Poštnina plačana v gotovini. < V LiODM, V SODOlO M 25. DOVeMra 1921. LBIC XLDL »SLOVENEC« velja po osti aa vs strani Jngo- sla v >ie io « L|ubl|am: sa velo eio naprei . K za uoi leta „ .. „ 120 — zi četn lata „ . < „ 60 — za t n mesec „ .. „ 20-— Za Inosemstve oa'ole no K 480". = Sobotna izdaja: s ia ue o iBio.....h 40 — za inozemstvo ... „ tU — OTffT Utadni&ivo e t Kopttanev nMo> »ter ii/IIL ko opisi se ue viačafo neir.n"ana pism «e ne sprejemalo. Uredn. iei»l. šiv. 50 uprava štv 323. eb Cene lnseratom:S9 Enosiolona <>eti na vrsia mali oglasi po R 4'— m K 6 —, velim oglasi oad 45 mm vt-ŠUO pu K 8 —, poslana itd. po S 12 —. Prt veftletn narofttln popust. Izbaja vsak dan IzvzomSi ponedei|ka in aiieva no pras* nlku ob i, url zjntra|. Besom« priloga: Vastnik SKtU Opriv« h v Sooitarievl al. 6. — Raftan poštne hran. ljubljanske št. 650 su naročnino In št. -Uti za oglasa, avstr. tn čažie 24.797, ogr. 2j.aH, bosn.-uerc. 7563. Rusija in Nemčija. Sovjetska Rusija ne goji do nobene države tako ozkih odnošajev kakor do Nemčije, ki ima v osebi svojega poslanika v Moskvi, Wiedenfelda, zelo spretnega zastopnika in strokovnjaka v gospodarskih zadevah. Te dni je nemški državni kancler sprejel poslanika sovjetske Rusije pri nemški vladi, Krestinskega, in pri te priliki naglašal, kako zelo bi bilo želeti, da se odnošaji med Rusijo in Nemčijo ne omejujejo na 6. maja t. 1. sklenjeno trgovsko pogodbo, temveč da privedejo do tesnega sodelovan a na gospodarskem polju v najširšem obsegu. Nemški lisli porablja:o to priliko, da opozarjajo na važnost, ki Jo ima visoko razvita nemška industrija za obnovo ruskega prometnega sistema. Rusija ne rabi samo takozvanega drdrajočega materiala tračnic in reparature železniške podstave, ampak sploh razširjenja svojega železniškega omrežja. Kar se tiče lokomotiv, so pcizkusne vožnje dokazale, da so nemški fabrikati najbo ši. Nemčija izvaža v Rusijo tudi že druge izdelke, vendar pa je izvoz še skromen, ker nemške tvrdke čakajo šele zanesljivih informacij o položaju, oziroma o dovzetnosti nemškega trga, ki ga proučuje ravno gospod Widenfeld. Na vsak način so Nemci uverjeni vsaj o relativni solidnosti sovjetskega režima, ki se je začel posluževati zdravih gospodarskih metod, in vedo, da bodočnost Nemčije leži na vzhodu, v mirnem osva anju ruskih trgov in v kulturnem delovanju za povzdigo Rusije. Ta fakta so izraz nekega za vso bodočnost svetovne politike važnega pojava. Zbližanje med Rusijo in Nemčijo ni namreč samo nekaj slučajnega, izzvanega vsled prekernega položaja Nemčije in Rusije po svetovni vo ni, vpašanje trenotne oportu-nitete, marveč ima svoje korenine v vsej preteklosti. Rusija je stopila v krog civiliziranih držav s Petrom Velikim, ki je odprl vrata na stežaj nemškemu organizacijskemu talentu. Od tega časa je na vsaki ruski tovarni upravitelj Nemec, vsa količkaj bolj odgovorna mesta v tehničnem obratu so zasedena z Nemci, v armadi ni samo visok procent višjega častništva nemški, ampak nemški je ves ustroj po svojem duhu, nemški kolonisti so za zgled, kako racionalno se mora obdelovati zemlja v najbolj oddaljenih krajih Sibirije, tudi v upravni birokraciji je Nemec zgled pridnosti, treznosti, metodičnega dela — lastnosti, ki jih nezanesljiva, nestalna, nebrzdana »široka ruska duša« popolnoma pogreša. Nemštvo si je vsled tega steklo simpatije v najširših plasteh ruskega naroda, ki jih svoječasno slavljanofilstvo ruske inteligence ni moglo izkoreninili, tem manj ker je Rus rojen kozmopolit. Kako se je nemštvo ukoreninilo v Rusiji, se je moglo opazovati tekom svetovne vo ne, ko do vrhunca razvita oficielna antigermanska propaganda v svrho pod-žiganja bojevitosli med mužiki ni dosegla nobenega uspeha, kar se je s katastrofalno jasnostjo pokazalo v strelskih jarkih ob izbruhu revolucije. Boljševiška internacionalna propaganda pa je vpliv nemštva le še poglobila. Iti temu pojavu na dno, je delo kulturnega zgodovinar a. Mi samo konstatira-mo za vse zapadne Slovane preseneti ivo dejstvo, da je ruski boljševizem še za časa, ko je v Nemčiji vladal Viljem, z vsemi svojimi simpatijami stal na strani nemškega naroda in da je to tudi odgovarjalo tradicionalnemu razpoloženju ruskega kmeta in delavca. Kakor da so dolgo na to čakali, so Rusi takoj, ko so strmoglavili carstvo, obrnili ves svo srd proti angleškemu in francoskemu in naposled proti ameriškemu kapitalizmu, ki da je v prvi vrsti kriv evropske katastrofe. Seveda je ententa nad Rusijo zagrešila toliko, da bi ne bilo treba nobenih zgodovinskih simpatij do nemštva, da se razume antizavez-niško razpoloženje v Rusiji, ki je prišlo do očltega izraza že pred letom 1917. Ententa je Rusijo na vso moč izrabljala, da iledi sebe, že od samega začetka, po padcu carja pa so zavezniki storili vse, kar :e bilo v njihovi moči, da pospešijo razpad ruske države. Nemci so vse to izvrstno izkoristili zase. Dejstvo je, da se nikjer drugod ruske razmere tako temeljito ne proučujejo kakor v Nemčiji in sicer naravnost z ljubeznijo in notranjim urrcvanjem. Skozi celo nemško znanost in literaturo ve e v zadnjem času duh ruskih miselcev; zdi se, da si Nemci asimilujejo dobre strani ruskega duhovnega bitja. Kar delajo v tem oziru v Franciji in Angliji, je naravnost minimalno. Nemci imajo posebno akademijo za proučavanje ruskega vzhoda, imajo pa take stolice na vsakem vseučilišču. Berlin je bolj živahno literarno rusko središče nego Pariz. Nemci imajo zveze ta- Belgrad, 25. nov. (Izv.) Demokrati in radikali so se zediniii toliko, da bodo ostali skupaj v vladi in ne bodo iskali koalicije izven kroga dosedanje vladne večine. Razčistili pa še niso vprašanje, kdo da naj ostane v kabinetu, oziroma kakšne osebe da naj vstopijo na njihovo mesto. Radikali zahtevajo, da morajo priti v kabinet mlajši ljudje, demokrati pa so postavili demago-Sko formulo, da morajo v vlado vstopiti najsposobnejši ljudje, po možnosti strokovnjaki. Da od obnovljene stare koalicije ni pri- PREDLOG O SPREMEMBI TROŠARINE SPREJET. Belgrad, 25. novembra. Današnja seja zakonodajnega odbora se je začela ob 10. uri 30 minut. Glasovalo se je v celoti o zakonskem predlogu glede izpremembe trošarine in taks. Predlog je bil sprejet s 15 glasovi proti 4 glasovom. Potem je odbor pretresal posameznosti zakonskega predloga o izpremembi zakona glede uprave fondov, ki 6e ima izpremeniti v državno hipotekarno banko. Pri čl. 5 je posl. Lazič (zemljoradnik) zahteval, da naj se hipotekama banka bavi samo z zemljoradniškimi krediti. Nato je poslancc dr. Žerjav predlagal, da se pupilarni in sploh vsi javni denarji smejo vlagati v državna posojila in druge efekte, katerim zakon daje to pravico, in v hranilne zavode, katerim zakon priznava pupilarno varnost. O tem se je razvila dolga debata in se je končno predlog dr. Žerjava po paraleli s predlogom dr. Dulibiča stiliziral tako-le: Vse te glavnice in fondi se smejo vlagati v državna posojila ali na druge načine, ki po obstoječih zakonih nudijo pupilarno varnost. Pri glasovanju je z veliko večino bil sprejet predlog, da se člen 5 vrne sekciji. POLITIČNA MISIJA DR. JANKOVIČA. Belgrad, 25. novembra. Snoči je odpotoval v Ljubljano dr. Velizar Jankov.ič, minister v razpoloženju, in sicer v politični misiji. POVRATEK DR. SPAITA V BELGRAD. Belgrad, 25. nov. Minister za trgovino in industrijo dr. Spaho, ki je pred nekaterimi dnevi odpotoval v Sarajevo, se jutri dopoldne vrne v Belgrad. DEVIZNI ODSEK NARODNE BANKE. Belgrad, 25. nov. Nova devizna centrala Narodne banke se bo imenovala: Devizni odsek Narodne banke SHS. Ta odsek naj bi vzel v svoje roke vso trgovino z devizami v vsej državi. Danes bi imela biti konferenca, na kateri bi se to vprašanje imelo definitivno rešiti. 