika«, kjer se vozna karta nabavi. Vozna karta se pri dohodu v namembno Postajo pri izhodu ne sme oddati, ker velja za brezplačen povratek po isti poti, v istem ali nižjem razredu ter z vlakom iste ali nižje vrste. Na kraju bivanja se mora potrdilo glede bivanja potrditi ob občinskih oblasti, zdraviliščnih uprav ali uprav dotičnih domov. Pri Povratku se mora predložiti vozna karta skupno s potrdilom železniški postaji ali potovalnemu biroju »Putnika« zaradi žigosanja. Ako se vrši povratek v prvotno odhodno postajo po daljši progi kakor pri dohodu ali v višjem razredu, ali z vlakom višje vrste, tedaj doplača Potnik polovično vozno ceno za povrat-
no vožnjo na ta način, da se od normalne polovične cene za povratek odšteje polovica cele plačane vozne cene pri dohodu. V tem primeru bodo postaje odnosno potovalni biroji »Putnika« izstavljali za povratek doplačilne karte potom belice, kateri je treba priključiti karte, s katerimi jc potnik dopotoval, v belici sami pa je treba navesti broj odvzete karte.
Potnik ima torej pravico do znižane vožnje samo do postaje prvega povla-ščenega mesta in za vrnitev od postaje zadnjega povlaščenega mesta. Za potovanja med poedinimi povlaščenimi mesti je treba plačati normalno vozno ceno, katera se pa za povratek ne jemlje v račun. Potniki iz tujine ne potrebujejo potrdil za bivanje, temveč je prihod v našo državo razviden iz njihovih potnih listov. Pri vrnitvi je treba potne izkaznice pokazati in se bodo vozne karte žigosale. Tuji potniki se lahko vračajo v domovino tudi preko druge obmejne po-stanje, v tem primeru pa bo za eventualno dališo pot treba doplačati razliko na že gori opisani način.
Otroci, ki imajo pravico do polovične vožnje, plačajo četrtinske cene in dobe pri dohodu polovično karto, ki velja tudi za povratek, v kolikor ne pride v poštev razlika zaradi daljše proge. Vozne karte s »potrdilom o bivanju« veljajo od odhodne postaje, odnosno od državne meje do namembne postaje, kakor tudi za povratek 8 dni ter je v tem času prekinitev vožnje v medpotnih postajah neomejena brez običajnega potrdila. Povratek se ima pričeti najkasneje 90 dan od dneva prihoda v prvo povlaščeno mesto, odnosno pri tujcih 90 dan od dneva prekoračenja državne meje.
Gibanje cen mesa in mesnih izdelkov
v Mariboru
IZ POROČILA MESTNEGA TRŽNEGA' NADZORSTVA O GIBANJU CEN
ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN.
Mestno tržno nadzorstvo nam bo od-s'ej ob mesecu redno pošiljalo poročila 0 gibanju cen življenjskih potrebščin v Mariboru. Ker bodo poročila mestnega tržnega nadzorstva prav gotovo zanihala vse producente in konsumente, jih homo stalno objavljali v informacijo javnosti, kako se v Mariboru živi.
Govedina: meso I. kategorije 8 do 10 Din, meso II. kategorije 6 do 8, meso Ul. kategorije 4 do 6 Din, meso I. kategorije brez priteže 10 do 14 Din, meso I. kategorije brez priteže 6 do 12 Din, bržola 8 do 14 Din, cesarski kos 6 do 14,
Ham 7 do 10 Din, prekajen jezik 18 do 20 Din, razsoljenje 10 do 16 Din, sveži jezik 10 do 14 Din, jetra in zlezena 4 do 8 Din, ledvice 6 do 10 Din, sveži hrbtni
do 8 Din, rajželc 5, arane telečje noge 4, vratovina 4 do 8 Din, zarebrnice 6 do 10 Din, zrezek 10 do 16 Din.
