Izhaja vsako sredo. Gene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovnl rač. 10.603.
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRiLOGO „NAŠ DOM"
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, V» strani Din 125.—v Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Hitler je udaril na mizo ter s tem prekinil mednarodne razgovore za dosego sporazuma med narodi in ohranitev miru med državami. To je taktična poteza v izvrševanju nemškega narod-no-socialističnega programa. Z geslom »Svoboda in kruh« je Hitler dvignil ljudske množice, osohito mladinske vrste, da so ostavile prejšnje stranke ter sledile zastavi narodnega socializma. Z geslom »Svoboda in kruh« je šel v boj zoper prejšnje vlade ter jih strmoglavil. Ljudstvo, ki je temu geslu v dobri veri sledilo, sedaj zahteva njegovo uresničenje. Najčešče in tudi najglasnejše so se te zahteve začele pojavljati v vrstah najbolj vnetih Hitlerjevih pristašev.
Drugi del bojnega gesla Hitlerjevega je vsled velike gospodarske krize, ki pritiska nemško državo, nemško ljudstvo in vse njegove sloje, težko izvršljiv. Dovolj kruha, in sicer dobrega kruha oskrbeti vsem: kmetom, obrtnikom, delavcem, trgovcem, nameščencem in zlasti še vedno velikemu številu brezposelnih, to je sedaj nemogoče. Zato je treba časa in osobito dobro premišljenega in preizkušenega gospodarskega načrta ter po njem dosledno usmerjene gospodarske politike. Da je narodni socializem za kaj takega sposoben, dosedaj še ni dokazal. Tudi njegov vzornik, italijanski fašizem, je ta dokaz ostal svojemu narodu in svetu dolžan. Da bi bile gospodarske razmere med italijanskim narodom dobro urejene v splošno zadovoljnost ljudstva, tega si niti sam fašizem ne upa trditi.
Mussolini je takoj spoznal Ahilejevo (— ranljivo) peto italijanskega fašizma ter obrnil pogled italijanskega ljudstva od notranjosti v zunanjost, od notranje politike v zunanjo. Obračal je ter še vedno obrača oči svojega ljudstva v pokrajine, ki še niso v italijanski oblasti, pa bi morale biti. Ker še niso, se morajo pridobiti: tako tak pogled vzbuja pri ljudstvu ne samo zanimanje in želje, marveč tudi zahteve in program za njihovo uresničenje. Mussolini razume s čudno spretnostjo, ki je njegovi rasi ne-kafvo prirojena, se gibati na področju zunanje politike, izrabljati mednarodne situacije (položaje) v prid Italiji, Sklepati ugodne pogodbe, pod firmo revizije mirovnih pogodb osvajanja željne države priklepati na sebe ter s sprožitvijo novih vprašanj in načrtov za njihovo rešitev sebe in svoj fašizem po-
tiskati v ospredje in če le mogoče, v osredje mednarodne politike.
Mussolini ni nikdar bil prijatelj Zveze narodov, katero smatra kot spotiko in oviro na potu svoje politike. In vendar ni izstopil iz te Zveze', ker bi to bilo kvarno za Italijo in njene koristi. Hitler tudi smatra Zvezo narodov kot spotiko in oviro nemškonacionalne politike, pa ni ostal v njej, temveč je Nemčijo odtrgal od Zveze. S tem je dokazal, da daleč zaostaja za preudarnostjo in previdnostjo voditelja italijanskega fašizma. Mussolini uporablja pri zasledovanju svojih političnih ciljev takšne metode (načine), da drugih držav, zlasti velesil, naravnost ne odbija. Hitler pa je s tem, da je zaukazal izstop Nemčije iz razorožitvene konference in iz Zveze narodov, vse druge države od sebe odbil ter svojo državo popolnoma izoliral (osamotil).
Osamotba Nemčije je sedaj takšna, da se je sam Mussolini začel odmikati
. oa/ ■
Romunski zunanji minister Titulescu poljskega maršala Pilsudskega in de
od nemškega narodnega socializma. Ako je Hitler računil s tem, da bo več držav potegnil s seboj iz Zveze narodov, se je uračunal. Celo Bulgarija in Ogrska se obotavljata mu slediti. Zveza narodov je kljub velikim svojim napakam in nedostatkom svojega postopanja vendar edina mednar. ustanova, ki kolikor toliko poravnava spore med narodi ter po močeh deluje za ohranitev miru na svetu. Ko je Hitler potegnil Nemčijo iz ženevske mednarodne organizacije za pomirjevanje narodov in sporazumevanje med državami, jo je vrgel nazaj v ozračje prusaške utilitaristične in osvajevalne politike, ki ji je storila žalostni konec svetovna vojna. Ali misli Hitler v doslednem izvajanju svojega programa tudi kaj takega riskirati? »Svoboda«: to je prvi del njegovega programa. Mar li ni Nemčija svobodna? Hitler smatra zabrano oboroževanja Nemčije kot dokaz za nesvobodo in neenakopravnost Nemčije. Vsa druga Evropa pa smatra to zabrano kot nujni predpogoj za svobodo Evrope in za ohranitev miru na svetu.
senata je postal kmetijski minister g. dr. Lmbomir Tomašič. Kmetijstvo ministrstvo je prevzel predsednik vlade dr.' Srskič.
(levo) na Poljskem. Na sredini vidimo no poljskega zunanjega ministra Becka.
IZ NAŠE DRŽAVE.
Novo predsedstvo narodne skupščine in senata. Dne 20. oktobra je bil zopet izvoljen za predsednika narodne skupščine dr. Kumanudi. Predsednik
V DRUGIH DRAŽVAH.
Na dehoslovaškem bo izglasovan v kratkem zakon, po katerem bodo raz-puščene poleg nemških tudi nekatere opoz. stranke. Govori se o uporabi no-
V starejših letih sveže in neizčrpane
morejo ostati samo osebe, ki za časa posvetijo vso pozornost pravilni negi zdravja. K tej negi pa spada predvsem često presnavljanje in obnavljanje človeškega notranjega ustroja, ki ga je treba od časa do časa očistiti nakopičenih, telesu škodljivih snovi. V to svrho je najboljše redno uživanje PLA-NINKA-ČAJA, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Ultravioletni solnčni žarki ter gorska mineralna zemlja dajejo tem
zeliščem posebno zdravilno moč za čiščenje in obnavljanje krvi, ki tako očiščena lahko in pravilno kroži po zopet prožnih žilah, kar ima za posledico, da si ohranimo 6vežost, gibčnost in čilost do visoke starosti. Zahtevajte v apotekah samo pravi PLANINKA GAJ BA-HOVEC v plombiranih zavitkih in z
napisom proizvajalca: LEKARNA M R. BAHOVEC — LJUBLJANA. Reg. br. 12590 — 20. VII. 1932.
aMMMmMiMHftM«
vega zakona tudi napram čehoslovaš-kim fašistom.
Amerika bo priznala sovjetsko Rusijo. Za kakih 14 dni bo obiskal Wa-
shington komisar za ruske zunanje zadeve Litvinov in bo pričel razgovore o obnovi odnošajev med ameriškimi Ze-dinjenimi državami in ruskimi sovjeti.
Sodba o verskih odpadnikih. So ljudje, ki stavijo lastno mišljenje, če je tudi krivo, in lastno korist, če jo tudi narekuje sebičnost, nad vero. To je po-vse napačno, ker vera mora vladati človeku in vsemu njegovemu udejstvo-vanju. Največje obsodbe je vredno, če se vera podreja političnim ciljem in političnim težnjam ter se izrablja v politične manifestacije. To delajo zlasti tisti, ki celo od vere odpadajo, samo da dosezajo politične smotre ter izvršijo pred svetom politično manifestacijo. To so povečini mladi domišljavi ljudje, ki si domišljajo, da se okoli njih sjuče ves svet ter da bo njihov odpad dovedel do propada cerkve, ki so ji obrnili hrbet. Kar se tiče odpadnikov od katoliške cerkve, je zanimiva sodba vatikanskega lista »Osservatore Romano«, ki jo je zapisal povodom izstopa nekaterih ljudi na Koroškem, kateri se je nedavno dogodil iz nemško-nacionalnih nagibov. Vatikanski list tako-le piše: »Z verskega in duhovnega stališča je to dejstvo brez važnosti. Gre za katoliško rojene, ki svojih verskih dolžnosti niso izpolnovali, za nekake protestante, polne brezbrižnosti napram veri in svoji prvotni religiji. S svojim izstopom so se postavili kot bojevniki v neko stru-jo, ki ji je tuja krščanska in socialna misel. Po svoji naravi so rekruti preti-ranosti in nacionalisti iz nasprotstva proti sedanji vladi, ki je krščansko-so-cialna. Ni prvikrat, da avstrijska na-rodno-socialistična propaganda posnema postopanje velenemcev prejšnjih časov, ki so odpad od Rima smatrali kot delo narodnega junaštva ter kakor znano vzklikali: Proč od Rima! Besede vatikanskega lista veljajo ne samo za nemško-nacionalne, marveč tudi za drugo-nacionalne odpadnike od vere, n. pr. tudi za tiste, ki so nedavno objavili v nekaterih slovenskih listih svoj Izstop iz katoliške cerkve.
Tudi sv. pismo popravljajo. Nemški narodni socializem hoče povsod ko-mandirati: v politiki, v gospodarstvu, v prosveti, celo v veri. Lotil se je glavnega vira naše vere, namreč sv. pisma. Narodno-socialistični glavarji si prisvajajo pravico določevati, kaj spada v sv. pismo in kaj ne. V sv. pismu je zabeležena kot pretresljiv primer neomajne
vere in junaške poslušnosti do Boga daritev Isakova po Abrahamu. Bog ni hotel, da bi Abraham v resnici krvavo daroval svojega sina, saj je to preprečil po angelu, ki ga je poslal, marveč je hotel preizkusiti Abrahamovo brezpogojno pokorščino, ki je v njej bil pripravljen Bogu darovati svojega lastnega sina. To poročilo sv. pisma so kristjani doslej smatrali kot jako poučno in spodbudno. Drugače pa sodijo nemški narodni socialisti. Narodno-socialistični vladni predsednik v Šlesvik-Hol-štajnu je odredil, da se to poročilo sv. pisma mora v šolskem učnem načrtu izčrtati, češ, da je nenemško. Tako se bo tudi sv. pismo moralo odslej podvreči merilu tiemštva, kakor ga pojmuje nemški narodni socializem. Žalostno in smešilo obenem.
Pod vplivom papeža. Japonski generalni konzul v San Paulo v Braziliji (v južni Ameriki) je prej bil v konzularni službi v Varšavi na Poljskem. Bilo je to takoj po končani svetovni vojni. Tamkaj se je seznanil s papeževim nuncijem, ki se je imenoval monsig-nor Ahile Ratti. To ni bil nikdo drugi kot sedanji papež Pij XI. Osebnost sedanjega papeža, takratnega papeževega nuncija, je napravila na Japonca globok vtis. Ta vtis ga je spremljal, ko je bil kot generalni konzul premeščen v Brazilijo. Pod tem vtisom se je odločil, da je dal svojo hčerko v katoliško šolo. Vzgoja, ki jo je mlada Japonka dobila v tej šoli, je bila vzorna ter je očeta napolnjevala z radostjo. Manj radosten pa je bil oče, ko mu je hčerka razodela svoj namen, da hoče postati katoličanka. Oče se je dolgo ustavljal. Ko pa je hči dorasla ter vztrajala pri svoji zahtevi, se je udal. Ko je hči prejela zakrament sv. krsta, je oče napram jezuitskemu patru del Toro izjavil: »Iskreno občudujem katoličane in zlasti monsignorja Ratti, sedanjega papeža Pija XI.« Hči je pri krstu dobila ime Marija Pija.
Primer udobnega Mfeit-m nn imun ifndsHc lahkovernosti.
Našim čitateljem bo prav gotovo še v živem spominu afera »Kmetijske eks portne zadruge« v Mariboru, pri kateri je šlo v izgubo stotisoče slovenskega denarja. Neštevilni so ljudje, ki se spo-
minjajo te afere s prav bridkimi spomini, ker so izgubili lepe tisoče. Glavni krivci, ki so takrat upropastili Kmetijsko ekspertno zadrugo, so bili »ravnatelji«: Kenda, Krištofič in Žunkovič. Radi njihovega poslovanja pri omenjeni zadrugi je še v teku kazensko postopanje pri mariborskem okrožnem sodišču ter bodo prejeli zasluženo kazen.