55A NAŠO DECO. Belgrad, 25. nov. V oddelku za zaščito dece pri ministrstvu za socialno politiko so bile predložene številne prošnje dece, ki potrebuje pomoči. Skoro vse pokrajinske oblasti so zbrale točne statistične podatke o deci, kateri se je dosedaj nudila pomoč in kateri se bo nudila odslej. Samo iz Hrvatske in Slavonije ti podatki še niso zbrani in odposlani. Belgrad, 25. nov. V vsej naši kraljevini je 56 državnih in 99 privatnih deč ih domov. Ministrstvo za socialno polit.ko daje državnim domom obilne subvencije in izvršuje nadzorstvo tudi v privatnih in pol- ko z reakcijonarji kakor z boljševiki, so pa pri tem sknjno previdni in se ne angažirajo za nikogar črez mero. Glavno jim je, da vstane ruska obrt in trgovina s pomočjo nemškega inženerja in delavca-specia-lista, ki ga Rusija ni nikoli imela v zadostnem številu in če ga ima, je mani vreden. Nemčija si zopet mirno osvaja Rusijo, ker ima pred Francozi in Anglosaksi prednost v geografičnem in zgodovinskem pogledu, dobro in poceni blago, solidne delovne moči, predvsem pa rusko naravo u m e -v a, česar Anglež ali Francoz sploh ni vstanu. To so silno važni fakti. Od njih je odvisno, kako se razvozlja v dogledni bodočnosti ves političen položaj v svetu. čakovati večje delazmožnosti v vladi in parlamentu, je samo po sebi jasno, ker tvorijo vladno koalicijo iste stranke — isti ljudje, četudi bi vstopile v kabinet kake druge osebnosti. Vladne stranke se same tega dobro zavedajo. Najboljši dokaz temu je sklep ministrskega sveta na včerajšnji seji, da se bo z ukazom od narodne skupščine zahtevalo podaljšanje dvanajstin za mesec januar, februar in marec 1922, ako skupščina ne bo pravočasno sprejela proračuna za leto 1922. Ta sklep se bo sprejel 15. decembra. privatnih domovih. V domovih se oskrbuje blizu 10.000 otrok. DOBROVOLJCI PROTI UKINJENJU SOCIALNEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 25. nov. Dobrovoljci, zbrani v Vrginmoslu, so poslali ministrskemu svetu brzojavko, s katero protestirajo, da bi se ukinilo ministrstvo za socialno politiko, ki je ravno sedaj najpotrebne še, dokler se ne urede socialne prilike vsega siromašnega dela našega naroda in posebno dokler se ne uredi dobrovoljsko vprašanje ki se od ujedinjenja do danes ni pomaknilo naprej. PODPORE INVALID03I. Belgrad, 25. nov. Na temelju sklepa ministrskega sveta se v ministrstvu za socialno politiko ustanavlja fond, iz katerega se bodo dajale podpore invalidom. PODALJŠANA TRG. POGODBA Z AVSTRIJO. Belgrad, 25. nov. Zakon o podaljšanju trgovinske pogodbe z Avstrijo do konca tekočega leta je podpisan. ZA NAŠE LADJE. Belgrad, 25. nov. V Rimu bo dne 30. novembra konferenca med delegati naših brodolastnikov in delegati italijanske vlade, na kateri bodo razpravljali o izvršitvi pogodbe glede predaje onih parnikov naših državljanov, ki jih je Italija prejela od Avstro-Ogrske. ŠKOFOVSKA KONFERENCA V PRAGI. Praga, 25. nov. (Izv.) Na škofovski konferenci, ki se je vršila od 22. do 24. novembra v Pragi in kalte so se udeležili vsi škofje Češkoslovaške republike, so razpravljali! o vseh aktualnih vprašanjih katoliške cerkve: o šoli, kongrui, vzgo i duhovnikov itd. Po konferenci je deputa-cijo škofov sprejel predsednik Masaryk, ČEŠKI SLADKOR ZA AVSTRIJO. Praga, 25. nov (Izv.) Vlada je dovolila 7000 vagonov sladkorja za prosto trgovino v Avstriji. KONKORDAT S FRANCIJO. Rim, 25. nov. (Izv.) Corrriere della Sera« poroča, da izdeluje papež načrt kon-kordata med Francijo in Vatikanom. RAZNOTEROSTI. Praga, 25. nov. (Izv.) »Pravo Lidu« oroča, da bo vlada zakon o varstvu ose-e predsednika umaknila in ga podvrgla reviziji. Praga, 25. nov. (Izv.) Tu je pričel izhajati list »Pravda«, ki zastopa interese judov. Weprfe! o moJism&ta-skem vprašanju. ■ '»Frankfurter Zeitungc priobčuje članek Hermana Wendla o mohamedanskem vprašanju v Bosni. AVendel poroča najprej o roparski tolpi Husseina Boškoviča, ki vodi maščevalno vojno proti rrbskemu prebivalstvu v Sandžaku, opisuje strogo orto-doksnost bosanskih moslimov, ki so sicer vsi čiste jugoslovanske krvi, a se svoje narodnosti ne zavedajo, marveč poznajo le svoje mohamedanstvo in se v tem znamenju združujejo in gibljejo. Nato prehaja \Vendel na socialno-vprašanje, ki je v Bosni vprašanje vseh vprašanj. Zaradi socialnega vprašanja — neznosno razmerje kmetov nasproti begom in agom — so se v Bosni neprestano vnemale krvave vstaje. L. 1878. je berlinski kongres poveril Av-stro-Ogrsko upravo Bosne in Hercegovine z nalogo, da reši doli socialno vprašanje. Toda Avstro-Ogrskn je zasledovala svoje posebne cilje, hujskala je moliamedance, pravoslavne in katoličane drugega proti drugemu, razen tega pa si zagotovila prijateljstvo mogočnih begov in ag na ta način, da jim je vse njihove predpravice pustila nedotaknjene in jih še sama obdarjala z vsemi mogočimi privilegiji, ljudstvo pa je puščala v nevednosti. Tako si je zagotovila svojo oblast tam doli. To vlogo Avstro-Ogrske je dobro osvetlil v svoji knjigi »Agrarna ustava in zemljiško-odvez-no vprašanje v Bosni in Hercegovini« profesor Griinberg. Še-le 1. 1918., ko je zapla-polala nad Sarajevom in Mostarjem rdeče-modro-bela zastava, jo prišlo odrešenje tudi bosenski begovski in agovski raji. Geslo je bilo: »Zemljo tistemu, kdor jo obdeluje!« To geslo se je uveljavilo tudi v ustavi 1. 1921. Toda stvar ni tako enostavna. Poleg 600.000 hektarov prave kmetov-ske zemlje je tu še 50.000 ha zemlje, na katerih je razmerje med lastniki in obdelovalci nekoliko različno, in 100.000 hektarov svobodne begluške posesti. Tu se razlastitev ni mogla tako enostavno uporabiti. Kmetje pa za te pravne razlike seveda niso imeli umevanja in so se polastiil zeml je kakor na vseh drugih posestvih. Begi so marsikje posegli po samopomoči in je zanimivo, da se je tudi aga Hussein Bo.ško-vič pohajdučil potem, ko je ubil enega svojih kmetov, kateri mu ni hotel plačati haka (najemnine). Sicer pa tvorijo begi in age, ki so doslej imeli v svoji oblasti po 200 do 500 kmetov oziroma so lastniki beglu-kov, ki obsegajo do 100 ha in več zemlje — le 5 odstotkov mohamedanskega prebivalstva; vsi drugi mohameilanct so revni mali kmetje, rokodelci, branjevci in podobno. Kljub temu je tudi jugoslovanska Pašičeva vlada smatrala za modro, da se v prvi vrsti pogodi z begi in agami ter jih je pridobila za vstop v vlado proti temu, da jim je dovolila 300 milijonov dinarjev kot odškodnino za razlaščeno zemljo in naredbo, ki begluke izločuje iz agrarne reforme. Odkod ta moč mohamedanskih ve-likašev? Odtod, ker se mohamedansko ljudstvo še ni zavedlo socialne razlike med seboj in svojimi prvaki, ki jih še vedno smatra za svoje rojene politične voditelje in za katerimi se še danes brezpogojno zbira. To se je posebno jasno pokazalo zlasti pri volitvah v konstituanto, ko je dobila »Jugoslovanska muslimanska organizacija« tretjino vseh glasov v Bosni in Hercegovini in prišla v skupščino s 24 mandati. — Wendel končuje svoj članek z naslednjimi mislimi: »Pot do spojitve muslimanskega elemenia z jugoslovanskim kulturnim občestvom je še dolga in vodi preko vztrajnega civilizatoričnega dela; treba je predvsem dvigniti muslimanske maso duševno in gospodarsko z grad bo šol, cesta in železnic. Pri tem bo igral važno vlogo mlajši rod muslimanske inteligence, ki je študirala na tujih univerzah in našla neposredno pot do jugoslovanstva. Označba »Jugoslovanska muslimanska organizacija«, besede njenega voditelja Sa-hib Korkut efendija ,češ: »Mi smo iskreni Jugoslovani in nam je Belgrad ravnotako blizu kakor Zagreb« in še marsikatera druga znamenja vzbujaj > nado, da se bosenski mohumedauci v svojem počasnem, Nesposobna koalicija. MESTO PRORAČUNA — DVANAJSTINE, a neizogibnem razvoju do narodne zavesti ne bodo mudili po ovinkih preko srbstva in hrvatstva. ampak bodo prodrli naravnost v jugoslovansko.