Sveža svinjina: Meso brez priteže 8 do 14 Din, meso s pritežo 8 do 10 Din, arana glava 4 do 6, gnjat brez kože 10 do 12, gnjat s kožo 10 do 14, jetra 4 do 10, jezik 10 do 14, kare 10 do 12, arana koža 3, ledvice 8 do 12, počrevna mast 8 do 10. spuščena mast 12.50 do
16, možgani 8 do 12, noge 2 do 6, pleče 10 do 12, pljuča s srcem 4 do 7, rebrca 8 do 10, riba 12 do 16, salo 11 do 14, slanina 10 do 13, vratovina S do 12, zajec 10 do 12, zaseka 12, zrezek 10 do 16 Din.
Prekajena svinjina:	carsko
meso 9 do 16, glava5do!0, zavita gnjat 12—18, gnjat s kostmi 14—16, jezik 18-20, kare 13 do 16, krače 8 do 12, meso 10 do
17, noge 3 do 4, pleče brez kosti 12 do
18, zavito pleče 12 do 18, rebrca 10 do 14, repi 3 do 5, hamburška mesnata svinjina 14 do 20, papricirana slanina 12 do 18, prekajena slanina 14 do 25, soljena slanina 12 do 16 Din, vratovina 12 do 16 Din.
Konjsko meso: po kvaliteti 3 do 4 Din.
Drobnica: kozlič 30 do 60, oddojni-ki 50 do 80 Din, kozličevina 15 do 16 Din.
Klobase: brunšviške 8—14 Din, de-brecinske 8 do 20 Din, gnjatne 14 do 24 Din, hrenovke 17 do 20, jezikove 18 do 25 Jetrne 10 do 20, kašnate 10, krakovske 14 do 24 Din, kranjske 16 do 20, krvavice 10, mortadela 16 do 30, pariške 14 do 20, pečenice 20, posebne 14 do 20, prekajene navadne 10 do 18, salame letne 16 do 25 Din, salame lovske 16 do 25 Din, salame 38 do 60, salame poljske 14 do 25, salame prekmurske 25, salame tirolske 15 do 20, salame turistovske 14 do 50, safalade 14 do 20, jetrni sir 18 do 20, slaninske klobase 14 do 20, tlačenke 8 do 20, nadevani želodci 8 do 16 Din.
M e s n e konzerve: carsko meso doza 18, gnjat brez kosti 22 do 26 Din, goveji gulaž 6 do 8 Din, svinjski gulaž 6
do 8, telečji gulaž 6 do 8.50, goveji haše 6, svinjski haše 6, hrenovke 9 do 21, fazanove paštete 4 do 5, gnjatne paštete 4 do 5, gosje paštete 6 do 28, jetrne paštete 3.50 do 6, srnjakove paštete 4 do 6. zajčje paštete pa 4 do 6 Din.
Perutnina: golobi 8 do 10, gosi 30 do 40, kokoši 20 do 30, zaklane kokoši 15 do 18, petelini 20 do 25 Din, majhni piščanci par 25 do 30, veliki piščanci par 35 do 55, zaklani piščanci 20, zaklani pulardi 22, purani 30 do 60, race 18 do 20 Din.
Domači zajci: majhni 5 do 10, veliki 15 do 30 Din.
Ribe: belice 8 do 9 Din, smuči (fo-goši) 28 do 35, krapi 10 do 12, ščuke 20 do 22. žabji kraki venec 2, trilje (bar-boni) 28 do 32 lignje (kalamari) 20 do 24, polenovke 10 do 11. rusi komad 1 do 1.50 brgluni (sardoni) 8 do 10, sipe 10, slaniki 2 do 4, pišmoli 22 do 26, list (svogliia) 28 do 32, giraji 12 Din.
Nov napredek tehnike.