Komaj pa se je razburjenje med ljudstvom proti tej troperesni deteljici malo poleglo, je že izbruhnila na dan nova afera, pri kateri je imela zopet ta trojica svoje prste vmes. V tem slučaju gre še za večje svote, ki so jih prebrisano izvabili od lahkovernih ljudi z zadrugo »Edinost«, ki so jo ustanovili začetkom tega leta v Mariboru. Polom Kmetijske eksportne zadruge jih ni o-plašil. Pričeli so razmišljati, kako bi znova na lahek način živeli na račun lahkovernih ljudi in prišli so na misel, ustanoviti zadrugo, ki bi naj dajala — »brezobrestna posojila«.
Ustanovili so novo zadrugo brez pare denarja. V upravni odbor so vzeli priproste kmečke ljudi, ki niso imeli pojma o poslovanju take zadruge in na ta način so si zagotovili popolnoma preste roke za svoje sleparsko delo. Ker so bili v Mariboru že predobro znani in so vedeli, da tu ne bi s svojim poslom uspeli, so ustanovili mariborsko centralo zgolj radi tega, da so lahko potem osnovali podružnice po celi državi. Ko so bile podružnice osnovane, pa so mariborsko centralo enostavno ukinili — preselili so celotno poslovanje v zagreb ško podružnico ter od tu razpleli svoje mreže po Hrvatskem in enem delu Slovenije. Zlasti v obsotelskih krajih in v ljubljanski okolici so bili njihovi agenti pridno na delu. Obljubljali so ljudem brezobrestna posojila in v času sedanje denarne stiske so jim kalini kar vreli na limanice. Vsak prosilec za brezobrestno posojilo je moral plačati gotovo svoto kot članarino ter je prejel za to tolažbo, da bo v najkrajšem času posojilo prejel. Članarina je znašala pa navadi več tisoč dinarjev. Da bi ljudem zabrisali oči, so res v vsakem okraju podelili nekaterim prosilcem taka posojila, kar je bilo zanje največja reklama. Novi člani so potem kar silili v to zadrugo ter vplačevali članarino, ki so sd jo dostikrat sposojevali. Denar je kar pritekal v blapajno, zadnje mesece so vsak dan prejeli po 25.000 Din na članarini. Skupno se računa, da so vplačali ljudje na članarini okoli 3 .milijone Din. Od tega denarja je zadruga razdelila okoli 100.000 Din na posojilih', okoli 900.000 D je bilo upravnih stroškov za plače in opremo zagrebške podružnice, za 2 milijona Din pa se ne ve, kam so izginili. Zadnje čase so se pričele množiti pritožbe članov, ki so plačali članarino, na posojilo pa so zaman čakali cele mesece.
»Ravnatelji-c so članstvo nekaj časa tolažili, toda sama tolažba na zalegla; slednjič je posegla vmes zagrebška policija in v petek dne 13. oktobra je aren tirala ravnateljsko trojico. Pri preiskavi so prišle na dan gorostasne stvari. V blagajni niso našli pri preiskavi niti pare. Redne plač^ je prejemal vsak ravnatelj 3500 Din na mesec, z raznimi
provizijami in dokladami pa so zaslužili ogromne tisočake. Članom upravnega odbora so plačevali za vsako sejo po več tisoč diinarjev, da so jih na ta način ohranili pri dobri volji. Upravni odbor je odobraval vsak ikorak ravnateljev ter na ta način tudi sam prišel navzkriž z zakoni. Radi tega so oblasti aretirale tudi vse odbornike zadruge. Nadaljna preiskava bo še ugotovila, kam šo »ravnatelji« dali 2 milijona dinarjev, ki jih ne morejo nikjer zaslediti.
Čudno je, da se po škandalu Kmetijske eksportne zadruge in številnih podobnih slučajih še vedno najdejo ljudje, ki nasedejo takim finančnim trikom, kakor jih je pogruntala omenjena trojica. Vsi ti primeri so pokazali, da bi morala biti državna kontrola nad takimi in sličnimi zadrugami, ki ponu jajo ljudem »brezobrestna posojila«, razna zavarovanja za smrtne slučaje in podobno, mnogo ostrejša.
			
	N	ioviclšT	m
Kakor milijoni za pranje pripravljenih rok
»Domovina« piše v svoji številki dne 19. oktobra, to-le: »Zato tudi mi po uspelih občinskih volitvah ne smemo ostati na polovici pota in slaviti dobljeno zmago. Na delo moramo, da osvojimo vse sovražne postojanke, zlasti tiste, za katere vemo, da gradi sovražnik na njih svojo moč in svoj odpor. Sedajle proti koncu leta imajo občne zbore razna prosvetna društva in ustanove in razne gospodarske zadruge. Možje, ki ste dali svoje glasove za Ju-goslovensko nacionalno stranko, ne pozabite, da so vsa ta društva tiste postojanke, ki ste jih dolžni zasesti v imenu državnega in narodnega edinstva, in jih za vselej iztrgati iz sovražnih rok. Naj ne bo po novem letu nobenega društva, nobene zadruge, kjer bi ne bili odbori in načelstva v čvrstih rokah naših somišljenikov. Ne počivajte torej, temveč na delo, da bomo mogli z novim letom ponosno pokazati na plodno leto 1933, ko bodo padle vse postojanke nasprotnikov in boste spet svobodni možje na svobodnih tleh.«
Vlom z obilnim plenom. V noči na 18. oktobra so preplezali vlomilci železno ograjo pred vhodnimi vrati marib. draguljarja ter urarja Petelna na Grajskem trgu in so odprli vrata s ponarejenimi ključi. Odnesli so: 32 moških ur (2 zlati, 6 srebrnih, ostale iz niklja), 30 ženskih in 20 moških zapestnili ur, 50 zlatih verižic in ženskih ovratnic, 100 verižic iz double-zlata, 70 srebrnih verižic in 8 srebrnih cigaretnih doz.
Z motiko po glavi. V Partinjah pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je udaril med prepirom sovaščan 261etnega vini-čarja Alojzija Zajšeka z motiko po glavi. Udarjeni se je moral zateči v marib. bolnico.
Vsled zloma noge v bolnico. V mariborsko bolnico je bil dne 19. oktobra prepeljan 421etni gozdni delavec Ferdinand Zavratnik iz Renčnika. Pri spravljanju lesa mu je padel težak hlod na
Na milijone kisikovih mehurčkov - vsali zase Vaš pomočnik — se razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichfovega Radiona in poganja milna peno skozi tkanino. Tako operete perilo ne da bi bilo treba Vašim rokam kaf delati — lepo in prizanesljivo, če redna' uporabljate Schichtov Radi on«
desno nogo in mu jo je zlomil pod kolenom.
Srčna kap na traviku. Na travniku ob cesti od postajališča Hajdina proti Turnišču so našli zadnje dni neznanega mrtveca. V neznancu so spoznali 70-letnega pilarja Škrob ar j a iz Maribora, katerega je zadela nenadoma srčna kap.
Tatvina čebelnih. panjev se je razpasla v zadnjem času po okolici Ptuja.
Ali že imate knjižico »Bodi apostol«?
Dobi se v Mariboru pri tajništvu KA, stolno župnišče, in v knjigarnah Cirilo-ve tiskarne. Stane samo 5 Din (vezana 10 Din). Ako je še nimate, nabavite si jo čimprej! Vam ne bo žal.
Obračun med sosedoma. V Pečkah pri Makolah sta se sprla 261etni poljski delavec Rok Ivolar in njegov sosed. Sosed je potegnil nož in zabodel Kolarja štirikrat v pleča ter v levo roko.
Železniška nesreča. Dne 17. oktobra sta trčila na križišču ceste z železniško progo v Vrbje pri Žalcu savinjski osebni vlak in s plohi naložen voz. Sunek je smrtno nevarno poškodoval voznika, katerega so takoj prepeljali v celjsko bolnico. Levemu konju je odrezalo kolesje vlaka predno desno nogo, desnemu zadnjo levo nogo. Voz je razbit.
Smrtna železniška nesreča. Na savinjski železniški progi se v zadnjem času kar množijo železniške nesreče.
Dne 19. oktobra ob 10. uri dopoldne s«? je peljala na kolesu 301etna služkinja Angela Zalokar iz Presečnega iz okolice Slivnice pri Celju iz Št. Petra proti Polzeli. Na križišču ceste z železnico je hotela prehiteti osebni vlak, ki je pri-vozil s Polzele in prihaja v Celje ob pol 11. uri dopoldne. Lokomotiva je podrla neprevidno kolesarko, ji zdrobila loba-jo in ji odrezala desno roko dvakrat. Vlak je takoj postal. Smrtno poškodovano so naložili v službeni voz, jo odpeljali proti Celju, a je izdahnila med prevozom.
Hadi bede v prostovoljno smrt. Na svojem stanovanju v jedilni sobi v Celju na Kralja Petra cesti so našli obešenega 661etnega Antona Arzenšeka. Rajni je izvršil samomor radi bede.
Velik vlom. Dne 21. oktobra zjutraj je bil odkrit vlom v trafiko g. Amalije Pregljeve na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vlomilec je odnesel gotovine ter kolkov za 15.500 Din.
Pojasnjen umor. V našem listu smo poročali, da so našli ustreljenega pod klancem pri Trojanah posestnika Val. Trdino. Poleg trupla sta bila dva neiz-streljena naboja kalibra 9 mm in tulec izstreljenega naboja kalibra 6.5 mm. Ta najdba je jasno kazala, da sta bila pri umoru udeležena 2 zločinca. Orožniki so pričeli "s preiskavo in sum je padel na pokojnikovega brata Franca, ki se
V Londonu poskušajo strokovnjaki 7000 steklenic piva na kongresu pivopivcev. — Desno: Papež je obiskal dne 11. oktobra baziliko Santa Maria Maggiore v Rimu. Slika nam predočuje pred cerkvijo zbrane ljudske množice med papeževim blagoslovom.
Je vrnil iz Holandije. Po ljudski govorici se je France zaljubil v Valentinovo ženo, ki je krasotica. Povpraževanja_so ugotovila, da je bila žena delavca Jožefa Herleta iz Kotredeža pri Zagorju, ki je sestra ustreljenega, dan pred zločinom na domu brata, kjer je tudi ostala čez noč. Priče so videle, kako se je odpravil Herle na večer z doma. Herle se je vrnil preteklo leto iz Holandije in je bil na glasu kot vlomilec ter tat, saj tako trdi ljudska sodba. Letos na spomlad je bil celo pri nekem vlomu v Trbovljah prijet ter zaprt. Sum je padel nanj radi vloma v občinsko blagajno v Zagorju, iz katere je bilo odnesenih 20 tisoč Din. Kljub dejstvu, da je pričel Herle kmalu po vlomu staviti hišico in je poplačal razne dolgove, mu vloma niso mogli dokazati in so ga izpustili. Dne 18. oktobra je bil Herle aretiran in easlišan na orožniški postaji v Zagorju, kjer je dejanje tajil. Še le po prepeljavi na žandarsko postajo v Trojane je pri-
znal umor. Po njegovi izjavi je bil najet za zločin od svojega svaka in pokojnikovega brata Franca. France mu je obljubil 5000 Din, ako ubije Valentina, in se bo on po bratovi smrti dokopal do njegove lepe žene. Umor je bil sklenjena zadeva že ob času košnje in je Franc izplačal Herletu na račun bratove nasilne smrti 3000 Din. Po tej izpovedi so se lotili orožniki Franca, ki je po daljšem oklevanju pritrdil, da je izpoved Herletova istinita. S Francem Trdino in Jožefom Herletom sta bili aretirani Herletova žena in žena ustreljenega. O njuni krivdi, soudeležbi ali popolni nedolžnosti bo odločila preiskava. Trojanski zločin je torej pojasnjen. Izpovedi obeh zločincev jasno govorita, koliko hudobije in podivjanosti tiči v ljudeh brez Boga ter vesti.
Smrten izid trčanja avtomobilista in kolesarja. Dne 19. oktobra sta trčila v Ljubljani na Celovški cesti v smeri proti mestu v bližini takozvanega Novega
sveta avtomobilist ter kolesar. Sunek' je pognal kolesarja v loku s kolesa ob kamen, kjer je obležal nezavesten. Po prepeljavi v bolnico je nesrečnež izdah-nil. Smrtno ponesrečeni kolesar je 26-letni Peter Pustavrh, sin posestnika s Črnega vrha nad Polhovim gradcem.