« Sestanek med Masarykom in Hainisclicm. Praga, 25. nov (Iv.) Korfcem meseca se bo vršil na gradu Lana sestanek med predsednikom Masarvkom in avstrijskim zveznim predsednikom Hainischem. Sestanka se bosta udeležila tudi češki mini-6terski predsednik dr Beneš in avstrijski kancler dr. Schober. Na sestanku bodo razpravljali o splošnih političnih vprašanjih, o nadaljevanju gospodarskih pogajanj na podlagi zaključkov portoroške kon-ierence. KONEC STAVKE NA DUNAJSKI BORZI. Dunaj, 25. nov (Izv.) Narodni svet ie danes sklen.l davek za obiskovalce borze Finančni minister Giirtler e člane borzne zbornice razrešil njihovih funkcij in imenoval v vodstvo borze gotovo število zaupnikov. Danes je borza zopet začela delovati. Dunaj, 25. nov. Dnnes je imel borzni svet sejo, na kateri je bil spre,:et po krščanskih socialcih Jerzabku in Reschu stavljeni predlog, da se imajo inozemci, ki so bili kaznovani radi udeleževanja na ka!:i zakotni banki, odstraniti z vsega cv trij*' ega o?.em'ja. Tekom debato je izjavil zvezni minister za finance dr. Giirtler, da smatra i ozirom na stališče borze napram zakonodajni delavnosti parlamenta za umestno, da se zakonodaja podvrže reviziji. LORD CURSON 0 WASIIIGTONSKI KONFERENCI. London, 24. novembra. Pri političnem zajtrku je imel državni tajnik ("urzon govor, v katerem je govoril o vvashingtonski konferenci, izjavil je, da je razoroževanje na morju po njegovem mnenju neuspešno, ako se bo nadaljevalo ogromno oboroževanje na kopnem. Da se zagotovi svetovni mir, je potrebno mednarodno sodelovanje. Skupna akcija bi omogočila, ln kler yie za vse bodoč« lice uiH.stu. smatrajmo za ob sebi urnljivo dolžnost, ua takih iz-pra iieinb ne prepuščamo ne slučaju, ne materieluim interesom samim ali pa modrosti navadnih stavbenih uradov in upravnih organov, am-pHk zaupa mo jih možem, kl imajo smisel ne le za praktične, ampak tudi za estetič-nc zalileve stavbarstva mest.« Pol stare, ljubke Ljubljano, Ljubljane lahkega, za nas tipičnega, človek bi skoro rekel našega slovenskega buroka, je izginilo vsled regulacije mest« po potresu Lepo. relativno veliko tradicijo iz 17. in 18. stoletja so ljudje, ki so prenarejali, preži tavali in pa dozidavaii Ljubljano v letih 18M5—1914 popolnoma prezrli, ker je očitno niso razumeli, mnogi je |>a morda tudi videli niso. Plemenito eleganco mestnega načrta, zgrajenega na naravi terena, 1. j. Ijublj. gradu in strugo Ljubljanice in njima prilagodujoče se »upognjen« ulične linije ao pustili v nemar ter potegovali nove nea:« t ravnilom pravokotno od zahoda na vzhod in od severa na jug. Na koncentrično osnovo stare Ljubljane, ki je bil« tako smiselna in logična, so pozabili; nova javna poslopja so postavljali zunaj mesta, proti 'livoliju ter ustvarili drugo mestno središče ua perileri i. Že pred potresom so zidali gledališče, muzej in Narodni dom na kraju mes'a. Zato je postala Di.najska ces'a, ki gre ob periferiji, na čis o protinnraven način, glavna prometna žila Ljubljane. Tenderca razvoja že dvajset let pred potresom ni bila prava. Iskuti bi imeli novih stavbišč za monumentalna javna poslop a na centralnih točkah in bi jih tudi našli, če bi predrli nekaj vrtov ali pa tudi podrli nekaj neznačilnih skupin hiš brez umetniške vrednosti. Namesto tega so pa grešili z novo regulacijo po potresu zoper glavno načelo ohranitve zgodovinskega in umetnos nega značaja Ljubi ane s tem, da so stare, odlične ulice kot n pr. Gosposko ulico razrili, nove hiše potisnili nazaj iz črte, tako da so nastale neestetične luknje, ki jih je mogoče zravnati le, če bi podrli še ostale stare fasade, čeprav ni za to ne iz prometnih ne iz drugih vzrokov nobene potrebe. Lepa in značilna pozno-renesančna fasada cerkve Sv. Jakoba je izginila in na nje mesto je napravil risar, ne pa umetnik, stvor, ki ga navaja strokovnjak prof. Uvofak v knjigi >Ka hekismus der Denkmalpflege« za vzor. kako se ne smejo izvrševati restavracije. Zunanjost cerkve Sv. Petra, ki jo ja pred več kot poldrugs o leti arhitekt Ukko dekorativno postavil na konec tedan pga mesta, je isti »mojster« našaril na čuden način. Mogočni knežji dvorec, največjo monumentalno savbo gia-re Ljubljane, z znači,no fasado, Impozantnimi arkadami proti dvorišču, poln noblese v notranjosti, z znamenito, dve nadstropji visoko in s (Juaglije-vimi trskam! okrašene kno?jo dvorano, so podrli • do tal brei potreb«. Geniua loci iz 17. in 18. sto- V resoluciji o prosveti se zahteva uvedba švicarskega sistema v naše šole; namesto 56.000 učiteljev, od katerih da jih skoraj polovica le politizira za Pribičeviča bi zadostovalo le 20.000 učiteljev za celo državo. Izvrševalni odbor, katerega je volil kongres, se še ni konstituiral. Kakor se obče sodi, bo predsednik zemljoradniške stranke dosedanji tajnik — Milan Komadi-nič. Poslanec Mermolja od SKS, ki je romal s člani odbora SKS iz Ljubljane (Že-leznikar, Bukovec in Kene) na kongres v Veliko Piano, je zelo razočaran, ker z zmago Komadiničeve struje je izgled za vrnitev samostonežev v zemljoradniško stranko popolnoma propadel. Na kongresu je bil tudi dr. Novačan iz Celja, ki namerava Srbsko zemljoradniško stranko ustanoviti v Sloveniji, ker bi rad na tak način prišel do poslanskega mandata, ki mu ga samostojneži niso dali. G. Sever iz Prekmurja pa se je po naših informacijah udeležil kongresa na povabilo poslanca Avra-moviča kot njegov osebni prijatelj, ter ni toraj, kakor so nekateri belgra ski listi poročali, tam nikogar zastopal. S kongresa je bil poslan ob obletnici rapallske pogodbe brzojavni pozdrav ne-odrešenim istrskim in primorskim bratom ter udanostna brzojavka kralju Aleksandru. r SSSSISS.RF*" SIHE?,. '+ Za ljudstvo, za državo. Pod tem naslovom poroča »Kmetijski List«, od 24. t. m. o »sijajnem« zboru samostojnežev v Ljubljani, kjer se je branil tovariš »kasa-pin« Pucelj proti raznim očitkom, naperjenim proti njegovi osebi. Očitka sta dva: konjska afera in volovska afera. »Kmetijski List« pravi, da so prodaiali odškodninske konje v Srbiji najprej po 2200 dinarjev, nazadnje pa po 600 dinarjev, docim je veljal sam prevoz do 1200 dinarjev. To »pojasnilo« pa stoji v čudnem nasprotju z vestmi belgiajskih listov, ki so ugotovili, da so kupovali Nomci v naši državi konje po 4000 dinarjev ,a zaračunali so pa konje v Hamburgu, kjer jc sedež prevze-malne komisije, po 12.000 dinarjev n a račun n n š e države, če je torej veljal prevoz konj sem in tja po 1000 dinarjev, so napravili Nemci še vedno lepo dobiček 12000 — 4000 — 2000 = 6000 dinarjev ali 24 tisoč kron pri enem konjul Tega »tovariš - kasapin« Pucelj ni pojasnil v »Kmetijskem Listu«. — Še mnogo bolj »parkljevska in slinovska« je volovska afera. V zagovoru pravi, da je Nemčija izjavila, da kuge proste živine ni mogla dobaviti. To je sijajno. Kdo pa je g. ministra Puclja silil, naj prevzame bolno živino? Dalje pravi, da nismo mogli prevzeti živine zaradi pomanjkanja krme in da smo bili prisiljeni prodati jo, seveda »brez hrupa«. To je interesantno, ta »brez hrupa«! Naravnost božanski pa je izgovor, da je obstojala nevarnost, da se proda živina Belgiji. Kakšna Živina? Smrkava in parklje-va? ln če bi jo bili Nemci prodali Belgijcem, ali ne bi imela naša država v tem slučaju pravice zahtevati ali plačilo v denarju in sicer v zlatih markah ali pa v drugem blagu? Na vse to se g. minister Pucelj ni oziral, ampak je »parkljevo in pa smrkavo« živino prodal že v Salcburgu, in za to prodajo oziroma za to prevzetje živine v Salcburgu se je oglasilo 11 ponudnikov. Kaj mislite, da so se res vsi ti ponudniki trgali za »smrkavo« živino? — Najlepše pa je, da trdi »Kmetijski List«, da se je oglasilo le 11 pozvanih tvrdk. letja se je skril; za kar so dali inicijativo pred par s'o leti Dolničar in Schonleben, Gerbec in Prešeren, tega za časa regulacije v Ljubljani niso razumeli. K.er je bita prej umetnost, nastopala je z malimi izjemami obrt. kjer je nekdaj vladal okus in dostojanstvena eleganca, se je šopirila šablona, globoki zanos in plemenito pozo je izjiod-rinila vsakdanjost. Po obsegu eni največjih razvojnih dob Ljubljane je manjkalo globljega koncepta, večje vodilne misli in pa kontinuitete s preteklostjo. Vse te napake pa utegne, kakor kažejo vsa znamenja, še v neprimerno hujši meri zagrešiti prihodnjost. Zdi se, da prihaja navadno barbarstvo med nas. Kai je bilo v za Injih dveh lelib zasnovano, navdaja estetifno čulečega človeka s strahom, Bodoče stavb< no delovanje, čegar početki se 2e oznanjajo, obeta še slabše. Robali materializem, ki gleda le na dobička-nosnost investirane glavnice, parvenizem novih bogatinov brez