Po prvem posrečenem poskusu preleteti Tihi ocean, se je spustilo te dni v Oaklandu na tla avtomatično leteče in potom radia pilotirano Douglasovo letalo z dvema motorjema. Pri prvem poskusnem poletu, ki je trajal 15 ur, sta bila mimo mehanika v letalu kot opazovalca še dva letalska Častnika. Izjavila sta. da bo igralo letalo brez pilota posebno v vojni zelo važno vlogo. Dolgih 15 mesecev so delali poskuse z razninv letali, opremljenimi z avtomatičnim pilotom in pilotiranimi po kompasu, ki nanj vplivajo elektro-magnetični valovi. Rezultati poskusnega poleta so po izjavi vo jaške letalske oblasti bili po vsem zadovoljivi. Letalo brez pilota je uspešno pre letelo tudi progo Santiago-Oakland, dolgo 750 kilometrov. V kratkem bodo delali poskuse na mnogo daljši progi. Mislijo celo na polet iz San Francisca v Honolulu. Proga je dolga 2500 milj in upajo, da jo bo letalo brez pilota srečno preletelo, ker gre akcijski radij letala daleč preko 2000 km.
loj 4 do 6 Din, sveži podčrevni loj 1.50 do 4 Din, možgani 8 do 10 Din, kuhani parli 1 do 1.50, kuhana pljuča 3 do 5 Din, sveža pljuča 2 do 4 Din, pljučna pečenka 10 do 16 Din, rebra 4 do 8 Din, šimbas 6 do 12 Din, kuhani vampi 4 do 6 Din, sveži vampi 3, kuhano vime 4, sveže vime 2 do 4 Din, vratovina 4 do 10 Din, zrezek 8 do 14 Din.
Teletina: meso I. kategorije 8 do 12 Din, II. kategorije 4 do 6 Din, meso I. kategorije brez priteže 10 do 14 Din, meso II. kategorije brez priteže 6 do 12 Din, arana glava 3 do 5 Din, jetra in sle-zena 8 do 13 Diu, jezik 10 do 12 Din, končna pečenka 6 do 12 Din, ledvična pečenka 6 do 12 Din. Možgani 8 do 14 Din, pljuča s srcem 5 do 10 Din, prsa 4
Vrstni red v podzvezni prvenstveni tabeli se ni spremenil
SK SVOBODA IN SK CELJE STA IGRA
SLAB
Tekmovanje z a podzvezno prvenstvo silno počasi napreduje in je bila včeraj odigrana le ena prvenstvena tekma, in sicer v Mariboru, kjer sta se na igrišču ob Magdalenskem parku srečala SK Celje in SK Svoboda. Celjani za mariborsko šport no publiko niso atrakcija in tako so prišli na igrišče večinoma le najožji pristaši nastopajočega kluba, po številu okrog 300. Tistim pa, ki niso prišli, naj bo v tolažbo, da res niso ničesar zamudili, saj se je tekma odigrala v stilu drugorazrednih klubov.
Stanje prvenstvene tabele do prihodnje nedelje je naslednje:
Železničar	10	6	2	2	27:20	14
LA NEODLOČENO. SLABA IGRA IN OBISK.
Ilirija
ČSK
Rapid
ISSK Maribor Svoboda Celje Hermes
S 5	2	2	31:10	12
8 4	4	0	22:14	12
8 4	0	4	22:14	S
10 3	1	6	13:29	7
10 2	3	5	12:48	7
8 2	2	4	13:16	6
8 2	0	6	19:22	4
SK SvobodarSK Celje 2:2 (2:1).
Svoboda je včeraj svoje pristaše temeljito razočarala. Ne morda z rezultatom, marveč s predvajano igro, ki je bila v primeru z zadnjimi nastopi za razred slabša. Krivda leži v tem, da se igralci prav nič niso potrudili, igralo se je brez jpravega elana in brez glave. To velja [predvsem za napadalno vrsto, kjer niti
A. Duvernois:
Premiera
Ob dveh po polnoči. Postelja, v postelji Lucijan. Spi trdno kakor človek, hi je uverjen, da je ljubljen. Svetloba ga hahoma zbudi. Marcela je, ki sc je vrnila. Na glavi ima lep klobuk, na sebi večer-h plašč, v roki lorojeto.