Smrt otroka vsled opeklin. Devet mesečni sinček čevljarja Škofceta v Trbovljah si je prevrnil po sebd lonec vrele kave. Prehude opekline so zahtevale otročičevo smrt.
Nesrečno trčenje. Na križišču ceste med Zelimljami ter Pijavo gorico se je zgodila dne 19. oktobra precej huda avtomobilska nesreča. Avtomobilist je zadel ob kolesarko 231etno Angelo Podlo-garjevo, doma iz Kopačnika pri Želim-ijah. Dekle je padla s kolesa in obležala z zlomljeno levo nogo in z manjšimi poškodbami po telesu. Avtomobilist je naložil poškodovano na avto in jo prepeljal v ljubljansko bolnico.
Italijansko vedno letalo je doseglo novi hitrostni rekord 629 km na uro. Prejšnji rekord je znašal 555 km. -- Levo: Italija je spustila v morje podmornico 640 ton.
Smrt vsled zastrupljanja s plinom.
V	Ljubljani v Frančiškanski ulici je našel zjutraj vajenec s plinom zastrupljenega brivca Draga Ivaniševiča. Mojster je sedel na stolu, pred njim plinski vrelec in na njem lonec vode. Zastrupljeni je držal v rokah časopis, imel očala in je bilo videti, kakor da čita. Desno nogo je imel v škafu vode, ker si jo je zlomil pred kratkem in jo je kopal po vrnitvi iz bolnice vsak dan v topli vodi. Brivec je med čitanjem najbrž zadremal, nakar je zavrela voda in v pre-kipevanju je pogasnila plamen plina. Plin je imel prost izhod in vdihavanje strupa je tako omotilo Ivaniševiča, da se iz omotice ni več prebudil. Zapušča 801etno mater.
Posrečen vlom. Neznani vlomilci so obiskali v noči občinski urad v žužem-bergu na Dolenjskem. V poslopje so vdrli s pomočjo lestve, po kateri so dosegli okno v pritličju ter ga razbili. Skozi okno so se potegnili v predsobo in v pisarno, kjer je težka wertheime-rica. Železne blagajne so se lotili s — svinjsko nogo. Odnesli so 14.000 Din v gotovini. Razne listine so razmetali po tleh. Kot edino sled so zapustili na pokrovu blagajne v debelem prahu prstne odtise.
Obsodbe vreden obračun med sinom In očetom. Neki posestnik iz Boldraža v Beli Krajini se je spri s svojim sinom.
V	prepiru se je sin tako razjezil, da je zagrabil poleno in začel očeta z njim tolči po glavi in po telesu. Zlomil mu je desno nadlaktnico in mu prizadjal hude in težke poškodbe tudi drugod. Kruti sin bo moral dajati odgovor pred sodiščem, oče pa se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu.	i
Padel s kostanja in se ubil. Dne 18. oktobra t. 1. dopoldne se je podal 281et-ni posestnikov sin Franc Eržen, po domače Jurgovčev iz Zgornjega Zabukov-ja pod Sv. Joštom na Gorenjskem, na visok domač kostanj, da bi naklatil nekaj zrelega sadja. Pri tem opravilu je
251etnica letanja s po-
i močjo motorja.
Dne 18. dec. 1908, torej pred 25 leti, se je lotil na Francoskem pri Le Mans Wilbur Wright motornega poleta. Uspelo mu je, da se je držal v zraku 1 uro, 54 minut in 53 sekund, in je preletel pri tem razdaljo 62 milj. Letos 18. decembra se bodo vršile v Le Man-bu velike svečanosti in bodo odkrili ob tej priliki letalski spomenik.
Starec v večurni borbi z volkom.
Kmetje v bosanski Vasi Podravno so najeli že pred leti in leti kot ovčjega pastirja 791etnega Marinka Si-iniča, izredno močnega starca. Pastir biva v majhni kočuri poleg
Pavel Keller:
ßß
Kostanjasta barva -še privlačnejša ...
Kmalu bosta srefali marsikatero bri ne|ko, ki vas bo i svojimi lasmi resnično novdušilo. Zakaj zdaj [e vendar enkrat mogoče na posebeo način negovati kostanjev« lase« umivamo jih samo s novim Brunetaflor Shampoonom. Učinkuje naravno in edinstveno za-radi hequila, ki ga ima » sebi. Hostanjasta barva, temni ton sta i tem neverjetno poudarjena. Lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno »epo se kodrajo.
BRUNETAFL
omahnil, padel v globočino in obležal mrtev z zlomljenim tilnikom in obema rokama.
Poskusni vlomi po amerikanskein
načinu. V noči od 17. na 18. oktober so se pripeljali v Metliko neznani vlomilci v avtomobilu. Vdrli so najprej glavna vrata na pošti, a so bili pregnani. Tudi vlom v pisarno notarja Ranta je bil brez plena. Od istih ptičkov je bilo vlomljeno v grad v zemljiško knjigo, kjer niso zadeli na denar. Z vitrihom so odprli glavna vrata hranilnice in so poskušali brezuspešno vlomiti v trgovino Kmetijske podružnice. Kakor so došli, so se uzmoviči tudi odpeljali v avtomobilu brez vsakega plena.
Smrtno ie povozil v Novem mestu šofer Dolmovič neznanega moškega, ki je po lastni krivdi zašel pod avto.
Trčenje dveh vla!iov. Dne 22. oktobra sta trčila v Romuniji na progi Si-; naja-Ploesti dva vlaka. Nesreča je za--htevala 5 mrtvih, 8 hudo ranjenih ter, so se vozovi prekucnili v prepad.
Nesreča roa^unskena vodnega letala. Romunsko vodno letalo »Savoja« 621« ki je bilo kupljeno v Italiji, je dne 22. t. m. pri spuščanju na jezero pri Kon-stanci treščilo na kopno. Trije oficirji so mrtvi, eden ranjen.
Uredništvo »Nedelje« in tajništvo KA'
je od sedaj naprej v stolnem župnišču (Slomškov trg 20) in ne več na Aleksandrovi cesti 6.
Vsem ljudskim odrom, igravcem in režiserjem! Podlaga uspehu na odru je tehnična izobrazba igravcev in režiserjev v oderskih vpra-* šanjih. Ako se želite izobraziti v igravski in režijski umetnosti- ako želite dobrih ljudskih
12. nadaljevanje.
Roman iz gozdov.
Poslovenil dr. Ivan Dornik. »Sin ga je okradel!« sem pošepnil Boltežarju. »Oh, mati, ko bi ti vedela to — o najinem Tončetu — o najinem edinem sinu —« Sedaj je stari mož začel bridko jokati. »O svoji rajni ženi govori!« je šepetal Bol-težar. »Pojdiva, tega ne prenesem!«
Vstala sva in po prstih šla proti vratom. Tedaj je planil Žagar od mize.
»Zakaj pa bežita? Saj lahko izvesta — Ton-če mi je ukradel ves denar in je zažgal žago —« »Belčar,« je rekel Boltežar z mehkim glasom, »do sedaj sva bila nasprotnika; sedaj pa bi vam rad pomagal. Belčar, pomirite se. Če vam je bilo kaj ukradeno, ni treba, da je storil to vaš sin. Kaj takega vaš Tonče ne bo naredil!«
»On je ukradel! Saj je le on edini vedel, da
je skrinjica skrita na žagi, in saj je vendar on imel ključ, drugi iključ.«
»Ali je to-le tista skrinjica?
Žagar je prikimal.
Ogledal sem si skrinjico, ki je bila nekako pol metra dolga in dvajset centimetrov visoka. Ključavnica je bila nepokvarjena; tudi na skrinjici ni bilo nobene poškodbe.
»Na žagi ste imeli skrinjico skrito?«
»Da, pod podom.«
Stari mož je odgovarjal na to in naslednja vprašanja kakor brez svoje volje.
»In razen vas je le Tonče vedel zanjo?«
»Nihče drugi!«
»Ali je imel tudi on ključ?«
»Vsak enega sva imela.«'
»Koliko denarja je bilo v skrinjici?«
»Petdeset tisoč dinarjev.«
»V knjižicah?«
»Večji del so bili bankovci.«
»In vse je izginilo?«
»Vse. Ničesar ni pustil svojemu starem^ očetu.«
iger in če želite biti oproščeni avtorskih tan-tijem pri teh igrah, če želite biti deležni vseh števlnih ugodnosti (popust na cenah v gledališčih) pri izposojanju kostumov, lasulj itd.) in če želite sodelovati pri domačem zvočnem filmu, pišite takoj po informacije na založbo »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10-1. Obenem sporočamo, da je »Drama«, revija za ljudske odre in igravce, izšla in se naroča na isti naslov. V tej reviji najdete vsa točna po-in^iia o v^eh navedenih vprašanjih. 1076 Koče, štrange, slamnjače kupujem stalno pri Aii.oij ^i.aovoe, Celje, Dečkov trg.	1006
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič.	867
Pošten natditell.
Iz odlične restavracije se je zmotal na ulico starejši gospod. Že z njegovega okroglega obraza je bilo razbrati, da je prav zadovoljen uživač. Med vrati je nekoliko postal, ker se je domislil, da če ni popušil običajne popoldanske cigare. Segel je v notrajni žep po smodko ter si zbral s presojo strokovnjaka bolj svetlo. Nato je odkorecal prav počasi naprej mimo moškega v raztrganih čevljih in ponošeni obleki, ki se je zagledal v v oknu restavracije izstavljen jedilni list. Debeluhar je nadaljeval svo jo pot; potepuh v obnošeni obleki je pa krenil z mrzlično naglico pred vrata restavracije, kjer je ležala na snažilni-ku za čevlje prav debela listnica. Z enim pogledom se je zasigural, da ga ne opazuje nikdo, se pripognil in je že držal v rokah denarnico. Kakor v sanjah je otipal njeno vsebino, ki je pomenila njemu že celo premoženje, saj vendar ni jedel štiri dni prav ničesar.
Vse se je odigralo v par sekundah. Z bliskavico je nameraval zginiti, a ves prestrašen je zapazil, da stoji pred moškim, ki zre vanj očitajoče z na široko odprtimi očmi. Najditelj je začutil, kako mu je bušila v obraz rdečica. Iztiš-čal je iz sebe besede: »Pobrana listnica je last onega le rejenega gospoda pred roenoi«, in je stekel v dolgih korakih za bogatim neznancem, ki je bil zgubil denarnico.
Ko je pomolel molče gospodu listnico, se je ta prepričal s posegom v suknjo, če je res izvrgel denar in nato še le je posvetil več pozornosti najditelju. Povprašal je za njegovo ime ter naslov in se je na glas začudil, ko mu je mladi mož zaupal, da je brez vseh sredstev. »Če se godi človeku dobro«, je menil debelušasti gospod, »je lahko ohraniti poštenost; a če pa reveža privija glad — tako tankovestnega moža je treba o-hraniti človeški družbi.«
Nahranil ga je, oblekel in ko je zgle-dal, kakor je dostojno človeka, ga je vzel v svojo trgovino. Mladi mož, še nedavno nebodigatreba, ki je zdrčal navzdol radi lahkomiselnosti in ni pogodil sam nazaj, je imel za seboj prebridke izkušnje in je bil za bodočnost delaven ter uporaben. Užival je predvsem gospodarjevo zaupanje in kmalu je postal desna roka petičnega tovarnarja. Ko je že bil na vodilnem mestu, je spremljal nekoč svojega šefa na trgovski razgovor. Po končanih opravkih ga je povabil gospod na obed. Ustavila sta se pred
IH^SI
„Maš dom" se osanosvoti!
Naša mladina hoče imeti «Naš dom« kot svoj poseben list, kakor je bil svoj čas. Moramo ji ustreči. Zato sedaj mesec november uporabljajo fantje in dekleta, da zberejo.naročnike med svojimi vrstami za »Naš dom«.
»Naš dom« bo izhajal vsak mesec in bo stal letno 12 Din, torej samo po 1 Din za številko.