umetniške vzgoje, silno podraženje stavb vsled splošne draginje, naglica, b katero bo treba zidati nove hiše radi stanovanjske bede in naposled uboštvo širokih ljudski* plasti, ki bodo pa vendarle tudi same morale skrbeti za lastno streho — ves ta milijfe je slabo upanje, da bi se uveljavil pri novih stavbah dober okus in umetnostni značaj Povrh je duševno ravnotežje splošno porušeno, idejno ozračje nervozno razruvano ter danes sploh ni čas velikega u.netnega sloga; smo tako daleč, da je znamenit arhitekt dejal, da dandanes v občo ne gre pos'avljati arhitektonskih zgradb ampak le še poslopja za praktični namen. Tembolj pa je treba n*pe i vse sile, da se reši, kai se rešiti da. Preprečiti je treba najhu še zablode, ki bi jih hoteli doprinesti ter aktivno navajati razvoj v višjo tstetično smer. Kdo jih je pozval in zakaj? Te na čuden način »pozvane« tvrdke so izvršile potem »javno dražbo«. Lepa »javna« dražba je to, katere se udeleže le »pozvane« tvrdke l Kakšne cene so dosegli na javni dražbi, je tudi lepo — 1510 dinarjev za kravo; 46 dinarjev pa za ovco. Tega pa ni povedal g. minister, koliko znaša carina I Zato je bilo tudi bolje, prodali živino rajše kar v Salcburgu, kaj ne? Potem pa pravi, »da je imela država pravico izločiti iz prodaje poljubno število živine za primer, če bi se našel še kak boljši kupec.« To je pa že naravnost feionija, če trdi g. minister, da se ni našel kak boljši kupec, ko so vendar belgrajski listi imjnovali ime knpca, ki je ponujal celih 200.000 dinarjev več! Da pa je odobril pogodbo ministrski svet, ni nič čudnega, če vemo, da je bil glavni kolovodja te čedne trgovske kompanije — Pašičev sin! G. minister naj pojasni od bolgrajskih listov navedene podatke, ne pa neke svoje fantazije, Če se hoče opravičiti l — + Finančni minister in linanfni delegat za Slovenijo. Finančno ministrstvo je objavilo pred nekaj dtievi, da je celokupno vplačilo na davkih v Sloveniji znašalo nekaj nad 91 milijonov dinarjev, oziroma po porocilili drugih listov do 07 milijonov dinarjev. Po poročilih finančnega ministrstva bi znašala ta vsota okroglo 60 odstotkov predpisanega davka. Proti tem poročilom pa je nastopil na jako lin in eleganten način g. liuančni delegat dr. šavnik v sinod-njern »Narodu«, kjer stoji zapisano v obliki »razgovora z glavnim urednikom«, da je Slovenija res toliko plačala davkov, da pa ta svota ne predstavna povprečnih 60, ampak resničnih 82 odstotkov vplačil pred-pisaue svote, in ta procent se bo do konca leta še povečal. Mi smo naši finančni delegaciji za to važno pojasnilo zelo hvaležni. Ne vemo pa, kaj je napotilo dotičnega finančnega referenta v Belgradu, da je ua-šo davčno kvoto znižal na 60 odstotkov, zvišal pa je srbsko davčno kvoto na 104 procente, kar bi pomenilo, da sta Srbija in Crnagora plačali 4 odstotke več kakor jima je bilo predpisanih. Cisto upravičeno ugotavlja naš slovenski delegat, da kaj ta-cega »še nikjer nismo doživeli«, da bi namreč ljudje prostovoljno več plačali kot jim j'e bilo naloženo. Vprašati pa moramo: Kakšen nameu imajo take potvorbe in kaj hoče doseči finančno ministrstvo s takimi potvorbami številk? Po našemu mnenju je že skrajni čas, da pridemo do točnih podatkov glede naših financ. Odločno smo pa proti temu, da se izigrava 8 piv tvorjenimi številkami finančnega ministrstva nerazpoloženje proti Hrvatom ali Slovencem, kajti ni najmanjšega dvoma, da so točne številke lin. delegata za Slovenijo in ne številke ministrstva, kjer menda še danes ne vedo, da so slovenski uradniki in Slovenci sploh precej — pismeni. + Slava finančni spretnosti! >Jutro« je priobčilo v 276. številki gospodarski članek, v katerem se ponaša, češ: Jugoslavija — pardon: država SHS — ima med vsemi državami najmanjši primanjkljaj, namreč samo 20 odstotkov vseh dohodkov, med tem, ko ima na primer Nemška Avstrija 177 odstotkov, Češkoslovaška 21 odstotkov primanjkljaja. To se sliši jako prijetno in pohvalili bi tudi mi naše finančne veljake, ki tako modro gospodarijo v Belgradu, ko bi ne imeli pomislekov. Ta mali primanjkljaj namreč ni dokaz modrega gospodarstva belgrajske vlade — glej volovsko kupčijo — pač pa skrajno odiranje državljanov, seveda izključno samo onih, Zunanjost mesta ie podoba nlvdja prebivalcev, lice Ljubljane pa je dokument kulture Slovenstva Gre za listo veliko ume.nost, ki vpliva dan na dan stoletju neposredno na vse ljudstvo, mu dviga in izobražuje okus. Mnogo večji vpliv ima umetnostna oblika, ki stoji sredi življenja kot pa umetnine, ki so skrile po muzejih in jih vsakdanji človek vidi le redko. Seveda morajo biU stavbeni umolvori, ki krase ulice in trge, tudi razumljivi ljudstvu. Ce pa naj bodo ljuds.vu res pristopni, morajo pa biti v /.vezi s tradicijo, v hat> moniji —ki je najvišji estetični zakon — g starimi, ljubimi, že v duši naroda zasidranimi umetninami. Ni plitvejšega stališča kot tisto, ki zmanjšuje vrednost del prednamcev, jih noče priznati za proizvod lastne rase ter jim očila, da so impor-tirana, čeprav se dotičnik ni vanje poglobil in jih ni preučil. Prof. arh. Bauer pravi, da gre ie za ustvarjajočo silo, s ka'ero ume moderni umetnik oblike pretekle dobe predelati, jih prihgoditi vsa-kratnim potrebam časa in na la način ustvariti nekaj novega. Samo golo hlepenje po izvirnosti še dolgo ni umetnost, zlasti ne, če je v resnici 1« posnemanje oblik, ki niso zrastle iz domače zemlje. - Tipičen vzgled zadnjega časa je ono, kar 80 napravili z ljubljanskim trgom »Tnbor*. Vkljub pravočasnim protestom niso mogli uvide'i gotovi ljudje, da ne gre postavljati barak na prostor, ki bi se moral, če bi bil že zazidan, izpremeniti v park. Danes stoji navlaka na bivšom velikem prostoru, kot bi razmetali otroci opravo po sobi. Cela stvar je klofuta potrebam prometa, kar se tiče pa oblik z ozirom na okolico, pa naravnost barbari-xem. 2alo«ten spomenik nekulturne dobe. (Dalje.) ki si morajo z delom služiti svoj kruh in so navezani le na svojo plačo; za vojne dobičkarje, bankirje itd. je Jugoslavija res obljubljena dežela — vsaj g. Drufovka(l) jo v kupeju tretjega razreda gorenjske železnice trdil, da je Jugoslavija obljubljena dežela. — Vsled tega modrega gospodarstva je prišlo tudi tako dale.c, da hodimo moški že sedaj večinoma brez klobukov; ko bomo primorani hoditi tudi brez hlač, tedaj utegne biti Jugoslavija celo brez primanjkljaja. — V Sloveniji — in sicer samo v Sloveniji smo tako srečni, da moramo plačevati nad četrtino svojega zaslužka osebnega davka, poleg tega pa tudi še vse davke, ki jih plačujejo trgovci, industrijci, obrtniki; skratka: vsi samostojni državljani, ker ti gospodje valš dosledno vsa bremena kratkomalo na rame siromakov, ki so navezani na stalne plače. Bankirji, vojni dobičkarji in drugi tem podobni elementi pa so v naši obljubljeni deželi —■ sakrosanktni. + Samostojne laži. V »Kmetijskem Listu«; trde strokovni izvedenci v volovskih aferah, da je dr. Korošec bil tisti, ki je kot podpredsednik vlade sopodpisal proširjenje srbskega zakona, glede rekvizicij za vojaštvo na celo državo. Po datumih pa je ugotovljeno, da dr. Korošec 19. avgusta 1919. ni bil sploh več minister, ker je bila demi-sija onega kabineta, v katerem je bil dr. Korošec minister, sprejela od regenta 39. julija 1. 