. . bro jutro! Zelo lepa si.« ^Pozdravljen, mali moj!«
'Prišla si domov?«
•Da domov, le spi.«
»Ali me nočeš poljubiti.«
»N ‘.tar. te hotela buditi.«
»Jaz se takoj zbudim . . • Koliko t
hfi? <r,
■>. . , Pol ene . . .«
»Ah me ne boš oc.Ijub ta?«
■ »Bom* Kakor otrok si! Nu . . • si za-% vel jen?«
»D!šiš po gledališču.«
»Dobro diši?«
( »Mešanice oranže, prahu, perunike. !i >e bilo lepo?«
»Kaj?«
»V gledališču?«
»Zelo lepo. Le zaspi.«
»Ne morem spati.«
»Da, a jaz sem utrujena...«
»Palfilatre je bil zelo ljubezniv, da ti je dal vstopnico za premiero, ki je vzbudila na j več je zanimanje.«
»Zelo ljubezniv, zares . . .«
»Ali si imela ugoden sedež?«.
»Ni bil ne dober ne slab.« « »Parket? Balkon?«
»Da.«	;
»Oboje?«
»Pusti me že pri miru.« (Odide v toaletno sobo).
»Ali je Pimrovo delo lepo?«
»Ginljivo.«
»Ali si jokala?«
»In smejala se.«
»Torej za jok in za smeli. A Parsile, ali jc bila lepo oblečena?«
»Divno . . .«	'•
»Ali so ji ploskali?«
»Zelo.«
»Ali je prišel pisatelj na oder?«
»Ne vem, sem že odšla.«	,
»To si neumna! Zamuditi nekaj, kar je najbolj ginljivo. Ali si dobila takoj avto?« »Naroči'a se mga že pred predstavo.« »Ali je bil šofer zadovoljen?«
, »Ne bodi tako siten ... Ne morem več
| govoriti . . . Komaj se držim na nogah,
tako sem utrujena »Ali si videla znance?.«
»Nikogar.«
»Nikogar?«1
»Sedela sem v svojem kotu in v Odmoru nisem hodila ven.«
»A lepi Crevalle?«
»Vedno lep.«
»Ali je uspešno nastopil?«
»Zelo.«
»Kolikokrat so ga na koncu poklicali na oder?«
»Devetkrat.«
»Imenitno!«
»Veš, v tem gledališču jc zavesa zelo lahka. Sedaj pa nehaj, ne muči me več! Ugasnila bom luč in legla.«
»Ti si zaljubljena v Crevalla!«
»Lepe ljudi sovražim.«
»Hvala . .. Pridi, da te objamem, moja mala . • •«
»Ne dotikaj se me!«
*
Noč mine. Ob enajstih dopoldne. Sobarica, časopis. Marcela vzame časopis in čita vznemirjeno: »Mnogoštevilna publika, ki je prišla v „Modeme-Theatre”.
je našla zaprta vrata. Premiera, ki bi se morala vršiti sinoči, je bila odgodena, ker je bil g. Julijan Crevalle hripav in gdč. Armanda Parsile prehlajena . . .« »Daj mi časopis.«
Marcela zmečka časopis in ga vrže daleč od sebe.
»Ne dam!«
»Zakaj ga ne daš?«
»Zato, ker pred štirimi leti nisi niti mislil na to, da bi čital, kadar sem bila: poleg tebe.«
»Marcela, to je krasno, kar si rekla D
»In poleg tega ni nikakih novic.«
»Kako si rdeča danes, zarja moja!«
»Imenuj me zarjo, to mi ugaja; misii samo name. Vidiš, kako te ljubim . . -Ta časopis . . . Ljubosumna sem nanj... In pa, ti si tako neumen, pa verjameš vse, kar je notri . . .«
»Samo tebi verjamem.« i ; '■ ,
»Imaš prav.«
»Ah, Marcela! Kako sem srečen .