Da pa bodo zbiratelji naročnikov lažje pridobili zadostno število istih in s tem omogočili, da bo »Naš dom« izhajal, kakor si želijo, je založništvo EarI Mayevih romanov k svojemu loterijskemu načrtu dodalo še to, da vsakdo, ki se v mesecu novembru naroči na
veliko restavracijo, šef se je smehljal, njegov nastavljenec se je domislil, da sta baš na onem mestu, kjer se je on pred leti poboljšal. Po celem telesu ga je pretreslo, ko mu je obvisel pogled na beraču, ki je stal pred vrati restavracije in je zasajal vanj svoje velike in očitajoče oči. Kakor pred leti je začutil tudi tokrat v obrazu rdečico sramu. Sklenil je, da se bo svojemu predstojniku, kateremu se ima zahvaliti za vse, po končanem obedu odkritosrčno izpovedal. Po prižganih cigarah je začel nastav-3 ljenec: »Oni le revež zunaj me je takrat
opazoval in me je na pravo pot--«
— »Kateri mož?« je vprašal šef raztre^ seno. — »Berač!« — »Tako, tako!« je kimal stari, »tega že poznam dokaj let.' Je vendar čisto slep.«
Uslužbenec je z nekako težavo kolo-baril iz ust dim ter pričel trgovski razgovor.
Slepi berač se je pozneje zelo začudil, ko mu je nekdo stisnil v roko papir in je otipal, da gre za bankovec večje svote.
»Naš dom«, ter plača 12 Din naročnine, prejme brezplačno srečko velike knjižne loterije, o kateri berate na drugem mestu.
Računajte dobro! Poleg tega, da dobivate za 12 Din na leto vsak mesec štfi^ vilko lepega lista »Naš dom«, imate mcžncst, da s srečko, ki vam jo daruje založništvo Karl Mayevih romanov, za-denete dobitek, ki je vreden do 908 Din in prejmete najbolj zanimive romane, kar ste jih sploh kedaj mogli čitatl.
Da pa tudi nabiratelji naročnikov ne bodo pozabljeni, jim bomo to že posebej povedali! Nimamo še v vseh župnijah nabirateljev in prosimo, da se nam čim preje še priglasijo I Prosimo pred vsem gospode dušne pastirje, da dajo mladi* ni pobudo, naj se loti dela za priljubljeni »Naš dom«.
V vsak dom »Naš dem«! Uprava »Našega doma«, Maribor, Koroška cesta 5.
»Ali ste šele sedaj opazili tatvino?«
»Takoj. Ko je začela goreti žaga, sem šel po skrinjico. Bila je prazna. Tedaj sem vedel vse. In klical sem Tončeta. Toda ni ga več. Vzel je denar, zažgal je žago, vse zaradi tiste preklete vlačuge.«
Ves »krušen se je sesedel na stol in je zopet začel žalostno jokati. Boltežar je čakal nekaj časa; nato je rekel:
»Belčar, jaz še vedno ne morem verjeti tega. Toda skrinjico tu le moram vzeti s seboj. Njo moram zapleniti. To je moja dolžnost!«
»Vzemite jo! Vzemite jo! Saj ničesar ni več v njej! Sedaj je vseeno. Denarja ni več, žage ni več, Tončeta ni več! Vzel bom vrv in se obesil. Jutnl — jutri bom že mrtev!«
V sobi je bilo tiho. Boltežar se je ozrl name. PoSepetal sem mu na uho:
»Tega moža ne smeva pustiti samega! V vas pojdem in poprosim nadučitelja in gospodično Grubelnikovo, naj prideta sem. Ostanite ta čas tukaj!«
Prikimal je, jaz pa sem hitel proti šoli. Bila je luč v sobi. Pri mizi so sedeli nadučitelj, njegova žena in Erika. Povedali so mi, da ne morejo spati v tej strahotni noči. Tudi med potjo sem videl še marsikatero okno razsvetljeno. Tu je ležal bolnik, ki mu je strah poslabšal bolezen, tako da so sorodniki morali bedeti pri njem; tam je zakričal dojenček, ki se je razburjenja v tej noči napil iz materinih prs; tu in tam so živeli strašljivi ljudje, ki so mislili, da so požigalci v dolini in da morajo stražiti, posebno še, ker se v nočeh, ko gori, vselej tudi krade; tu in tam je živel bojazljiv človek, ki v tej hudi noči ni mogel biti miren brez luči.
Vsi smo otroci luči. Ni je človeške duše, ki bi ne poznala strahu v temi.
Veliko mesto — oj, veliko mesto! Tam pogleda ta ali- oni skozi okno na cesto, vidi, da se pelje mimo mrtvaški voz, in vpraša svojo služkinjo: »Kdo pa je umrl v hiši na oni strani?« Služkinja skomizgne z ramami in ne ve povedati. In če v južnem delu mesfa izbruhne požar, izvedo ljudje v severnem delu o njem — iz časo-
ovčje staje, v kateri so ovce preko noči. Sinič je imel navado, da je kuril v koči neprestano ogenj. Pred nedav-! nim pa mu je ogenj u-< gasnil, ko je spal. Sta^ rec je začutil naenkrat silovit ugriz v nogo.' Skočil je kvišku in zagledal pred seboj kot dve baklji se lesketajo-' če oči. Hitro mu je po-< stalo jasno, da je udri v njegov stan volk. Iz nasprotne strani mu je oznanjal lajež psov ov-i čarjev, da se je lotilo
ovčje staje celo krdelo
i
volkov. Volk v bajti je naskročil v drugič pa^ stirja ter ga podrl na ležišče. Tukaj je prišlo med obema do borbe za življenje in • smrt. Stari Sinič je že bil ne-! kajkrat ugriznjen, ko'
Poziv «¡Mili!
Kardinal nadškof dr. Schulte v Kol-nu v Nemčiji je izdal, kakor poroča vatikanski list »Osservatore Romano«, na svoje vernike pastirsko pismo, v katerem se obrača do mladine s temi besedami: »Mladina se živo udeležuje vsega, kar je novo, kar je v pokretu, kar je moč. Domovina s svoje strani ikliče mladino še bolj kakor odrasle, da sodeluje z njo pri njeni obnovi in obrambi. Tudi naš Zveličar Jezus Kristus je s križa govoril najmlajšemu med apostoli, sv. Janezu. Sedaj v sv. letu se spominjamo poslednjih trenutkov Kristusovega življenja. V teh poslednjih trenutkih velikega petka je mladina, ki ji je bil predstavnik apostol Janez, se zbrala pod križem. V tem času se tudi Cerkev kot skrbna in ljubeča mati obrača v prvi vrsti na mladino.
Nova država je priznala krščanstvo kot versko podlago države. V slovesni obliki konkordata je katoliškim mladinskim društvom zagotovila ne samo obstoj, marveč tudi posebno varstvo. Ona dobro pozna spasonosne in koristne energije te mladine, ona dobro pozna njeno neustrašeno in vztrajno borbo proti razdiralnemu duhu verskega liberalizma in organiziranega boljševi-škega brezbožništva. Ona dobro zna, da katoliška mladina predstavlja nezlomljivo jamstvo vdanosti in zvestobe v službi domovine, naroda in države.
Cerkev je prejela od nove države slovesno obljubo ter zaupa tej obljubi. Zato danes vaš škof poziva vse vernike svoje škofije ter opominja vse: duhovnike in laike, moško in žensko mladino, naj so složni v železni edinosti, da tako prenesejo svojo lastno ljubezen na vsa področja v življenju naroda in države. Naj se katoliška mladina ne da v delavnosti in v izvrševanju dejavne bratske ljubezni od nikogar prehiteti, zlasti v prihodnji zimi.« Kardinal se na to obrača do staršev in jih opominja, naj se ozirajo na mladino in
njene težnje ter naj ji dejansko oskrbi-jo možnost in sredstva za pravo katoliško izobrazbo in za napredek v kršč.-narodni prosveti in v katoliški nravnosti. Tako bodo s svojo mladino najboljše služili cerkvi in državi. Pomenljive in upoštevanja vredne besede za mladino in starše!
*
Št. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 5. novembra, v Društvenem domu štiridejansko igro »Koroški tihotapci«. Snov igre je zajeta Iz časa bojev za Koroško ter je vseskozi zanimiva. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina znaša: sedeži 5, stojišča 3, za otroke 2 Din. Takoj po igri pa se vrši v Društvenem domu vinska trgatev. Vse domačine in sosede vljudno vabimo, da nas posetijo v najobilnejšem številu. Bog živi! — Odbor.
ženshe žrfvc drznosti.
Ne samo moški — tudi veliko žensk se je že lotilo v življenju izrednih poklicev ter drznosti, ki so zahtevale — smrtne žrtve.
Stradalka.
181etna Madžarka Freda Litvoy je stradala na sejmu v Budimpešti 9 dni, dokler se ni zgrudila in izdahnila. Omenjena si s stradanjem ni hotela oviti krog glave venca slave, ampak iz vzroka, ki je povsem razumljiv iz ženskega stališča. Bila je zaročena z mlajšim moškim in ta je študiral na Dunaju. Da bi ga lahko poročila in si kupila balo, se ji je rodila nesrečna misel: z javnim stradanjem si prislužiti denar in na ta način uresničiti svoje tolikanj za-željene načrte. Njen zaročenec ni bil poučen o nevestini nakani. Še le po njeni smrti je zvedel, kako velika je bila njena ljubezen.
Povožena od avtomobila.
Mlada ženščina iz Čikage je hotela za vsako ceno Citati svoje ime po časopisju. Pohlep po časopisni slavi ji je usilil misel: grahovo zrno torkljati z
Zakaj se mučite s predpranjem? Henko odloči vso umazanlno na lahek način in Izvanredno olajSuje pranje. Zato: Če namočite z v e č e r, v Henko perilo, dela ne boste imeli obilo.
nosom po nasadih krog Michigan-jeze-ra, ob katerem leži Čikago. Na tem izrednem poslu jo je povozil avto in tri dni po nesreči je umrla radi preloma lobanje v bolnici. S svojim res prismojenim načrtom ni pripravila nikomnr veselja.
Med levoma.
Na sejmu v Krakavi se je ponašala mlada Poljakinja na ta način, da je bivala in spala med dvema levoma v kletka, ki je bila celo noč razsvetljena. Na ta način se je lahko občinstvo prepričalo na lastne oči, da ne zapušča junakinja svoje zverinske družbe niti v noči. Nekega večera pa je pognal mlad moški ogorek cigarete iz ust in nesreča
mu je uspelo, da je zagrabil zver za golta-nec. Dve celi uri je davil volka in bi bil sigurno brez vsakega o-rožja podlegel, da ni stopil taisto jutfo v njegovo kočo izredno rano sel, ki mu je do-našal vsakdanjo hrano. Rešitelj je ubil zver od zadaj s polenom. Kljub ranam si je natovoril pastir ubitega volka in se je podal z njim v mesto Tuzla, kjer eo mu v bolnici obvezali rane.
Po 29 letih odkrit zločin.
Policija v Olomucu je prejela te dni nepod pisano ovadbo, ki je vsebovala opis pred 29 leti zagrešenefja zločina. Nepodpisani ova-
pisa. Tukaj v gozdu pa je usoda žage vsakemu segla do srca; tukaj smo vsi morali poprijeti.
Nadučitelj in Erika sta me pospremila in obljubila, da ostaneta do jutra pri Žagarju.
»Za prvo silo bo to,« sem rekel Eriki, »toliko časa, da se zave iz najhujše zmedenosti.«
Dekle je bilo zelo resnobno. Opazil sem, da ima še vedno pomisleke, ali ni naše nedolžno sankanje povzročilo vse te nesreče. Toda govorila ni o tem. —
Z Boltežarjem sva takoj odrinila proti koči na barju. Stala je tam čisto temna; toda vežna vrata so bila odprta. Tavala sva v sobo in prižgala luč. Na mizi so stale skodelice za kavo, na podoknici pa so ležale vedeževalske karte; poleg njih je stala neprižgana svetilnica. Nazadnje sva preiskala vso to malo kočo; nikogar ni bilo v njej.
»Vlačuga je šla!« je rekel Boltežar. »Cisto gotovo jo je potegnila s Tončetom. Sedaj se mi jasni. Tonče je ukradel svojemu očetu denar, zažgal nato žago, da bi prikril tatvino in je pobegnil s to Črno vlačugo čez drn in strn.«
»Da, zdi se, da je tako!« sem mu pritegnil. »Fanta mora gnati brezumna strast k temu dekletu.«
»Prismojen je! Čisto prismojen! No, ne bosta tekla daleč. Kakor hitro se zdani, se popeljem v mesto in ju naznanim državnemu pravdništvu. Sedaj bova končno le šla spat.«
Med tem, ko sva še poskušala, da bi zaprla vežna vrata, je prišla do naju črna žival. Pes. Začel je cvileče lajati in je bil zelo nemiren. Boltežar je posvetil nanj s svojo svetilnico in rekel:
»Grčarjeva mrcina. Poznam žival. Najbrž išče starih dveh.«
Pes je tulil, cvilil in lajal. Stekel je košček pota po bregu navzdol, se krehavo zopet vrnil k nama, znova začel cviliti in zopet zdirjal po bregu.