1919. Upamo, da le ugotovitve zadostujejo. , . ^ , 4-Boj za oblasti. Mariborski »Tabor« pravi, da so »vase zaljubljeni Ljubljančani« Mariboru nevoščljivi, da bi se ustanovila posebna mariborska oblast, in zato da bi radi Ljubljančani »centralizirali« ves svet v Ljubljani. Mi ugotavljamo, da niso samo »fantje ljubljančanje« Mariborčanom nevoščljivi, ampak ludi gospodje Celjani. Ali mislite, da je Celje s Savinjsko dolino vred od včeraj? Žalcaj ne bi bilo Celje, sedež slavnih celjskih grofov, tudi sedež oblasti? Ali Ptuj! Zakaj ne tudi Ptuj? To je staro zgodovinsko mesto in tudi v novi zgodovini je znano zaradi ptujskega procesa. Ali pa Brežice. Ali ni v Brežicah gradu grofov Attem-sov s prostornimi dvoranami, kje bi lahko dostojno stoloval kraljevski namestnik? Ali krasni lovi v savski vrbini še posebej! Ali pa Trbovlje. Ali niso Trbovlje glavni vir dohodkov za g. Eelo Maksa? Vsi li argumenti govore za razdelitev Slovenije ne v 2, ampak v 26 oblasti, če pa pritegnemo zraven še Kočevje, v 27 obasti, da bo vsem ustreženo. Ampak pugare, signori, pagare! -f Washingtonska konferenca. Po govoru ministrskega predsednika Brianda, ki je izjavil, da Francija z ozirom na nemško nevarnost ne more brez vseh garancij zmanjšati svoje armade, se smatra za gotovo, da bo washingtonska konferenca sklonila resolucijo, ki se bo pač izrekla v načelu za potrebo razorožitve, bo pa obenem poudarjala, da razorožitev spričo sedanjega položaja v Evropi ni mogoča. — Glede omejitve vojnega brodovja treh največjih pomorskih velesil, se je dosegel sporazum, da bodi razmerje med ameriškim, angleškim in japon. brodovjem enako 5:5:3. »— Kar se tiče Kitajske, se konferenca baje ne bo spuščala v podrobnosti. — Skratka uspeh konference bo po splošnem mnenju zelo akademičnega značaja. Iz K o 1 n , v novembru 1921. Okrog mesta odmevajo vsak dan votli streli, ki rušijo močno trdnjavo nemškega Rima. Po mestu in Porenju se sprehajajo antantini vojaki in neštete vrste inozem-eev, ki izrabljajo umirajočo valuto nemške marke in na d*!;elo kupujejo blago. Posledica temu veriženju je silna draginja in jako akutno stanovanjsko vprašanje v porcn-skih mestih. Med angleškim vojaštvom in civilnim prebivalstvom ni nobenega sovraštva; diu-gačni so seveda odnosi med francoskimi posadkami in domačini. Francozi zahtevajo, da plačuje prebivalstvo vozne listke in celo pisemske mamke v francoskem denarju. S seboj so pripeljali nešteto družin, z namenom, da bi preplavili okupl.ana mesta s francoskim življem. Na stotine poslopij in tisoče stanovanj so zasedli. V enem samem mestu so vzeli 2500 mebliranih in 800 nemebliranih sob, poleg tega še 1500 hiš. Posledice teh nezdravih razmer se kažejo tudi v inozemstvu, zlasti v Angliji, kjer vlada velika brezposelnost, in pa v Nemčiji, kjer vsak dan bolj narašča beda in draginja. Nemška vlada je sploh prepovedala prodajati blago inozemcem in izdala zoper prekupce in oderuhe najstrožjo odredbe. Vsled resne go-podarrke situacije in neprestanih mini Irskih kriz se bliža Nemčija bankrotu, ki dela zlasti Franciji velike preglavice, ker se boji, da ji Nemčija ne bo mogla plačati reparacijskih vsot. vsi na \mm\ v Unionu! Pismo iz Gradca. * Tukaj izhaja zanimiv tednik .>Deiitšch« Grenzvvachte, ki se obširno peča z razmerami na Koroškem. List vzdržuje ^Siid-rnarka. v zvezi z ,>I-leimaldienstom<,:. V dvCh zadnjih listih št. 112 in 113 je koncentriran napad na oba slovenska poslanca v Koroškem deželnem zboru, kar sta bila — po na-ziranju nemškega šmoka — tako predrzna, da sta v imenu političnega in gospodarskega društva za Koroške Slovence podala deželnemu glavarju spomenico o že znanih zahtevah Slovencev. — Naskok na deželno vlado in rovarenje nazivlje >Grenzwacht« to delovanje poslancev. Vehementno se obrača celovški dopisnik proti onim duhovnikom, učiteljem, uradnikom itd., osebam, ki jih je nemška nestrpnost pregnala v Jugoslavijo in glede katerih zahteva, da se jim morajo delati težkoče pri potovanju v domovino, da se jim to prepreči. — Ker ima slična poročila tudi »Tagespostc, se vidi, kako sistematično je urejeno nemško delovanje proti Slovencem ne-le po Koroškem, ampak v Avstriji sploh. — In vendar slovenska poslanca koroška nista zahtevala ničesar drugega nego io, kar so Nemci jg, vlado vred ves čas pred plebiscitom že ob-liubovali in kar določa snnžermenska pogodba: pravičnost! Ali so čudni ti Avstrijski Nemci. Bi-li ne bilo za Avstrijo samo koristno, zlasti za Koroške Nemce, če bi dali Slovencem, kar jim gre in če bi jih tako storili zadovoljne, ter s tem preprečili vsak ireder/Jsem? Življenje tu v Gradcu se je tekom ne-1 kaj tedrov silno podrarHo. — Stanovanje s hrano za dnaka slane mesečno 16—12.000 av. lcron; moška obleka 15—30.000 K in več. eno jajce 60 K; liter vina od 400 K naprej. Takih cen v Ljubljani vkljub draginji nimate. — Ogromno stanejo šolske knjige, n. pr. anatomija (6 zv.) 12.000 K. — Kakor vidite, so naše razn-ere zelo slabe, kmalu bodo talce, kakor v Rusiji. Vkljub tem žalostnim razmeram pa vlada v mnogih kro-g:h, posebno v —»delavskih, veselo življenje. Navadni delavci imajo po 150—200 K na uro. — Gledališča sc vsak dan razprodana, četudi stane nav^.dn t dež v parketu 2C0—350 kron, stojišče 50 lcron, lože do S000 kron. Lustig gema zgrund! Kaj pa bo potem? Ali ve le odgovor? Tako naš depisnik. — Ne, odgovora ne vemo. V"1 . t p '' v/ ; e — »Kdo bo obiskaval verski pouk?« Tako je vprašal g. kateliet neke ljubljanske ljudske šole svoje učence. Učenci so seveda morali vprašali svoje starše, kako naj odgovore na vprašanje g. kateheta in zaključek e bil, da so se pri prihodnji uri vsi oglasili za verski pouk, vsi, brez izjeme! Gospod Tingl Tangi in gospod Ribnikar z Luko vred, kaj pravite na to? Ali bi se ne dalo s silo pritisniti na starše, da opusie svoje poklice in se popolnoma posvete verskemu pouku svojih otrok ter tako raz-bremene državo za »ogromne svoie«, ki jih prejemajo gg. kateheli? Mogoče, da bi prevzeli Sokoli šelarčke v vzgojo? Tudi ta misel je vpoštevanja vredna. No, pa gospoda Tingl Tangi in Ribnikar sta iznajdljiva možakarja in si bodeta znala že tudi sama pomagati brez mo ih nasvetov. Saj sta znala tudi nemščino vreči iz šole in vpeljali mesto nje nam itak že znano srbohrvaščino ler tako poskrbeti za bodočnost naših otrok. Živinoreja je lep vir dohodkov in ako se hočemo racionelno pečati z živinorejo, potrebovali bomo pastirjev, mnogo pastirjev in naši otroci jima bodo hvaležni, še bolj pa Popovič in pa gospod minister Pucelj! — Itaiijansko nasil'e v cerkvi. Reška »Voce del Popolo« poroča, da je občinski živinozdravnik v Voloski-Opatiji zbral krdelo nedoraslih fantov in z njihovo pomočjo nasilno nastopil proti hrvatskemu ljudstvu, da ne bi v ccrkvi več prepevalo v hrvatskem jeziku. Natančnejšega list ne poroča, ker pač štedi italijanske brate, toda iz vsega izhaja, da gre za nasilen fa-šistovski čin v cerkvi. Oblasti so se poskrile in niso posredovale. Lepa velesila je la Italija, ki lastnih zakonov ne zna braniti pred zelenimi mladiči! — Karlova apanaža. Belgrad, 25. novembra. Te dni je bil tukaj tudi romunski poslanik iz Prage ter se govori, da je njegova misija v zvezi z vprašanjem plačevanja apanaže razkraiju Karlu. — Pokrajinska uprata o izidu poizvedb o »a-devi dr. Pirkmaicrja. Od predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo smo prejeli poročilo o izidu poizvedb, ki jih jo odredilo predsedstvo pokrajiu-ske uprave proli vladnemu tajniku dr. Otonu Pirk-mnierju, vodji okrajnega glavarstva v Ptuju na očilke ^Jugoslavije': glede njegovega službenega delovanja. Poizvedbe, pravi vladno poročilo, so ugotoviie, da so neutemeljeni očitki, da bi si bil dr. Pirkmaier kratkomalo prilastil pohištvo za * sob iz taborišča v Strnišču, da bi bila izginila pri gospodarskem uradu v Pluju glavna računska knjiga, ua bi bil dr. Pirkmaier poMal v začetku 1919 dva vagona špiria, last vojnega enirja, v J Gradec, da bi bil dr. Pirkmaier pod birio Avstri- jo radi poneverbe suspendiran od slnžbe. Poročilo pravi tudi, da so lugladni narodnjaki soglasno izjavili, da poznajo Pirkmaierja že izza mladih nog kot moža odločno narodnega mišljenja.