Ali te je včerajšnja igra tako spremenila?«
»Nikar mi ne govori o včerajšnji igri, — Nikoli več me ne spomni nanjo. — J Ali me ljubiš?*
'f Mariboru, dne 8. TV. 1935. ■■■■■BaMBBgaMiiiiiiriiiiiiiiii —	■b——i
IfcMdet:
GKB.H Z£>£
ROMMi
50
Ponujal ji je vsiljivo steklenico starega porta, mornarske slaščice, tomahavk, japonske copate in japonsko sabljo z dvema ročajema, dokler je nazadnje ni pregovoril, da je sprejela ame-rikanski samokres, neke vrste buldog, ki ga je kapitan hranil v svojem žepu kot zadnji argument proti pilotu in vsem ostalim s pomorskim zakonom patentiranim ljudem.
Cim se je gospod Alexandre opomogel od tega razburjenja, ga je že pretreslo drugo, še večje. Beroč v kavarni »Le Petit Journal«, je zasledil v njem to-le:
»V noči od 27. na 38. septembra je nasedla pri Balearskih otokih, kamor jo je zanesel vihar, jahta princa Olomou-škega »Blen-Blanc-Rouge«.
Rešila sta se samo princ in kuhar, ker ju je, kakor po čudežnem naključju, mogla vzeti na krov neka mahonska jadrnica, natovorjena s pomarančami, ki je plula v Marseille. Tam sta se tudi izkrcala.«
»Kaj je delal pri Balearskih otokih?« so bile prve Lydijine besede, ko je izvedela za to žalostr.o vest, ki ji je bila spo-
ročena brez vsake obzirnosti. »To ni pot, po kateri se pluje iz Monaca v Qui-beron.«
»Ah, saj veste, kako je z jadrnicami... udarec severa ali zahodnika ...« ji je od govoril stari lopov, na vseh njegovih malih gubah se je pa videlo, da se ji na tihem roga. To mu je tudi dobro poslu-žilo za odgovor, da mora na Grosbourg, poizvedet kako je princu, ker bo zdaj gotovo odpotoval najprej tja, ko je brez sredstev in denarja. Sicer pa ostane še nadalje pripravljen storiti vse, kar bo želela gospa grofica, kateri ga je stavil na razpolago sin njegovih gospodarjev. Pri tem se je posluževal onih navadnih uslužnih fraz, ki so svojstvene ljudem njegove vrste, uklanjal vrat in izvajal vse v takih primerih običajne kretnje.
»Dobro torej, pojdite in poglejte, kako je,« mu je odgovorila Lydija, zaupajoč mu sicer še vedno, vendar bolj zamišljena kakor sicer. Onim, ki žive v duševni temi, postanejo neki doživljaji nenadno razsvetlenje, ki jim obsije tudi oni najtemnejši, najgloblji del prepada, v katerega so padli. In zgodba, ki jo je opisal »Le Petit Journal« je bila za mlado že-
no tako odkritje. Ako bi bil Charlexis umrl, kaj bi bilo z njo? Ker ni bila sposobna misliti na materielne stvari, je perspektiva bede ni plašila. Od kod potem oni strah, ona mrzla groza, ki jo je obšla ob misli na primer njegove smrti? Mar od tod, ker jo je sama ta misel na smrt ljubimca puščala prav tako hladno, ko da bi umrl katerikoli drugi znanec? Torej ga ni ljubila? Da, ni ga. Dotlej je dvomila, sedaj je imela za to trden dokaz. Odšla je z njim samo iz muhavosti, dolgočasja in utrujenosti, iz potrebe po novih obzorjih in neznanih doživljajih. Pa tudi pri njunih najintimnejših ljubimkanjih ju je vedno nekaj razdvajalo in delilo, nekaj hladnega in nepredirnega, kar je stiskalo kakor železen oklep in jo branilo pred vsakim udarcem, s katerim jo je hotel raniti; zato je bil ta njun dvoboj neenak in nečasten (ker vsaka ljubezen je dvoboj, brez prič in brez orožja). Dva ali trikrat jo je prevzel strah ob njem, pri nekih njegovih posmehljivih besedah, ko se je spomnila govorjenja njegovega očeta: »On je pokveka... pravim vam, da je pokveka.« In predstavljajoč si generalov obup, njegove žive predorne oči, čisto različne od Char-lexisovih, je polagoma izginjal iz njenega srca ljubimec, zaradi katerega je bila vse pustila. O, ko bi se dalo to zdaj popraviti! Pred njo se je odpiralo pripro-sto a srečno življenje, ko se je nepriča-
kovano poročila s poštenim človekom; zakaj je potem zašla tako noro. brez ljubezni, brez veselja? In kam gre sedaj? Kako se bo vse to končalo?