»Kaj pa hoče žival? Videti je, kakor da bi naju hotel na nekaj opozoriti. Pojdiva za njim.«
Pes je tekel sem in tja skoraj brez sape. Nekako na tri četrtine pota po bregu doli je obstal in cvileč stekel na levo v gozd.
je hotela, da je priletel še tleči odpadek levu v kletki na nos. Četudi je bilo pre-strašenje zveri prav neznatno, je zadostovalo, da je razljutilo leva. Vrgel se je z vso besnostjo v deklino, ki je sedela v kotu. Predno je utegnil priskočiti na pomoč krotilec, je lev zmlel svojo nedolžno žrtev na smrt. Lastnik zverinja-ka ni imel dovolj s smrtjo mlade junakinje. Priredil ji je kar najlepši pogreb, za krsto sta korakala v verige vkovana leva. Pogled na še posmrtno zasmehovanje žrtve je občinstvo tako razpalil, da bi bilo linčalo prireditelja, če bi se ne bil skril pravočasno.
Deklica in opica.
Nekaj podobnega, kakor smo baš kar opisali, se je zgodilo v Montevideo (v severnoameriški državi Minnesota). — Tamkaj je nastopala v cirkusu deklica skupno z opico, kateri pravijo šimpanz. Lenega dne je mučil opico zobobol in ni kazala nobenega veselja za javen nastop pred gledalci. Lastnik cirkusa je skušal žival prisiliti, da bi sedela za mizo. Ker se ni hotela pokoriti, je skočila v deklico, jo dvignila z obema rokama in jo pognala z vso silo ob steno igrišča. Deklica si je zlomila roko, se poškodovala na glavi ter na znotraj, a so jo še rešili pravočasno iz ponovnega objema opice, ki bi bil sigurno smrt-nonevaren.
Utopljenka.
Nesrečno je končala Amerikanka Ana Frost. Videla je pri predstavah večkrat glumača Houdinija, ki se je dal zvezati na rokah ter nogah, pognati v globoko vodo, kjer se je razvezal z bliskavico. Tudi Ano so zvezali na rokah ter nogah in je skočila pri Njujor-ku v reko Hudson. Potapljač jo je privlekel iz dna reke po preteku četrt ure kot utopljenko. Pri priletu pod vodo je zašla pod kos potopljene ladje in iz te zagate se ni mogla rešiti ter je utonila.
Med nebotičnikoma.
V severnoameriškem mestu Los An-geles je najela večja tvrdka dve deklici, ki sta skakali z reklamnimi zastava-
Napoleonova odlikovanja in klobuk je nekdo leta 1919 odnesel iz Berlina. Na« poleonovi ostanki so bili sedaj od neznane strani vrnjeni Berlinu.
mi po vrvi, ki je bila razpeta med dvema nebotičnikoma. En krivi korali in obe bi bili strmoglavili v globočino. Letalec, ki je frčal nad njima, se je zanimal za predstavo in se jima bližal. Ro-> pot propelerja je razburkal deklici.
Eni je spodrsnilo na vrvi, vendar jo je še zagrabila tovarišica pravočasno krog členka noge in jo je zadržala. Z vso naglico pribrzelim gasilcem je uspelo, da so nekako čudežno rešili obe revi največje smrtne nevarnosti.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Že dolgo nismo imeli tako žalostnih in obenem tako prisrčnih dokazov ljubezni, kakor na dan sv. Lukeža, ko smo k zadnjemu počitku spremljali našega vzglednega župljana Antona Slaviča. Nedopovedljivo nas je v nedeljo zvečer pretresla vest in bliskovito naglo se je razzvedelo po Murskem polju, da je v Bučečovcih ob sedmih — od kapi zadet — nenadoma umrl 50 let stari gospodar ponosnega Slavičevega doma, in tako nepričakovano zapustil svojo ženo in tro-
je otrok. Pač menda le varuhi hiš so doma ostali, vsi drugi pa so se v sredo na žalostno pot podali za vozom s telesnimi ostanki blagega našega soseda. Še celo bivši oblastni predsednik g. dr. Leskovar, monsig. profesor Vraže, bivša poslanca Žebot in ravnatelj Hra-stelj in dr. Šmajd iz Maribora so došli, da nas s svojo navzočnostjo tolažijo ob taki izgubi. Z ganljivo lepim petjem v cerkvi, na trgu in ob odprtem grobu so častili njegov spomin, množica vencev in poznega jesenskega cvetja mu je postlala zadnje počivališče in z gorečimi molitvami in obilico solz smo spremljali njegovo dušo pred prestol neskončne Pravice. Pri mrtvaškem opravilu je obdajalo žalujočega brata g. prelata Mat. Slaviča 15 gg. duhovni-
»Za njim!« je rekel Boltežar.»»Le previdno! Tu je vse polno nizke goščave in korenin.«
Posvetil je po tleh. Počasi sva si utrla pot.
»Kako pes laja! Sedaj je zopet obstal.«
Šla sva še košček poti.
Tedaj sem zagledal najstrašnejši prizor, kar sem jih videl v svojem življenju.
Pes je bil iz zameta do polovice izkopal mrtvo žensko truplo.
Bianka!
Čelo je imela zdrobljeno.
»Bianka!« je momljal Boltežar. »Mrtva je. Bog naj ji bo milostljiv!«
Jaz nobene besede nisem spravil iz sebe.
Dva moška sva stala tam precej časa, ne da bi se genila. Pes je boleče cvilil in lizal roko mrtvi deklici. Svetilnica je osvetljevala njeno »trahotno izkaženo glavo.
»Nekaj morava storiti. Kaj pa naj storiva?«
»Ne vem!«
Postalo mi je slabo. Nasloniti sem se moral na drevo.
»Ostanite tukaj! Stražite s psom! Skočil bom v vas in pripeljal ljudi.«
In odhitel je s svojo svetilnico; ostal sem v temi sam z mrtvim dekletom in s psom. Prišlo mi je na misel, da bi bila Boltežarjeva dolžnost, da stoji tukaj na straži, mene pa pošlje v vas. Toda nisem mogel več predrugačiti; moral sem ostati pri umorjeni v tem temnem gozdu.
Najpoprej sem zaprl oči. Toda tedaj šele je bilo hudo. Bilo mi je tako slabo, da bi skoraj umrl. Čutil sem, da se bom zvrnil po snegu.
Imeti moram močno voljo. Le ta mi lahko pomaga.
Odprl sem s silo oči in jih uprl v mrliča. V bledi mesečini sem videl razbito čelo, s krvjo obliti obraz.
No, bila je mrtva ženska, umorjeno nesrečno dekle! Saj ni bila nikaka prikazen! Česa pa naj se bojim? Stopil bom bliže in si natančno ogledal mrliča. Morebiti še kaj odkrijem.
Storil sem tako. Čudovito — svojih nog nisem čutil, ko sem se prestopil nekaj korakov. Bile so kakor odmrle. In ko sem zakrožil z ro-
duh, gotovo eden od zločincev, javlja, da je leta 190i zginil brez vsake sledi živinski tr-i govec iz Dašič na juž-: nem Moravskem. Tolo« vaji so ga v noči na-i padli ter do mala ubili. Še na pol živega so zavlekli na pokopališče in so ga živega zagrebli. Resnično je naletel 4 leta za tem pri prekopavanju grobov grobokop na okostje, ki ni bilo v krsti. Nikdo se ni prav pobrigal za izredno najdbo. G. župnik je blagoslovil okost njaka, katerega so na novo pokopali. Olomu-ška policija poizveduje za zločincem, katerega je očitno prisilila nemirna vest, da je napol odkril pred 29 leti za-grešeaii umor.
kov. Domači g. dekan Weixl je v pretresljivi besedi omenjal svojega nekdanjega pridnega učenca in vseskozi vrlega župljana lepe čednosti in nam ga v posnemanje priporočal na podlagi njegovega življenjskega vodila: Pravični živi iz vere. Njegov dolgoletni prijatelj g. 2abot pa se je od njega poslovil z omenjanjem njegovih zaslug za snovanje in razširjanje mladeniške 6lovenske in krščanske ter razne prosvetne organizacije in s pohvalo njegovega jeklenega značaja. »Mrzčl si vse, kar je bilo nepošteno. Krivice nisi delal nikomur, tudi onim ne, ki niso bili tvoji prijatelji. Zategadelj pa tudi tvoja do skrajnosti poštena duša ni mogla prenašati, ako si videl, da se pošteni stvari godi krivica.« Ločili smo se od Tu-nekovega groba, v srcu pa nam ostanejo zadnje besede ob grobu: »Tvojim svetim idealom ostanemo zvesti do groba in se bomo za nje borili, naj pride kar hoče.«
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Tukaj je umrl v Rajnkovcu prevžitkar Motoh Franc v 67. letu svoje starosti. Rajni je bil vzgleden katoliški mož, že dolga leta je nosil pri procesijah nebo, kar si je štel v veliko čast, pogosto je pristopal k mizi Gospodovi. V svojih mlajših letih je bil spreten tesar, kateri posel je pred par leti opustil. Bil je precej imovit gospodar, svoje gospodarstvo je pred kakimi 4 leti prodal in ostal tam kot prevžitkar v dobrem in mirnem razmerju z novim gospodarjem. Letos spomladi mu je umrla tudi žena Mica v 86. letu svoje starosti; za njo je umrla tudi kmalu njena sestra Neža v 83 .letu svoje starosti, žena nad 30ietnega tamkajšnjega župana g. Ivana Roškarja. Rajni je v svojem testamentu izročil župnijskim revam 2000 Din, župnijski knjižnici 2000 Din, za afriške misijone 2000 Din in za križ na Donački gori kot spomin letošnjega svetega leta in jubilejnega spomina 1000 Din, skupaj 7000 Din. Bog mu bodi dober plačnik. Vas Rajnkovec je zgubila z Motohom letos že četrto smrtno žrtev, same stare korenine ter ugledne osebe. Med temi je tudi umrl v 72. le-iu svoje starosti posestnik Sajko Ivan, izredno mirna oseba, a kljub temu tudi izredno veselega in šaljivega značaja. Skupna starost vseh štirih znaša 308 let. Vsem štirim umrlim iz vasi Rajnkovec kot samim vzgleda vrednim dušam daj ljubi Bog večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti!
Sv. Ema ob Sotli. Umrl je v Nezbišah prevžitkar Šeligo Jože v 58. letu svoje starosti. Rajni je bil posebno mirnega značaja, globoko veren, skrben in delaven .človek. Komaj pred dobrim mesecem je prepustil svoje posestvo hčeri in že se ji je izognil za vselej. Težko bolezen od letošnje košnje je tudi z veliko vdanostjo v voljo božjo prenašal. Kot vzglednemu možu in dobremu sosedu je spregovoril nekaj besedi v slovo pred hišo žalosti njegov sosed. Rajnemu želimo večni mir in pokoj, žalujočim pa globoko sožalje!
Koprivnica-Veliki kamen. Smo sicer ločeni in razdeljeni kakor nekdaj kraljestvo Juda v davnih časih, že leta 588 pr. Kr., Sedaj v letu 1933 je nas zadela ta neizogibna usoda, koje veličastvu se ponižno klanjamo. Vendar: »Ko ločitve pride čas, na razna pota žene nas«, si usojamo mi »zapuščeni« Koprivničani še enkrat iskreno pozdraviti vse Velikokamljane in Mrčnoselčane s srebrnim priveskom Raštaj-nom: »Adijo, pa zdrava ostani in na me nikar ne pozabi!« Ko se vam bo prav dobro godilo v egiptovski deželi, ali da se popravimo takoj: v novem Kainaanu, kjer se bo cedilo mleko in med, kjer je zakladnica srebra in zlata in črnega dijamanta, tedaj se spomnite v svojem obilnem blagostanju in sreči tudi na nas! Delite nam iz vašega izobilja in prinesite nam skoraj po novi cesti iz Senovega čez Malika-men sem izdatno pomoč; saj vi ne poznate krize, ki imate dosti denarja in še več ga bo, ko začne rudnik obratovati v najkrajšem času in bo sprejetih 800 novih delavcev in več kmetov za vožnjo!