« Končno ugotavlja vladno poročilo, da je dognano, da dr. Oton Pirkmaier ni zakrivil nobenega pregreška niti zoper kazenske zakone niti zoper dolžnosti svojega stanu ali službe. — Smrtna kosa. Na Praprotnem pri Bukovici nad Škofjo Loko je umrl Groga Dolenc, mlinar in posestnik, 50 let Klar. N. v m. p. — Slov. zdravniško društvo r Ljubljani je dne 17. nov. t. 1. razveljavilo pred časom določeno višino honorarja za preiskavo na življenje itd. Do de-finitivne določitve se rviša honorar za preiskavo pri zavarovanju za življenje ua 50 din, za preiskavo pri nezgodah, za prvo in zadnje zdravniško mnenja, vsako po 25 din. in za mnenje hišnega zdravnika po SO din. Določili so se tudi delegati za tozadevni razgovor s sindikatom zavarovalnic. Evenl. predlogi članov naj se blagovolijo poslati na odbor slov. zdravniškega društva v Ljubljani, kateri daje tudi tozadevna pojasnila. — Odbor. — Laaenn olje zoper grižo jemljejo po več krajih na Gorenjskem bolniki pri griži po nasvetu dr. J5dv G 1 o b o č n i k a iz K r a n j a in to po večkruat na dan malo do veliko žlico obenem narejajo dnevno klistiro s 50 grami (pol frakelna) gorkega lanenega olja. Bolnikovo stanje se na to znatno eboljša, bolečine in pritisek v črevih kakor hidi krvavenje odjenja. bolnik se pomiri in spanje se vrne. — Divji maček. V vas Bukoviea nad Škefjo Loko se je bil pritepel divji maček, ki je povr.ročil obilo Škode, kr je p ril moc^o jaje in podavil mnogo kokoši. Naposled se je posrečilo eeslarju Kanklu, da ga je vjel v past ter ga ustrelil. Maček je tehtal kg. Zanimive je, da je pred dvema letoma v bližnjih ??leih usfrolil občinski sluga Sni i d tudi divjega marka. -«" 150liifniru »Mornitisposte«. Znani ullra-konservativni in aristokralieni dnevnik »Morning-post ; v Londonu je pred kratkim dokončal svoje 149. leto. Prva številka je izšla dne 2. novembra 1772, nastopil je torej že svoje 150. leto, odkar izhaja. V drugi polovici 18. stoletja je bil liberalno opozicijsko »lasilo, pozneje se je prelevil v konservativen aristokratičen or?»an. V prvih letih vojne so zbudili veliko zanimanje v tem listu priobčeni /dopisi iz Budimpešte,-, ki so nnibrž bili nnpisani seveda v Londonu, ki so na vendar pričali, v kako ozkih stikih sfu vedno živeli angleška in ogrska aristokracija. — fibstrelil je gostilničar Anton <~o p n a Koroški Relj ?fl letnega delavca Josipa Pris'ova, ki je na obeh nogah ranjen. p Proli razdelitvi Prekraurja prihajajo od raznih občin in korporacij protesti. Ako se razkosa Prekmurje, se zna zgoditi, da bodo gotovi deli istega popolftoma utonili v mažaronskem morju. p Shdilre tobaka, ki so lansko lelo z dovoljenjem naših oblasti sadili istega za lasino uporabo, letos finančna oblast neusmiljeno preganja. Proti temu je poslane? g. Klekl vložil v Belgradu oster protest. p Pajranicne feete v Prekmurju, katere se večinoma rekrutirajo iz ^Vranglovcevc, postajajo čim-dnlje neznosnojše. Nadlegovanje žensk, da celo posilstva, batinanje mirnih obmejnih prebivalcev, streljanje za kratek čas četudi pri tein športu tu in tam obstrele kakega poljedelca, ki si obdeluje svojo zemljišče, is mnogo slfčnih junaštev si dovoljujejo ti junaki. Gorje pa županu ali kakemu prebivalcu obmejne občine, da bi šel zoper nje pričat. Ni varen življenja, ko se vrne iz mosta. Čuj vlada — napravi skoraj red! Prekmurje najmanj ni Itrca z« take pustolovščine. p Prekmurska veleposestva osrečuje ministrstvo pravde rtv. i raj bolj z nastavitvijo raznih ruskih generalov itd. kot državnih komisarjev in pomočnikov sekvestrov. Na nekterih veleposestvlh je nabavljenih že po pet takih korifej, ki so si s seboj dovedli številno obitelj. Ti eksperimenti učinkujejo kar najbolj« v »zadovoljstvo« prekmurskega prebivalstva! p Znanega trže« r valutami, Hofmann v M. Soboti so napadli pred nekaj dnovi neznani zlikovc.i ter ga oropali. — Dva osumljenca so prignali že v soboške rapore. p Občinski tajniki, katere je politično oblastvo nastavilo s 1. t. m., so sklicali za preteklo nedeljo v M. Soboti zborovanje, ki pa se vsled premale udeležbe ni moglo vršiti. Nezasedenih je. Se. precej lepih mest. Opozarjamo vpokojence in druge sposobne Slovenec, da se potegujejo za ia mesta. Prošnje je nasloviti političnemu eblaslvu v Murski Soboti. p Kupčija z živino in perutnino je vsled dvorjenja mej proti Italiji, kamor so največ prekmursko živine izvaža, spet zelo oživela. Po vseh cestah se pomikajo naloženi vozovi posebno z zaklanimi svinjami proti edini prekmurski postaji Dolnji Lendavi. p AvtoMobilua zveza med Mursko Soboto iu Dol. Lendavo, ki je vsled popravila avtomobila bila nekaj dni prekinjen«, je zopet redna. Avtomobil je zmiraj napolnjen. To je dokaz, kako potrebno so prometna sredstva Iu v Prekmurju. š Wtr«ritev narodnega gledališča v Mariboru. Dne SO. novembra zvečer se wši v Mariboru slovesna otvoritev popravljenega narodnega gledališča s slovesno predstavo cb navzočnosti zastopnikov pokrajinske uprave. S Pure ki. Poročtl se je v Mariboru urednik Tabora g. Božidar Borko z ;;dč. Marico Baller, in uradnik Kreditne bsnkr g, Anton Korenčan z jdč. Milico Zemlič. S »Jugoslavija« se preosnnja? Kakor pomenio iz Maribora, je g. Anton Pesek, lastaik »Jugosla- vije«, sklenil v Mariboru pogodbo z znanim ju« dovskim Fellerjem in nekim Francozom, da s« »Jugoslavija« preosnuje menda ie s 1. deccmbrona v »Jugoslovanski Inforn-ator«. š Pred mariborskim kazenskim senatom je bil včeraj obsojen dr. Waiter Tlialman, zet in prokurlst paionilina dr. Franza, ker je lani ob času konfiaka-cije črvivc moko v paromlinu skušal piogovoriti ravnatelja državnega kemičnega preizkuševaližč* inž. Mohorčiča, naj odda ugodno mnenje glede pre-iskave moke ter mu ob tej priliki ponudil kuverto z bankovci. Dr. Thalman je zanikal oblolžitev, ki jo je pa inž. Mohorčič pod prisego potrdil. Dr. Thalman, ki je prišel pred sodisče v kroju vojnega zdravnika, ker se nahaja na orožni vaji, je bil obsojen po § 811 na 500 K globe ali en t«Ien zapora. š Okradeno sodišče. V mariborskem okrot-nem sodišču so se tekom zadnjega leta izvršile večje tatvine ter so bili v uradnih prostorih pokradeni celo talarji sodnikov. Predvčerajšnjim pa se je posrečilo zasačiti tatu, ko je skušal vdreti v sobo sodnega svetnika Pihlprja. Tat je pobegnil v sobo št. 27 na okrajnem sodišču, kjer jo vzel ključ in pravočasno pobegnil na cesto. Upanje je, da bodo tatu, ki so ga spoznali, kmalu dobili. Star ie okoli 28 let. " š Poneverjenje. Tajnik JDS Sekonja v Murski Soboti, ki jo pred kratkim prevzel tudi uredništvo ^Prekmurskega Glasnika«-, je poneveril 40.000 K in zlorabil štampiljo notarja Kodra, da si je na goljufiv način preskrbel šc posebej 3000 K. Nahaja so že v preiskovalnem zaporu. Gospodarstvo. Gospodarsko vprašanje Rusije. >Frankfurter Zeiiung-- prinaša dopis svojega posebnega poročevalca v Moskvi, ki se peča s gospodarskim položajem Rusije, ki ga radi sanimi-vosti podajemo tu v izvlečku. >Rusija tvori v prvi vrsti gospodarski problem. Vse čisto politične naloge, ki jih treba rešiti — to je ogromen kompleks na aunaj iu znotraj — so samoobsebi umevno v tesni zvezi z gospodar-skim življenjem. V komunistični državni misli, ki vladu danes, ne da bi so mogla popolnoma uveljaviti, najdemo temeljne zapreke, ki so protivijo praktični m potrebam v delu za obnovitev države. Rusije ne smemo danes gledati z očrni špekulanta, ki kupuje carske rublje v upanju, da bo boljšavi-zem padel, Rusijo moramo gledati tako kot je iu so moramo zavedati, da bi s padcem boljševistični; krepke organizacije — kljub vsem nedostatkom — nastala splošna anarhija.. Zu obnovitev države je treba še težje ovire odstranili kot teorijo komunizma in diktaturo proletarijata. Gospodarstvo Rusije je doseglo najnižjo stopinjo, pod katero ne moro več pasti in na kateri se tudi ne sine več vzdržati, eo noče izgubili ela-sticitete za zopetni preobrat k boljšemu. Pravzaprav je bila najnižja točka dosežena brezdvonmo v letih 1919 in 1920, to je v času akutnih državljanskih bojev, ki se utegnejo zopet povrniti. V, tekočem letu so se vkljub lakoti razmero nekoliko izboljšale. Toda v splošnem je položaj ostal isti. Na vseh poljih bo treba na novo zopet začeU. Starega gospodarskega organizma ni več, ostali so samo šc sledovi. S tem pa nikakor ne smemo misliti, da so danes v Rusiji vso tvornice porušene ler da jih bo treba na novo zopet sezidali Tovarne so več ali manj dobro ohranjene in veliko izmed njih v »i-valinem obratu. Toda uspeh produkcijo ne odgovarja delu. Njihova notranja ureditev je pomanjkljiva, stroji obrabljeni. Železnice nimajo lokomotiv dovolj, no vagonov. Statistika sovjetske vlado jc tozadevno naravnost strašna. Vse ljudstvo hoče biti oblečeno, hoče imeti v svojih