Na vse to je mislila v trepetu in negotovosti tam v polsvitu večera, ki se ie spuščal ob šumenju morja, ki je udarjalo ob stene pomola in nosilo jadrnice, ki so se vračale in v oni megli polzele po vodi kakor strašila. Naenkrat je zagorel tam že ob koncu temne obale visok in jasen žar — svetilka semaforja. Istočasno je Lydija občutila, kako se je v njej nekaj pretreslo, nekako poskočilo, česar spočetka ni doumela, ko pa se je ponovilo, se je zavedla. Prevzelo jo je nepopisno veselje. To je otrok, njun o-trok, na katerega je pozabila, pa se ie sedaj prvi prebudil. V njej se je izvršila čudna sprememba: zagledala je smoter svojega bitja, zagledala luč, ki naj bi varova;a njo in njeno življenje. In še sam oče je dobil v njenih mislih bolj človeške, fizične, konkretnejše oblike, da se ji je zazdel manj temen, manj oddaljen. Pesem in krik sta odmevala po pristanišču. Z bark se je slišalo udarjanje vesel; vzdolž nasipa iz nizkih hišic, od koder so rdeče svetlobe prebijale meglo, se je pa oglašalo prasketanje zelenih vej, pomešano s smehom otrok okoli ognjišč.
(Se bo nadaljevalo '
eden igralec ni zadovoljil. Tičar menda že počiva na lavorikah, prav tako Selin-šek. Ta dva najuspešnejša napadalca sta včeraj popolnoma zatajila. Sploh je napadalna vrsta igrala brez pravega sistema, in sicer zaradi tega ker je prevzela visoko igro gostov. V krilski vrsti je bil en sam igralec, srednji krilec Tkalec, ki se je edini potrudil in zalagal napadalno vrsto z lepimi žogami. Stranska krilca sta se popolnoma zgubila in sploh nista prišla do izraza. Tudi ožija obramba včeraj ni bila tako sigurna kot običajno in sta prav oba gola posledica »kikserjev« branilcev. Vse v vsem. moštvo bo pač moralo že boljše zaigrati, če bo hotelo dobiti še kak šno točko.
Prvi nastop Celjanov v pomladanskem delu podzveznegaprvenstvenega tekmovanja je dokazal, da moštvo ni nasprotnik velike kakovosti. Celjani gojijo enostaven, visok nogomet, pa tudi tehnično znanje, s katerim razpolagajo nekateri igralci, ni bogve kako veliko. Pač pa se odlikujejo z brezprimernim elanom in požrtvovalnostjo, in si bodo s temi vrlinami morda priborili nadaljnje točke.
Igra sama se je odigrala v stilu boja za točke, ostro in brezobzirno. Ker sta bila oba nasprotnika v tehničnem oziru bolj slabo podkovana, so se igralci često posluževali telesne moči in je bila zato tekma tudi nezanimiva.
Sodil je s:. Lukežič Iz Ljubljane. V splošnem le bil prav dober, gotovo pa je bil skrajno objektiven.
V predtekmi je kombinirano moštvo SK Železničar zmagal v prijateljski tekmi nad rezervo SK Svobodo v razmerju 7:3 (2:1). Sodil ie Nemec.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo.
Ljubljana: Primorje:BASK 3:1 (1:1).
Zagreb: Hašk:BSK 1:0 (1:0),
Beograd:	Jugoslavija :Qradjanski 1:0
(0:0).