Potovalni nagon - stla v smrt. ^ -
Znanstveno dokazana dejstva kažejo, kako sili in tira višja in človeku nerazumljiva sila cela krdela živali v prostovoljno smrt. Božja vsemogočnost pose-za po krščanski razlagi v kraljestvo živalskih škodljivcev in jih nagonsko po-končuje v milijonskih množinah. Ne smemo pa tudi prezreti istine, kako se vzbudi ve&krat v notrajosti koristnih živali nagon po prostovoljni smrti.
0000000000000000 Za zimska ročna Uda!
Gospodinje in dekleta, za zimska ročna dela si nabavite vzorce iz Predtiska-rije v Mariboru, Trg kralja Petra 4. — Dobili smo povsem nove in moderne vzorce in monograme, blazinice, kakor tudi za razne stenske prte, namizne prte itd. Na podlagi naših vzorcev lahko napravite sledeče napise na kuhinjskih prtih:
Ljubo doma, kdor ga ima.
Ce dom v ljubezni tvoj in solnčnem je sijaju,
prepričan lahko si, da tu živiš že v raju. Naj človek celi svet obteče, najboljši kruh do-<
ma se peče. Ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti! Škrjanček poje, žvrgoli, se belga dneva veseli. Pastirica kravce pase, ona ima svoje špase, pastirc pa pravi: Juhe j, juhej, na planincah luštno je!
Kdor o meni slabo sodi, naj nikar v moj doni ne hodi.
Lepšega na svetu ni, če na sreči dom sloni. Glej naprej, nazaj ne glej nikoli, nov pogum
bo zdravilo tvoji boli! Ce v kuhinji v lonec kukaš, ženkino si jezo skuhaš.
Preljubi možiček, ostani doma, če ne si po-
iščem drugega! Ako žena črno gleda, tudi možu je hudo, rajši v krčmi ti poseda, zato ženka glej lepo!
Oglejte si vzorce v prodajalni Kralja
Petra trg 4! 0000000000000000
Vzgledi nerazumljive prostovoljne smr* ti velikih živali.
Obče znano je, kako se polasti večkrat strahovit strah celih čred ovac. Oven voditelj zdivja z neugnano silo naprej in za njim se spusti čreda v prepad. Pri ovcah najbrž igra glavno ulogo strah in ne nagon prostovoljnega pogina.
Opazovali so tudi trume severnih jelenov, ki so zbezgali pred volkovi in po-skakali v globine.
Rimska točilnica na vinskem sejmu v mestu Mainz v Nemčiji.
Na vinskem sejmu v Mainzu so obiskovalci lahko pili v starorimski točilnici, kakor je obstojala v imenovanem mestu pred 2000 leti, ko je bila nastanjena v Mainzu 22.rimska legija. Poleg vina so prodajali v točilnici tudi rimski vojaški ko-mis, v katerega je bila utisnjena številka 22.
Od kedaj navada odkrivanja?
Navada, da danes pozdravljamo s snemanjem klobuka z glave, sega v dobo srednjeveških viteških bojev. V borbi premagani je snel čelado v znak, da se preda zmagovalcu na milost in nemilost.
kami, sem se prestrašil, da sem mogel storiti to tukaj, v tem ukletju strahote in smrti.
Vprašanje, kdo je mogel storiti to, mi ni prišlo na um. Za to so bili moji možgani pre-otrpli. Imeti voljo! Iti k njej! Saj vendar ni nič drugega kakor narava.
Stal sem torej pri mrliču in sem se sklonil nad njim. Tedaj je pes zlovoljno zarenčal in hlastnil po meni.
Odšel sem nazaj do svojega drevesa. Sedaj je prišel pes za menoj in mi obliznil kolena.
Vihar je še vedno tulil po gozdu. Velike cunje vodenega snega so tleskale na tla; tu in tam je počila veja.
Črna Bianka, sedaj si mrtva. Lepega življenja nisi imela. Rojena si bila pri komedijantih. Tvoj dom je bila cesta. Nato ti je umrla mati. Zapustila ti ni ničesar drugega, kakor svojo divjo kri in spomine, ki niso mogli dobro vplivati na otroka. In nato si prišla k tej vešči, kjer je bilo še slabše. Tvoji opotekajoči se vroči duši nihče ni pomagal. Poželeli so tvojega telesa in zaničevali tvojo dušo, venomer so te porivali še
košček pota dalje proti pogubi. In tako si se zapletla. Ne brez svoje krivde. Toda tudi po strahotni usodi. Nihče na svetu ne bo mogel presoditi, kaj je bilo jedro tvojega življenja» To bo storil drugi, ki vč odgovor, ko sije sonce dn ponoči, ko vse cvete in trohni.
Če bi bil sedaj duhovnik in če bi ravnal po svojem srcu, bi dvignil roko in ti dal odvezo. Nisem duhovnik, in tudi prepozno je. Toda to vem, da je Bog bolj usmiljen kakor pa jaz in vsi ljudje.
Sedaj mi pride na misel, da je stara mati rekla, Bianka bo umorjena, še predno preteče leto. Razložila mi je to iz črt na roki.
Starka je prerokovala torej le prav. Pravijo, da je že večkrat napovedala smrt. Morebiti jo razsvetljuje sam zlodej. Kaj vem jaz?
Če bi le pes ne evilil tako žalostno! Kako naj si razložim njegovo bolečino? Ali je edino živo bitje na zemlji, ki toži in žaluje zaradi Bian-ke? Čemu? Ker je pes, ki ničesar ne v6 o morali, ki se spominja le tega, da mu je ta deklica prečestokrat vrgla kost. Ali tuli le radi kosti?
Zemliišfta hiiSHga
V koledarju »Slov. gospodarja« beremo letos članek, ki je bil že zdavnaj potreben našemu ljudstvu, to je temeljit in popolen pouk o zemljiški knjigi. Pisatelj je jurist, ki ima stalno s tem opra viti, zato je zbral vse podatke tako, da so točni in zanesljivi. V članku dobimo zadostna pojasnila o sledečem?
Kaj pomeni in kako izgleda zemljiška knjiga, kako se vršijo razni vpisi, vrstni red vpisov, izbris starih terjatev, zemljeknjižne delitve, pozivno postopanje, kolekovanje, zadolžnice, izbrisne pobotnice, prednqstna izjava, za znamba, kupna pogodba celega zemljišča, zernljeknjižni predlog, izbrisno dovoljenje, kupna pogodba za eno parcelo, služnostna (servitutna) pogodba itd. -vse je pojasnjeno in na zgledih poka-zano ter so formularji za tozadevne Vloge naznačeni.
Izpisek iz zemljiško knjige je eden glavnih listin v naših domovih. Poleg tega bo sedaj tudi ta koledar stalno navodilo, kako in kaj je napraviti v vseh raznih slučajih, ki se tičejo zemljiške knjige. Članek je obsežen in če bi izšel posebej v knjižici, bi skoro toliko stal, kot stane celotni koledar. Za to ne zamudite pravočasno naročiti koledar »Slovenskega gospodarja« za leto 1934. Pišite
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Angleški naravosloce Darwin poroča o goveji čredi, ki se je pognala v južnoameriško reko Parana. Utonilo je tisoče komadov. Gele mesece je bil ustavljen promet po reki radi kužnega smradu, ki so ga širili številni živalski utopljenci.
Kot največje pozorišče velikih živalskih poginov velja stepa ob spodnjem delu ruskega veletoka Volga. Leta 1832
je tamkaj poginilo 10.000 kamel, 280.000 konj, nad 30.000 govedi in nad 1 milijon ovac. Živali so se tamkaj zbrale na enem prostoru iz strahu pred snežnim viharjem ter poginile radi pomanjkanja prehrane.
Sloviti profesor Janez Walther poroča, kako se je zgnetlo ob izlivu Volge v Kaspiško morje na milijone sladkovodnih rib v tamošnje soline in so tamkaj poginile.
Nepojasnjena je še živalska žaloigra, ki se je odigrala pred tremi desetletji na otoku Marajo ob izlivu brazilijan-skega veletoka Amaconas. Tamkaj so našli poginjenih 8500 krokodilov.
Površina morja Mehikanskega zaliva je bila junija leta 1880 v obsegu 275 kv km pokrita z že mrtvimi in poginjajo-čimi želvami.
Vzglede živalske smrti v množinah naletimo že v predzgodovinski dobi. V Severni Ameriki sta dva kraja, kjer so nagromadeni ostanki predzgcdovinskili orjaških sesalcev. Gre v teh slučajih za asfaltno jamo pri mestu Los Angeles v Kaliforniji in za kraj Agate v državi Nebraska, kjer so naleteli na dobro ohranjena okostja nad 20.000 komadov nosorogov.
Množinska smrt manjših živali.
Manjše živali se združijo večkrat v milijonih in milijonih, se lotijo z ne-ugnano silo potovanja, na katerem jih pogine pretežna večina. Znana so potovanja na severu živečih in naši podgani podobnih živalic, ki se zovejo le-ming. Nepregledne množine lemingov zapustijo višje ležeče pokrajine, se usu-jejo navzdol in potujejo, ne meneč se za ovire in zapreke. Preplezajo najbolj strme skale, preplavajo5 najbolj deroče reke, potujejo kar naravnost in nagonsko v — smrt! Četudi popadajo cele trume lemingov v luknje ter grabe, poskačejo naslednji preko njih in drve naprej. Niti pred morjem se ne ustavijo in se spuste vanj.
Isto kakor pri lemingu so opazovali tudi pri sibirski veverici, ki na svojih potovanjih preplava v nepreglednih
množinah reke, veletoke, prodre v vasi ter mesta in se ne pusti ostrašiti od nobene smrtne nevarnosti. Sibirske veverice so skušale nekoč pri železniški postaji Krasnojarsk v Sibiriji preplavati reko Jenissei, a so vse utonile v preveč deročem valovju. Te vrste veverica potuje cele tedne, si oguli kremplje in tačke. Veveričjim krdelom sledijo volkovi, lisice, orli, sokoli in sove in jih uničijo že med potjo na tisoče.
Po poročilu sibirskega lovca se je pojavila meseca avgusta leta 1869 ogromna armada veveric pred na sredini Ural gorovja ležečim mestom Tapitsk. Mesto je zajelo samo eno krilo glavnega krdela, ki je brzelo kakih 8 km proč po go-j zdu. Po mestu so potovale živalice rav-notako na gosto kakor po šumi. Šle so po ulicah, preko plotov, po strehah, na-j polnile vsa dvorišča, udirale skozi okna hiš in*so nagnale celotno prebivalstvo mesta v obup. To potovanje je trajalo tri dni ocl zgodnjega jutra do poznega večera. Tok veveričje poplave se je nekoliko zaustavil v noči. Živalska poplava se je privalila do obrežja gorske reke Tschussoweia, se pognala v deroče valove in le majhen preostanek' je preplaval reko in nadaljeval pot na drugi strani.	- ••<
Od časa do časa se loti potovalni nagon tudi miši in podgan.
Leta 1819 so plavale nepopisne mno-' žiine poljskih miši preko nemške reke Main pri Kostheimu in tri leta za tem preko Rena pri Oppenheimu.
Na Angleškem se je zbralo na javni cesti leta 1927 toliko potujočih podgan,; da je bil promet onemogočen. Živali so tekle proti morskemu obrežju, poska-kale v morje ter utonile.
Celo žab se oprime potovalni nagon. Dne 30. septembra 1917 so opazovali na Francoskem, kako je skakalo v mesečni noči po prašni cesti na tisoče in tisoče zelenih žab. Blizu mesta Feodosia ob Črnem morju so ustavile potujoče žabe brzovlak. Žabe so rajžale proti morju, kamor so se spustile in za vedno izginile.
Ali misli, da sedaj ne bo dobil nobene več? O, tako neumen vendar ni. S hvaležnostjo se spominja, da je Bianka lahko storila tudi dobro. Delila je-lahko kosti in ubogemu ščenetu skuhala juhe in ga večkrat pobožala. In zato ne bi smela umreti — ne tako umreti! Zato toži ta pes, zato kliče ljudi k •maščevanju ali pa na pomoč.
Da, ti stari četveronožec, nočem biti slabši kot si ti; stražil bom tvojo gospodarico in ji ne bom delal očitkov.