stanovanjih zopet šipe in zastore, potrebuje hišne oprave, kmet potrebuje oral in sekir, rokodelec rokodelskega orodja, znanost knjig. Ruske popravljalnice ne nm-rejo več izhajati samo z ruskimi delavci. Kvaliteta delavne zmožnosti je v zadnjih letih znatno padla, Boljša domača industrijska podjetja so Izgubila zadnja leta svoje najboljše delavce. Vzdrževanje močne armade odteguje industriji veliko dobrih moči. čeravno so to trenutno veliko ne opaža, ker bi danes produkcija ne mogla delati z vsemi obrati. Toda misel, da bi se tu s sodelovanjem inozemstva dalo tako lahko odpomoči, je samo iluzo-rična. Tuj kapital, tuj produkt, tuje delo so ne dobi tako po ceni. Rusija mora nuditi protivrednost. J« to bogata dežela, ki je svoje ogromne zaklade zakopala in kalerih sama ne more dvigniti. Tu M lahko inozemstvo (člankar misli tu gotovo Nemčijo — op. uredn.) pomagalo dvigniti zaklade, toda dobiti mora zaupanje, da se bo ta trud tudi izplačal. Sedanji položaj splošne pravne varnosti ne zadostuje, treba bo garancij, in sicer za vsako inozemsko podjetje posebej. Za uvoz tujega blaga odpadejo ti momenti, dokler je Rusija v stanu plačevatt z zlatom ali z domačimi proizvodi. Izvoz pa je odvisen od splošne obnovitve ruskega gospodarstva in povzdige produkcije. Koliko časa bodo pa zlati depoti v inozemstvu zadostovali, ni tozadevno nobenih oficielnih podatkov. Pod takimi pogoji j« celokupna ruska zunanja trgovina samo kupčija, proti gotovini. Naravna izmenjava blaga r, olnjšu-jočim sodelovanjem bank manjka. Razviti so bo mogla le polagoma, kar ni odvisno samo od po-vzdiga produkcije, ampak tudi od marsikaterih drugih razlogov. Sovjetska vlada boče pač. imeti na podlagi svojih teoretično komunističnih idej zunanjo trgovino v rokah drŽave Naj se misli o tem, kar sc hoče. Praktične pomiselke proti zunanji trgovini treba pač vpoštevati. Odpraviti ruski denar popolnoma iz svetovnega prometa, Io načelo se bajno ne bo moglo vzdržati. Zelja je pač upravičena, ker bi sovjetski rubelj dosegel v prostem prometu naravnost uničujoč kun.. V Rusiji jo promet s tujimi devizam' in valutami prepovedan. Nova državni banka bo imela izključno pravico prometa s tujimi izplačilnimi sredstvi. Na vsak način bo treba ruski denar, sanirati. Toda to bo ogromno delo, če si predstuv« ljamo, da krožijo danes v prometu stotisočaki rjjif Ijov. V bodoče bodo morali priti v promet Se večji bankovci, če stane funt surovega masla 40.000 ruskih rabljev, košček kruha pri kavi 5000 rubljev. SIcer pa računajo sovjetsko oblasti z slatini rubljem pri določauju tariiov na obmejnih železniških postajah in pri prevzemanju tujih izplačil. Dolar služi kot merilo. Najtežje vprašanje za Rusijo pa tvori delavsko vprašanje, in sicer vsled slabe prehrane. Tu treba predvsem prehrano delavcem zagoloviti.c BORZA, Zagreb, 25. tlov. (Izv.) Pešta 33—3325, Berlin 105—107, Italija 1190—1215, London 1190—1198. New York 293 -296, Pariz 21, Praga 318—821, Dunaj 4.55—4.65, Curih 56, Napoleoni 1030—1040. Valute: Berlin 115—125, Italija 1180, New York 285— 295, avstr. krone 450—550. Carski rublji 26—27. Curih, 25. nov. (I*t.) Devize: Pešta 0.57. Berlin 1.85, Italija 21.50, Loudon 21.02, New York 526, Pariz 86.80, Praga 555, Dunaj 0.17, Zagreb 1.70, Varšava 0.12, Holaudsko 188.25, Bruselj 35.35. Valute: Dunaj 0.12. Dunaj, 25. nov. (Izv.) Devize: Pešta 7-50, Berlin 28.25, Italija 26.800. London 26.300, New York 6575, Pariz 45900, Praga 6050, Curih 124500, Zagreb 2137. g Projekt ruske državne banke. V Berlinu Izhajajoči ruski libt »Novi Mir« prinaša poročilo g. Sclieininana, ki je namenjen za ravnatelja projektirane rusko državne banke, Vseruski eksekutivni komite je sklenil izvršiti ta načrt dne 7. oktobra ter je določil 2 milijardi rubljev kot njen osnovni kapital. Potreba po ustanovitvi se je pokazala vsled revizije sovjetske gospodarske politike. Danes se tudi privatni podjetnosti na Ruskem že odpira vedao širše polje in tudi dobro razvito rusko zadružništvo ne more izhajati brez organizacije kredita na kolikor mogoče široki podlagi. Glavni namen nameravano državne banke bo, podpjrati razvoj domače industrije z liberalnim kreditom ter sploh skrbeti za to, da se gospodarsko življenje v Rusiji zopet postavi na zdravo podalgo. Izdaja papirnatega denarja bo še vedno pridržana finančnemu komisarijatu. Eden gavnih vzrokov, ki silijo k ustanovitvi, je tudi ta, da je Rusiji silno potreben direktni stik s finančnimi zavodi zapadne Evrope in ostalega sveta. g Najcenejši aluminij se po poročila london ske »Financial Times« dobi v Kanadi, stane nam-rež le okrog 1 šiling in 2 penija (okrog 70 K) tngl. funt (453 g), in celo nemški aluminij je na Angleškem 1—2 penija (5—10 K) dražji. g Gopodarske razmere na Rumunskem in polom Banke Natiunei. Tudi Rumunska se nahaja v težki gospodarski krizi, ker znaša import na milijarde lejev, izvoz pa le nekaj sto milijonov. Tako-svanl boljši krogi živijo namreč tam skoro še rar,-aipneje kot pri nas. Zato se sme izvoz žita, petroleja in lesa iz dežele vršiti le proti plačilu v zdravi tuji valuti, ki mora biti državi na razpolago. Vsled nesrečne špekulacije s tujim denarjem je morala ustaviti izplačila Banca Natiunei, ki je imela kapitala 150 milijonov lejev. Predsednik upravnega sveta je izvršil samoumor in skoro vse banke v Bukareštu so večalimanj prizadete. Zato je Rumunija vpeljala zelo strogo kontrolo vseh inozemskih dobroimetij v rumunskih bankah in le dispozicije do 100.000 na mesec so dovoljene inozemskim državljanom, drugače se stavijo na milijarde lejev znašajoče vloge inozemcev domačemu gospodarstvu na razpolago. i-fAl. • • r-' lj Odlikovanje glasbenikov. Včeraj se je vršila v Glasbeni Matici prisrčna in pomembna slovesnost. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je slovesno izročil glasbeniku ravn. konzervatorija in koncertnemu mojstru Glasbene Matice g. Mateju Hubadu, skadateljema sodnemu svetniku g. Antonu Lajovicu in g. Stanku Premrlu ter ravnatelju ljubljanske opere g. Rukavini od kralja podeljene jim redove sv. Save. Pevska dvorana Gasbene Matice je bila za to priliko z zelenjem in narodnimi in mestnimi zastavami primemo dekorirana. Slovesnosti so prisostvovali odbor Glasbene Matice, učiteljski zbor konzervatorija in pevske šole, čl.iii pevskega zbora in orkestralnega društva Glasbene Matice, razni tukajšnji glasbeniki in druge osebnosti. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je v svojem nagovoru tolmačil razvoj jugoslovanske in posebno slovenske glasbene umetnosti ter naglašal zasluge odlikovancev na glasbenem polju. lj Burko 2>IJ]ica št. 15« vprizori v nedeljo, 27. nov. zvečer Ljudski oder v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu, II. nadstr. lj Šentjakobska prosveta. V nedeljo, 27. t. m. ob šestih zvečer bo predaval msg. Viktor Steska o zanimivem dogodku iz naše domače zgodovine. Vabimo k obilni udeležbi! Vstop prost. lj Društvo sv. Marte ima v nedeljo 27. nov. ob 5. uri popoldne svoj shod v društveni hiši. Članice in njih prijateljice, pridite! lj Velik Miklavžev večer priredi šentpeterski Orel v veliki dvorani (Jniona drugo nedeljo, dne 4>. decembra ob ji7. uro zvečer. Že lanska njegova prireditev ob tej priliki je žela v vseh krogih obilo pohvale. Po lanski številni udeležbi sodeč, bo letošnja brezdvomno napolnila dvorano. — Poroča sc nam, da bo letošnji večer v vseh ozirih nadkrilil lanskega. — Opozarjamo ! lj Shod vPoseiske zveze« so vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. lj Razpisani službi, Me9tni magistrat razpisuje v Uradnem listu z dne 24. nov. 1021, št. 141 dve službeni mesti v magistrat-ni konceptni službi. Prošnje je viagati do 1. decembra 1G21 pri magistralnem predsedstvu. lj Naknadno popisovanje in pregledovanje konj ln vozil. V ponedeljek, dne 28. nov. 1921 ob 8. uri dcpoldne se vrši na Ambroževem trgu naknadno popisovanje in pregledovan le konj In vozil za mesto Ljubljano, Ustnike konj in vozil, ki so iz kateregakoli razloga zamudili redno popisovanje in pregledovanje me soc a oktobra, opozarjamo, da