Split: Hajduk:Slavija (Osijek) 9:0 (6:0).
Sarajevo: Concordia:Slavija (S) 2:1 (1:0).
Ostale nogometne tekme.
Čakovec: Čakovec SK:Varaždinski SK
4:1.
Celje: Olimp:Atletiki 5:2.
Murska Sobota: Mura:Drava 5:2.
Državno prvenstvo v cross-contryjti.
Včeraj se je vršilo v Celju tekmovanje ..a državno prvenstvo v crouss-coun-tryju. Zmagal je Bručan (Ilirija), ki je 10 km dolgo progo pretekel v času 33:17; 2. Mas (Hašk) 33:40; 3. Čavič (Slavija, Varaždin). Med moštvi si je že drugič osvojilo ponosni naslov državnega prvaka moštvo SK Ilirije (30 točk). Drugo mesto je kot celota doseglo moštvo mariborske-cra Maratona (71 točk); tretji pa so bili
domačini SK Jugoslavija (91 točk). Na tekmovanju so nastopili z moštvi: Ilirija, Železničar in Maraton iz Maribora ter Ju goslavija (Celje). Zanimivo je, da Primorje letos ni postavilo niti enega tekmovalca.
Občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze. Včeraj dopoldne se je vršil pri »Orlu« 6. redni občni zbor MZSP, ki ga je vodi! in otvoril njen predsednik g. kap. Gnus. O poteku občnega zbora bomo še poročali.
SK Svoboda, nogometni odsek. Od danes naprej bodo strogi treningi na igrišču, in sicer vsak torek in četrtek za prvo in rezervno moštvo. Treningi bodo pod vod stvom trenerja in pri zaprtih vratih ter imajo dostop na igrišče samo igralci prve ga in rezervnega moštva. Na razsodišče kluba, ki bo v četrtek 11. tm. se pozivajo Strnad, Rožmarin, Tičar, Koiar in Štern. Točno in zanesljivo! Načelnik.
Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi.
Preteklo soboto se je vršilo v dvorani Zadružne gospodarske banke letošnje tek movanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi, ki so se ga udeležili trije klubi s svojimi moštvi, in sicer SK Ilirija iz Ljubljane, SK Svoboda ter prireditelj SK Maraton.
Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji:
Bantam, do 56 kg: Anžel (M) je v6. min. premagal Ulsbergerja (I), Pirnat (S) je po točkah zmagal nad Anželom (M), prav tako je Ulsberger zmagal po točkah nad Pirnatom. Stanje točk: Svoboda 3, Maraton 3, Ilirija 2.
Perolahka, do 61 kg: Ušaj (M) je dobil dve točki, brez boja, ker Ilirija v tej disciplini ni postavila tekmovalca, prav tako je Svobodaš Lepeni!; dobil 2 točki brez boja. V edinem boju, ki se je v tej kategoriji vršil je Ušaj (M) premagal v 7. min. Lepenika (S). Točke: Maraton 4, Svoboda 2, Ilirija 0.
Lahka, do 64 kg: Sernko (M) je v 2. min. zmagal nad Borovnikom (I); po točkah je Sernko (M) zmagal nad Krambergerjem (S); Kramberger (S) pa je v 7. min. premagal Borovnika. Točke: Maraton 4, Svoboda 3, Ilirija 0.
Welter, do 72 kg: Verbošt (M) je v 6. min. zmagal nad Kunaverjem (I), Cokan (S) pa je v 12. min. premagal Verbo-šta, prav tako je Cokan (S) zmaga! po točkah nad Kunaverjem (I). Stanje točk: Svoboda 4, Maraton 2, Ilirija 1 točko.
Srednja, do 79 kg: Presitnik (I) je v 4. min. premagal Vidica (M). Vidic pa je v 5. min. premagal Kemperla (S), ta pa je v 3. min. premagal Presitnika (I). Točke: Ilirija 2, Svoboda 2, Maraton 2.