: Če bi ji tudi hotel delati očitke — saj mi je pretiha; ne more se več braniti. Naj bo torej vse prepuščeno Bogu!
Kako pobožen postane človek v temnem gozdu! Pri mrličih pa so vsi ljudje nekoliko pobožni. Ker se tu nelip vsa njihova umetnija; ker zadene njih glava ob strašno steno, skozi katero ne morejo več.
Seveda — ljudje kmalu otresejo s sebe vse, kar jih izpreleti, pozabijo na »dogodek«, se vrnejo v življenje, kjer si vedo odgovora, se pa vedno zopet opoteko prihodnjemu »dogodku« v
naročje. Toliko časa, dokler sami ne pridejo na konec. Potem šele, ko so sami in ko jim drugi ne morejo pomagati več, potem šele pride na vrsto ljubi Bog.
Ne vem, kaj jim reče.
Sedaj je začelo curkoma liti. Pogledal sem po mrliču. Dež ji bo izpral vso kri z obraza. Zopet stopim čisto blizu nje. Dež pere njene črne lase na čelu, veter se igra z njimi, s temi svilenimi kodri nad smrtno rano. Pes cvileče leže na mlado ženo, jo pokrije s svojim telesom. Potegnem plašč z ramen in ga razprostrem čez oba.
Kmalu nato se zabliska luč. Zadone moški glasovi. Le to še rečem Boltežarju: »Tukaj se ni nič dogodilo!« in zdirjam proti domu.
V postelji me neusmiljeno zebe. Priti mora stara Matilda, moja služkinja in prijateljica moje matere. Prinese mi čaja. Nato sede z nogavico, ki jo plete, na stol, moji postelji nasproti.
In tedaj me objame velik mir.
Dalje sledi.
y
Ovčlavclna
»Kluft«
10 dkg . , . Din 13.—
skoraj neraztrgljiva, za nogavice in sokne,
»Gelbschild« 10 dkg ... Din 18.—. mehka in izdatna, za, sviterje an jopice,
»Friesia« 5 dkg . . . Din 10.-4 v vseh barvah, prl-i pravna za čepice in bluze.
»Partijska volna«,
5 dkg , , . Din 5.-a
ostanki zelo poceni/
C.
Maribor
\J0
Gosposka ulica i.
inscrira jte!
Posiednfc vesti.
Francoska Daladierova vlada je v veliki opasnosti, da poda dne 24. oktobra ostavko. Proti finančnemu načrtu sedanjega ministrskega predsednika so se dvignili davkoplačevalci, ki so priredili že več demonstracij pred državno zbornico v Parizu. Vršilo se je mnogo protestnih shodov ob ogromni udeležbi- po vseh večjih francoskih mestih kot protest proti previsokem obdavčenju,
Razorožitvena konferenca v Ženevi bo gotovo odgodena ter preložena, ker se pogajanj ne udeležuje Nemčija, ki je izstopila iz Društva narodov.
Japonska in Kitajska se že pogajata zaradi sklepa miru, ki bi naj slonel na naslednjih točkah: 1. Kitajski ni treba priznati Mandžurije. 2. Neposredno je treba organizirati redni promet med Kitajsko ter Mandžurijo. 3. Premirje naj ostane najmanj še leto dni v veljavi do končne ureditve političnih odnošajev med Kitajsko in Mandžurijo. 4. Red v demilitarizirani coni bosta zajamčili japonska in kitajska vojska skupno. 5. Utrdbe v okolici Pekinga, ki so jih začeli graditi Japonci, se vrnejo Kitajski. 6. Za ureditev vzajemnih gospodarskih zvez med Kitajsko in Japonsko se bodo utemeljili carinski uradi. Kitajska vlada bo zadrževala bojkot japonskega blaga. Ako bo Japonska enkrrt povsem izmirjena s Kitajsko, bo imela proste roke napram Rusiji in Ameriki.	i^f^^i.
Po zadnji povodnjl porušeno brv čez Savinjo v Celju že zopet gradijo. Nova brv bode dvignjena za pol metra in bo manj izpostavljena poplavam.
Vlomilska družba na delu po Ljutomeru in okolici. V sobotni no"i dne 21. oktobra so obiskali neznani vlomilci že v tretjič trgovinske prostore g. Metoda Senčarja v Ljutomeru. Lastnica nasprotne hiše je začula krog 2. ure popolnoči ropot. Pogledala je pri oknu in videla pred Senčarjevo trgovino na vse štiri sklonjenega moškega, ki je nekaj pobiral. Hišna posestnica je vzbudila sostanovalce, sosede in nočnega čuvaja, ki je dognal, da so vrata v Senčarjevo trgovino samo prislonje-na in je bilo vlomljeno. Vlomilci so dvignili vrata z drogom, pobrali so precej moških in ženskih oblek in celo moško oblečeno lutko, ki je stala v vratih. Lutko so našli pozneje slečeno do srajce na bližnjem Sršenovem travniku. Drugi lutki so vzeli samo klobuk. Na travniku je ležala cela vrsta lesenih obešalnikov. Vsi znaki govorijo za dejstvo, da je bilo več vlomilcev. Preko travnika je bilo videti sledove v smeri proti železnici. Najbrž so bili tudi pri tokratnem vlomu isti storilci kakor v prvih dveh slučajih. — Malo poprej nego pri Senčarju je bilo vlomljeno pri trgovki Emi Zemljičevi v Stročji vasi. Iz zaprtega okna trgovine, ki je bilo založeno z blagom, eo izdrli vlomilci železni križ in so pobrali skozi odprtino vse, kar jim je prišlo pod roko. Trgovko je prebudil šum na dvorišču, posvetila je z žepno svetiljko skozi okno spalnice in je na ta način preplašila lopove. Po pobegu je za njimi celo ustrelila parkrat. Zemljičeva ima čuječega psa volčnjaka, ki je pa omenjeno noč povsem odrekel kot čuvaj.
Velik požar na Dolenjskem. Vas Dolnji Križ pri Zužembergu je obiskal dne 23. oktobra na večer strašen požar. Iz neznanega vzroka je začelo krog 8. ure zvečer goreti gospodarsko poslopje Jožefa Škufce, odkoder se je širil kljub gasilski pomoči z bliskavico od poslopja do poslopja Petim posestnikom je zgorelo 15 gospodarskih poslopij, ki so bila na-
polnjena z živežem, krmo ter z raznim poljedelskim orodjem. Škoda znaša nad pol milijona dinarjev, skupna zavarovalnina pa samo 60.000 Din. Požar »o videli 30 km na daleč.
Vlomi krog Ribnice na Kranjskem. V Pri-gorici pri Ribnici je bilo na delu v noči od zadnjega petka na soboto (20. na 21. X.) več vlomilcev, ki so splezali skozi odprta okna hiš, kjer so odnesli nekaj denarja, obleko in živež. Na sredini vasi je bilo vlomljeno v Pa-holovo hišo, kjer so odnesli vso obleko. Nato so obiskali Mankarjeve, kjer so pobrali obleko gospodinje in posteljnino. Pri Oražmovih so pofatili petim osebapa vso obleko. Omenjene nočne obiske je preiskal ljubljanski detektiv s policijskim psom.
Sreča v nesreči. Sprevodnik Vincenc Otola-ni je spremljal zadnjo nedeljo osebni vlak iz Maribora proti Pragerskem. Premalo previdno je skočil na premikajoči se vagon. Zdrsnilo mu je in je padel zviška na progo, a si je na vso srečo le poškodoval glavo in roke.
Smrtna nesreča pri popravljanju orožja pred sodiščem. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal dne 23. oktobra Herman Zel-ko, ključavničar iz Murske Sobote. Dne 28. decembra lanskega leta je popravljal staro puško ter pri tem ravnal tako neprevidno, da se je orožje sprožilo ter je strel usmrtil njegovo staro mater. Radi neprevidnega ravnanja je bil obsojen na dva meseca zapora, pogojno na dve leti.
Hmeijska kupčija. Žalec dne 23. oktobra. Kakor večinoma že ves pretekli teden, tako je bila tudi danes kupčija bolj mirna. Vsled pičlega zanimanja in povpraševanja so cene nekoliko oslabele in se plačuje za prvovrstno blago 65—70 Din za kilogram, za slabejše pa od 60—65 Din. Le za večje partije zares izbranega prvovrstnega blaga se je nudilo izjemoma z napitnino tudi še do 70 Din za 1 kg. Računa se, da je v prvi roki prodanega že nad 85% letošnjega pridelka. — Zatec dne 23. oktobra. Živahnejše zanimanje za dobro, srednje in prvovrstno blago se je preneslo iz preteklega tudi na tekoči teden. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene in se plačuje po 65 —70 Din za 1 kg. Prav tako so v Roudnici o-stale cene neizpremenjene ter se plačuje po 64—66 Din za 1 kg. Povsod so producenti, in zlasti oni, ki imajo boljše blago, zopet bolj rezervirani in zahtevajo višje cene.
Galicija pri Celju. Naše katoliško prosvetno društvo je zopet vzpostavljeno ter bo začelo delovati v prid prave ljudske izobrazbe.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Podtaknjen požar je uničil dne 17. t. m. okrog polnoči Mariji Ri-tonja iz Ilranjigovec, župnija Sv. Tomaž, ko-larnico, škedenj, parmo in listnjak. Zgorelo je mnogo slame, sena, vozov in poljedelskega orodja. Vsled temne in deževne noči ni bilo mogoče nič rešiti. Orožniki zasledujejo poži-galca.
Mala Nedelja. V Moravcih se je ponesrečil v pondeljek dne 16. oktobra, krščanski mož in posestnik Ignac Lašič, ko je nesel iz vinograda zadnjo brento, natlačeno z grozdjem. Hotel se je oddahniti pri nekem studencu, oz. vodnjaku, a je izgubil ravnotežje ter strmoglavil v studenec. Bog bodi milostljiv njegovi duši, ostale pa naj tolaži!
JIM si že obnovil
naročnino?

Hmelj zopcf !!€§€?
Nekaj let so sicer hmeljarji imeli skrbi, kaj bo s hmeljem, nekateri so ga kar. začeli opuščati, toda zopet je prišel čas, da hmelj zelo dobro nese! Letos ponujajo zanj že prav lepe svote.
Samo dober hmelj ima dobre cene! Kdor hoče za svoj hmelj dobiti dobre cene, mora znati s' hmeljem pravilno ravnati. Posebno važno je obiranje, prebiranje in sušenje, kar se lahko vsak najbolj strokovno poduči iz knjige
»Hmeljarstvo«, ki jo je napisal strokovnjak inž. Vinko Sadar. Naročite knjigo danes, vsaj 10-krat se vam bo že letos izplačala! Dobite jo v vsaki knjigarni. Cena ji je 50 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
S tiskom sejmo besedo božjol Kakor pridigujemo vsako nedeljo, tako naj tudi tisk prinaša vsako nedeljo besedo božjo v vaše kraje! Naročutje »Nedeljo«! Napravite ji prostor v cerkvi s puščico, kjer jo položite, vsak jo lahko vzame, pa naj daruje za njo, koli':or more, vsaj 10 komadov je bo na tak način gotovo šlo! — Uprava »Nedelje«, Maribor.
Ima pri vas že vsaka biša Sv. pismo? Ceneje kot po 6 Din, polplat.uo vezan 8 Din in celoplatno vezan 15 Din pa res ni mogoče zahtevati! Organizirajte naročilo! Priporoča se Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Nova zaloga nabožnih predmetov je dospela, posebno ' iižev, kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru!
Velike lesene jaslice za cerkev zelo ugodno "a ¿rctlaj v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko -/pošljejo tudi v znamkah. — Upravništvu odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravništvo.
Ugodna priložnost. Posestvo se da v najem. Kamnica št. 40, pri Mariboru.
Prodam posestvo z inventarjem za 50.000 Din. Lepa lega v okolici Konjic, stanovanjska hiša, gospodarski poslopji, njive, travniki in sadonosnik. Ponudbe na poštni predal 52, Maribor.	1088
Zastopnike sprejme zavarovalnica. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista.	1087
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica, Ma-i ribor, Kralja Petra trg, daje posojila in izplačuje hranilne vloge takoj!	1086
Iščem majhno posestvo v najem proti dogovoru.. Naslov v upravi lista.	1085
llnnonirio 'n druge	od divjačine ku-
ULUOriL]L puje po najvišji ceni: I. Ratej
Slovenska Bistrica,
1084
Snegulčica.
Jlz zbirke »Grimmove pravljice«.)
Dalje.
Preoblekla se je v starko, ki prodaja razne drobnarije v košari. Naprtila si je košaro in se Je podala na pot. Prehodila je sedem gora in na-
zadnje je prispela do kraja, kjer je imelo sedem palčkov svoj dom. Stopila je do hišice in je potrkala na vrata, rekoč: »Mnogo lepih stvari na prodaj! Kdo kupi kaj teh lepih stvari?«
Snegulčica je imela vrata vedno zaklenjena, ker so ji bili palčki naročili, da ne sme nikogar sprejeti v hišo. Pogledala je skozi okno in je rekla:
»Dober dan, stara mamica! Kaj pa prodajate?^
»Lepe reči, dete moje, jako lepe reči, čipke in pasove v vseh barvah.« Pri teh besedah ji ponudi krasen rdeč pas.
»To dobro ženo menda že lahko pustim v hišo,« je pomislila Snegulčica. Nato je odklenila vrata, spustila ženo v hišo in je ¡kupila tisti pas, ki ji je bil tako ugajal.
»Joj, kako površno si se oblekla, draga moja! Naj ti malce popravim obleko in te opašem £ novim pasom!«
Uboga Snegulčica ni niti malo oklevala. Po-utavila se je pred starko, da jo opaše. Hudobna Sena je pas tako zelo nategnila, da deklica ni mogla več dihati ter je padla na tla kakor mrtva.
Starka je bila sedaj zadovoljna. Zlobno je siknila: »Tako, zdaj si najlepša od vseh!« Nato je vzela svojo košaro in je brž odšla..
Na večer so se vrnili palčki domov. Kako silno so se prestrašili, ko so zagledali Snegul-Cico nepremično na tleh. Dvignili so jo in takoj so videli, da ima nov pas, s katerim je bila grozovito stisnjena. Hitro so pas prerezali. Snegulčica je začela spet dihati in kmalu se je že mogla dvigniti.
Ko jim je Snegulčica pripovedala, kaj se je bilo pripetilo, so ji palčki rekli: »Ta starka ni bila nihče drug nego tvoja hudobna mačeha. Pazi se, pazi, ne pusti nikogar, pa res nikogar v Hišo, če nismo tu.«
Ko je prispela kraljica na dvor, je takoj šla k ogledalu in ga je vprašala: »Ogledalo na steni tej, katera žena je najlepša na svetu? Povej!«
Ogledalo pa je odgovorilo tako, kakor je to bilo storilo prej: »Kraljica, ti najlepša žena tukaj si. Tam sredi gozdov pa, kjer palčkov je dom, Snegulčica biva, in njena lepota je tisočkrat večja od tvoje.«
Kraljico je preletavala groza. Prebledela je kakor stena. Uvidela je, da Snegulčica še živi. »Ah!« je vzkliknila. »Čakaj malo! Našla bom kak način, da te za vselej spravim s tega sveta.«
Znala je pripravljati razne strupe. Napojila je lep glavnik s strašnim strupom. Nato se je spet preoblekla v staro ženo, pa ne v tako ko prvič, in se je napotila čez sedem gora, da je dospela do hišice palčkov. Zopet je potrkala na vrata in rekla:
»Lepe reči na prodaj! Kdo hoče kaj od mene kupiti?«
Snegulčica jo je videla skozi Okno in ji je takoj rekla:
»Prosim te, starka, pojdi dalje. Jaz ne smem nikomur odpreti vrat.«
»Pa vendar smeš gledati. Samo poglej, kako lepe reči imam,« in starka ji pomoli zastrupljeni glavnik.
Snegulčica se je dala preslepiti tudi tokrat. Odklenila je vrata in žena je vstopila.
Ko je bila določena cena, je rekla starka Snegulčici: »Zdaj pa dovoli, da te malce počešem.«
Uboga deklica se je zopet dala premotiti. Ugodila je starkini želji. Pa komaj se je glavnik dotaknil njenih las, je začel strup učinkovati in Snegulčica je padla nezavestna na tla.
Dalje sledi.
Katoliška mladina vseh šol — čila j
„Nedeljo"!
Bodi zavedno-katoliška že v svojih nežnih mladih lelih!
Stara obleka samo za nebelokožce.
G. Chirstensen je šef družbe za nakup in prodajo starih oblek v Brooklynu ob rekii East river, kjer so nasproti njujorškim nebotičnikom cela nadstropja natrpano pol-: na že zavržene obleke: hlač, telovnikov, bu-kenj in plaščev. Tukaj je bilo leta 1928 starih oblačil v prometu za 10 mil. dolarjev. Prešteti in navesti število posameznih komadov, bi bilo nemogoče, ker se ta roba prodaja po teži. Splošno stane obleka, katero je beloko^ žec zavrgel, 10 ameriških centov. Kot kupci te šare pridejo v po-štev edinole nebeloko-žci in sicer domačini še nekultiviranih pokrajin. Kajti najubož-nejši ameriški črnec bi ne nosil oblačila iz o-menjenega skladišča. Kitajci kupujejo predvsem ponošene hlače, Indijci telovnike. Zelo živahna kupčija 6 staro obleko cvete v Afriki. Afriški zamorec ima največje veselje s posebno živo pisanim platnom ter suknom. Razcefran zelen plašč z vijoličastimi rožami plača zamorec na obrežju afriške reke Kongo — pol dolarja.
Največja ladja bo kmalu dogotovljena.
Francoska parabrod-na družba Compagnie Generale Transatlantic que bo predala v spo-mladi leta 1935 proime-tu parnik »Norman-die« s 75.000 tonami.; Železno orodje največje ladje so že spustili v morje 29. oktobra 1932. 29 parnih ko-: tlov parnika bo proizvajalo 160 tisoč k. s. V, pogon bodo spravili ladjo 4 električni motorji. Ladja bo dolga 313 m, bo dosegla 54 km na uro in bo imelo na Isti prostora 2170 potnikov* Vozila bode na črti Le; Havre = Njujork in bo prevozila 5400 km v 4 dneh.	!
HUBS Zahtevajte povsod »Slov gospodarja«.
IllillllllllllllllllllllilllllllllllUllI
Fanta, 141etnega, brez staršev, vzamem takoj s celo oskrbo k živini in gospodarstvu. Žup-nišče Ojstrica, Dravograd.	1078
Vlničarja, zanesljivega, z večletnim spričevalom, z 3 ali 4—5 delavnimi močmi, se sprejme. Vinogradnik Iv. Posch, Rošpoh 87. 1082
Majerja brez otrok, zanesljiva, iščeta mesta. Naslov v upravi lista.	1081
Občni zbor se določa na dan 5. novembra, ob 8. uri predpoldne v mali dvorani kletarske gostilne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1932. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Sklepanje o likvidaciji zadruge ter prevzem zadružne prodajalne po I. delavskem konsumnem društvu v Ljubljani.	1080
Iiče se za 1. februar 1934 poštena in pridna delavska družina za boljše posestvo, za delo mora biti 5 oseb, moška mora znati opravljati živino in konje, posebno pa mora biti veščak za vinograd in sadonosnik. Pijanci in kadilci se ne sprejmejo. Posmene ponudbe na upravo lista.	1075
Izredno ugodna prilika za nakup najboljšega vsakovrstnega manufakturnega blaga, oso-bito zimskega, kakor tudi moške, ženske in otročje pletene jopice, podplate, usnje, peči in dimne cevi, vam nudi v veliki izbiri in po najnižji ceni trgovec Pauko Franjo v Kozjem.	1074
Hiša, zidana, kuhinja, 2—3 sobe, z gospodarskim poslopjem, nekaj zemljišča in sado-nosnika, se kupi. Ponudbe pod »Bliže Maribora« na upravo lista.	1070
Pozor, mlinarjll Imam na prodaj zobna kolesa železna, in transmisijo, zaradi postavitve turbine, kompletno in v dobrem stanju. Anton Kopše, mlin, Zgornja Polskava. 1034
Sprejmem pridnega hlapca k živini in za druga kmečka dela. Nastop takoj ali s 1. no-vembro t. 1. Plača po dogovoru. Franc Zi-gart, Sv. Lenart v Slov. goricah.	1068
Zahtevajte takoj še pred sajenjem zastonj cenik sadnemu drevju od drevesnic Ivan Gradišnik, Šmarjeta, Celje.	1060
Zopet znižane cene!
Veliko veselje bo celo leto v rodbini, akcj si nabavite manufakturno blago v Trg. domu Stermecki, ker tu so cene zelo ni-> ike, izbira ogromna, blago pa izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce platna, fla-nela, gradla, barheota, cefirja, sukna, kaimgarna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskanine, eploh vse manufak-turne robe.
Trnovski dom
. ffcrmccliK
tovarna perila in oblek. Sel je it. 24
Vzorci in cenik zastonj.
Čevljarji, proda se 60 parov kopit in vso čevljarsko orodje za dva delavca, najbolje za začetnika. Bohak Anton, Vičava, p. Ptuj. 1071
Prodam večje posestvo z vinogradom. Naslov v upravi li8ta.	1072
Nameravate saditi drevje? Pišite po brzepla-i čen cenik drevesnice Jelen, St. IIj pri Velenju.	1073
Krojaški pomočnik išče stalno službo, kjer bi delal nekaj časa zastonj.	1083
f vsako hišo — iicfo pismo! gj
Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo _
tv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem	rTm.......
letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.	—'
V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene:
Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6"—, polplatno ^¡¡¡ZI vezan Din 8'— in celoplatno vezan Din 15'—.
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sr. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še	1
2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah.	SSHS
Tiskarna sv. Cirila. Maribor.
H
BBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBEEB&EBBBBBBBBBBBBBBBBBBE E
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
_______________________________________________________________________T]
0EEEEEEBSESEBBBBBESBSBSBEEEBHBBBBBSBSSBBBBBBBBBB0
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica lO.oktohra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
ratilnica
Centrali: Marmor •	- Podrnlnlca: Cclfc
} v lastni nova palaii na oglo	nasproti pošle, pre) lažnošfa-
{ Gosposhe-Slovenshe ulice.	ferslia Hranilnica.
t Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj } varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim 'j premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
H
Naše cene vam priporočajo obisk naših trgovin. Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Stalna zamenjava buč-nic in solnčnic.	924
Nov vozni red
veljaven od 8. oktobra 1933, cena 2 Din (po pošti pošljite znamke za 2.50 Din pri naročilu) dobite v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
go 5, 6, 7 Din se dobi le v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 861
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi In Molitev, vez. v eni knjigi Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez Din 5.50 in Din 7.50.
4.	Jezus, blagoslovi nas! (Slonišekove blago-slovne pesmi z notami), Din 5.—.
5.	Kvišku srca (pesmarica z notami), broš. Din 12.—, vez. Din 20.—.
Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
Dobre obleke, raglane, nepremočljive Huber-tus-površnike, kratke površnike, usnjate suknje Itd. dobite po zelo nizkih cenah pri tvrdki
Ivan Mastnah, Celic
Kralja Petra cesta 15.	1019
Si S č nI vložki
kom. po Din 100—
ZiČDi vložki iz izvaurcdno trde žice
kom. po Din 150'— Afrik madrace 3delne Din 250' — Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364
„WEKA" MARIBOR
Aleksandrova cesla 15.
7.— naprej od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej
od Din 45.— naprej
od Din 28.— naprej
SUHE GOBE
kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	965
Dobro toplo zimsko blago
kupite poceni pri manufakturnl veletrgovini
imiK Donovičnih, Celic,
eosposha ulica 15.	715
Močno flanelo za perilo od Din Barchente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Uberjackne) . . . Sukno za obleke in kostume ......
Debelo sukno za površnike po Zimsko perilo za moške, ženske in otroke po ne.verjetno nizki ceni! Ženini in neveste! Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, ki jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdo prijetno.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! Prosti ogled vseh zalogi Vljudna postrežba! Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v noui lastni palači no oglu Krsljn Petro ceste in MnVam ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .-. .-. obrestnje najbolje. ■•■ . . Denar je pri nje! naložen po-.•. .. polnoma varno.	.\
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.•. v	možen jem!	v
•Tiskan .Tiskarna sv. Cirila X Mariboru, predstavnik Albin lirovatin v Mariboru. k Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru,
Izdajatelj; Tiskarna sv, Cirila, predstavn k; Franc HrastelJ y Mariboru,