Pol težka, do 87 kg: Pirher (M) je zmagal po točkah nad Gorjancem (0. dru
gi boji v tej kategoriji se niso vršili, ker Svoboda v tej konkurenci ni postavila tekmovalca in je morala torej prepustiti Iliriji in Maratonu p. f. 2 točki. Stanje točk: Maraton 4. Ilirija 3, Svoboda brez točk.
Težka, od 87 kg naprej:	Tudi	v	tej
disciplini sta nastopla le dva tekmovalca, in sicer je Jedlončnik (S) premagal v 2 min. Rudla (M). Ilirija v tej kategoriji ni postavila tekmov-’ n ke: Svoboda 4, Maraton 2. Ilirija brez točk.
Razmerje točk med posameznimi klubi; Svoboda:Ilirija 11:5, Maraton:Ilirija 12:3, Maraton: : Svoboda 9:7. Končno stanje točk v prvenstvu: Maraton 21, Svoboda 18, Ilirija 8 točk.
Ilirija je letos posebno slabo odrezala in je temu mnogo krivo — po izjavi vodje ekipe g. Steleta — da je klub dobi! razpis tekmovanja šele tri dni pred nastopom, to je v sredo. Zaraditega Ilirija tudi ni mo gla poslati na tekmovanje svojih najboljših atletov.
Kot sodnik je pri vseh kategorijah fun-giral g. Rihter iz Zagreba, stranska sodni ka pa sta bila gg. Kramberger in Kebrič, oba od SK Maratona. Ne maramo kritizirati poslovanja obeh strankinih sodnikov, vendar se nam zdi umestno povdariti, da ni vedno dobro če sodijo člani lastnega kluba. To povzroča pri gledalcih slabo kri in dvome o objektivnosti, s katero se tako rado žonglira.
Razno
LJUBITELJI DOLLNJSKE KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskern butetn. 1430
Posest
MANJŠE posestvo
v bližini Maribora vzamem takoj v najem ali pa kupim tudi s prevžitkariem. Nasiov v upravi lista.	1496
Prodam
LEP OTROŠKI VOZIČEK
poceni naprodaj. Oregorčiče-va 8, Tezno.	1490
Dobi o ohranjen
OTROŠKI VOZIČEK
prodam. Tomšičev drevored št. 6.	14^9
JAFFA POMARANČE ,
znamke Herkules, fine. seč- j ne, sladke, prepričajte te sa-! mi o dobri kvaliteti, zalite-1 vajte povsod znamko >IIer- j kules«.	;4751
AVTOMOBIL,
znamke »Steier«. (> sedežni v dobrem stanju, kakor tudi raz lične železne in bakrene bazene proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor. Aie ksandrova 51.	1434
Sobo odda
DVE PREPROSTO
opremljeni podstrešni sobici oddam boljšemu delaven — Naslov se izve v upravi.
1473
Stanovanje
STANOVANIfc. lepa soba ‘n kuhinja s pritiklinami,. se tatcoj odd zakoncema brez otrok. Koseskega ul. 15.	M91
Službo dobi
KNJIGOVODJO
bilancista. izvežban, mora biti tudi v davčno tehničnih vprašanjih slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, iščem s 15. majem. Dopise poslati na upravo lista pod -P. B. 516«.	 1387
Sprejmem takoj PERFEKTNO KUHARICO,
ki zna tudi pripravljati morske ribe- Naslov v upravi lista.	1492
_ Službo išče___________
IŠČEM SLUŽBO
pri majhni družini s 15. aprilom ali 1. majem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »100*.	1493
Soomnite se CMD
Potrti od neizmerne žalosti javljamo, da je naša nad vse ljubljena mama, tašča, babica in prababica, gospa
Ana Pristovnik
v ponedeljek, dne 8. t. m„ po kratki bolezni v 87. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 10. t. m. ob 15, uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 11. t. m. ob Va9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 8. aprila 1935.
Žalujoče rodbine: Pristovnik, Birtič Pirš, Štraus, Sajko, PiUč, Trdin.
Brez posebnega obvestila.	1510
H
tedaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj
H 'irednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.