pripeljejo svoje konje, vozove, avtomobile, motorna kolen in biciklc ob določeni uri na Ambrožev trg. lj Taki smet Iz trgovskih krogov se nam piše: Neka tukajšnja trgovina s papirjem je prel mesecem ponudila ljubljanskim bankam in denarnim I zavodom ris (1000 pol) kanclijskoga papirja po K 380. Razen enega denarnega zavoda ni nihče izmed vseh naročil niti pole. Kmalu nato sla se v Ljubljani pojavila dva nemška agen:a. Prišla sta suha kot poper v naše mesto, šla sta od trgoviue do trgovine s papirjem in spraševala za ceno blaga. Ko sla se tako orjeutirala, stopila sta v banke iu denarne zavode. Tam jc simuliral eden invalidnost, se opiral na palico in pokašljeval, zraven pa ponujal kanclijski papir. Ker je seveda nemško govoril, napravil je takoj dober vtis in kupčija je bila sklenjena. Gospoda sta šla v tisto trgovino, ki smo jo zgoraj omenili, in kupila toliko papirja, za kolikor sta kupčijo napravila v različnih denarnih zavodih in bankah. Papirja nisla mogla takoj plačati, zato sta pustila v trgovini potue liste in eden izmeri njiju je ostal za talca. Tekom dni se je stvar zbolj-šala, da ni bilo treba nobene^kavcije, ker kupčija je šla prav dobro. Papir sta kupovalu po raznih trgovinah po 400 K, prodajala ga pa sprva po 600 kron in včeraj sta navila ceno na 720 oziroma 800 ki on! Z drugimi besedami, prodala sta papir na debelo polo po 80 vin., dočim ga na drobno dobiš v vsaki trgovini po 60 vin. Gospoda, to je čisto navaden škandal v narodnem iu gospo larskem oziru. Domača tvrdka, ki je ponudila papir po 380 K, niti odgovora ni dobila, ko je pa prišel tujec in ga ponudil po (500 in 800 K, našel je takoj milost v očeh in poslušnost v ušesih in delal sijajne kupčije. Pri-tepeni tujec ne plača nobenega davka, naš irgovec pa plačuje osobje, drag lokal, carino in neštete davke ter trpi vsakovrstne sekature, da bi moral pravzaprav oddati ves svoj zaslužek sem in tja. Trgovec mora biti vesel, da plačuje davke, dočim mu dobiček, ki bi ga imel zaslužiti, pobere tujec! Od denarnih zavodov bi se po pravici pričakovalo, da krijejo vse svoje potrebščine na domačem trgu, in da podpirajo domače firme. A temu še dolgo ni tako. Večino vseh pisarniških potrebščin jim nanosijo nemški židje, zlasti peresa, svinčnike, indigopapir, pivnik. Treba jim je samo par priliznjenih nemških poklonov, pa napravijo kupčijo. Kaj bi se neki zgodilo z našim človekom, ki bi prišel v denarne zavode in banke v Gradec ali na Dunaj ponujat v slovenskem jeziku pisarniške potrebščine! lj K društvenemu večeru sekcije Ljubljana Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov dne 26. t m. imajo pristop tudi po društvenikih vpeljani gosti. lj Revizija mer, uteii itd., ki jo je v ponedeljek 21. t m. izvršil mestni magistrat pri mesarjih, mokarjih in trgovcih z živili, je pokazala, da mnogi prodajalci svojih uteži niso imeli v redu. Neki mesar n. pr. je imel v uteži za 1 kg luknjo, vsled katere je utež utrpela na teži do 3 dkg. Več trgovcev uteži sploh ni imelo cimen-tiranih; neki trgovec pa je imel dve tehtnici in uteži, ki niso bile cimenlirane in italijanskega izvora. Vsi krivci bodo od mestnega magistrata občutno kaznovani in v ponovnem slučaju naznanjeni sodišču. lj Nesreča na glavnem kolodvora. Zidarski delavec, 32 letni Simon Galjot, je padel na glavnem kolodvoru raz oder in se je težko poškodoval. lj Prijeta tatova. Milan Babič in Anton Zaje sta bila začetkom tega meseca spuščena iz ječe. Dne 23. novembra sta se pa dogovorila, da bosta vlomila v skladišče št. peterske vojašnice. Zlezla sta na streho, odtrgala od strešnega okna desko in šla v skladišče, v katerem so shranjene civilne obleke bivših avstrijskih vo'akov. Predrzna tatova pa nista imela sreče, ker ju je nadzornik skladišča Ivan Krofta zasačil, ju prijel in izročil policiji. lj Okraden krojaški pomočnik. Krojaškemu pomočniku Štefanu Mariču je bilo ukradeno obleke v vrednosti 10.640 kron. lj Izgubljena denarnica. Gosp. Konrad Černe je izgubil denarnico, v kateri je bilo 11.000 kron denarja. Listnico je nekdo našel, pobral denar iz nje in jo vrgel proč. Narodno gledišče." ~ Drama. Sobota, 26. nov. Borba. C. Nedelja, 27. nov. popoldne ob 3. uri Kozarec vode. Izven. Nedelja, 27. nov. zvečer ob 8. uri, Ljubezen. Izven. Pcnedoljek, 28. nov. Komedija zmešnjav. E. Torek, 29. nov. zaprto. Sreda, 30. nov. Revizor. E. Četrtek, 1. dec. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojen ja. 1. Jugana, vila najmlajša. 2. Komedija zmešnjav. Izven. Petek, 2. dec. Pampeliška. D. Opera. Sobola, 26. nov, Evangeljnik. B. Nedelja, 27. nov. Prodana nevosta. Isveu. Ponedeljek, 28. nov. zaprto. Torek, 29. nov. Labodje jezero. C. Sleda, 30. nov. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja. Na korist invalidom. Boris Godnnov. Izven. Četrtek, 1. dec. Prodana nevesto. Izven. Petek, 2. dec. Boheine. A. pr P. H. Sattncrjev oratorij »Assumplio« je pel izdatno pomnoženi frančiškanski cerkveni zbor v dnevih 20. in 21. novembra. Samo nekaj misli, ki se pri poslušanju tega dela očitneje in odločneje porajajo. Za točno opredelitev bi moral imeti človek v rokah sedanjo orkestralno partituro; stara preuredba za klavir je človeku le v toliko v oporo, da more skoro ob vsakem taktu reči: to jo zdaj tudi drugače. Priznati moramo, da je celo delo v marsičem močno izboljšano, poglobljeno; seveda bi tudi ne mogel reči, da bi se kakšen delec ne bil mogel pokazati kar v stari obliki povsem dostojno, ne prida manj učinkovito, umetniški ne niže stoječe; marsikaj je tudi izpadlo, celoti ne v škodo, dasi bi se kak drobec bržkone tudi v sedanji preureditvi dobro podal. — Poglavitni značaj skladbo jo mehko blagoglasjo. Sattnerju gre v prvi i vrsti za lep napev, za lepo melodijo, saj od melodije živi petje in v melodičnosti je srce glasbo kot take; za lepoto mu gre, in sicer za lepoto v smislu splošne, od rodu do rodu se obnavljajoče zavesti, to je lepote, ki se more takoj, neposredno zaznati in ki vzbuja ob zaznavanju ugodje — placet. Sattner pri svojem ustvarjanju vedoma in dosledno odklanja drugo vejo lepote, ki jo v novejšem glasbenem razvoju posebno izrazita in je mogočno razrastla: lepoto, ki jo, vsaj izpočetka — da rabim ta izraz — večina bolj refleksivno zaznava, lepoto, ki ii ne gre za mehko, ljubko zunanjo obliko, za uho a priori ugodne, blagoglasne zvoke, ampak ki hoče čuvstva izražati s botenimi trdotami, elementarnimi zvoki, ki so za uho to, kar so za oko preko-naravno, simbolično poudarjeni deli Človeškega te-1 lesa. Seveda ne smemo trditi, da novejših hnrmo-j ničnih pridobitev Sattnerjeva sprejemljiva duša ni doznaia. Pa še zelo! Toda vse le z jako natančno izbiro. Ničesar ne, kar ne gre na njegovo načelo: glasbn vplivaj s svojo lepo, mehko, melodično vm'c,- vitostjo in blagoglasjem. Če pogledamo še zbore, moramo pridejati: glasovom naj se ne nalaga nič, kar bi jim brez nujiie potrebe delalo težave, da se le t manjšimi, lažjimi sredstvi doseže isti učinek. Iu zdi sc, da so prav zaradi teh načel — pa '.udi zaradi veduega stika in dela z zborom — zbori v njegovih delih najsilnejši, ogrodji in okostje, hrbtenica vseh skladb. V »Asumpciji« doseza ravno z mogočno razpredenimi zbori najgloblje uspehe. Zbore rad prekinja s pestrimi orkestralnimi stavki, ki naj zbor pojasnjujejo, poživljajo, pcnlkrepljajo, v glasbi še lo prideuejo, čigar izraz petju ui dan (tisti originalni porog v fagotu, n. pr. ob moškem zboru :0 6mrt< itd.); seveda nočem reči, da bi tu ali tam ue bilo moči zbora z enakim ali celo sil-nejšim uspehom nepretrgoma vzdržati; skladatelj je v takih slučajih pač hotel prehiter razvoj proti višku zadrževali. Stopnjevanje rad doseza s se-kvencami ali vsaj t, naraščajočim niotivičuim obdelovanjem pa tudi s harmoničnim stesnjevanjem: harmonija udarja na harmonijo brez vidne običajne zvezo in pripravo, kar napravi razvoj čudovito blesteč, gorak, sočen, pa tudi odločen. Preko Waguerja in Liszta izvečine ne gre, vendar pa se vsaj enkrat, dvakrat začutijo še ognjevitejše barve, kakor jih nanaša Rihard Straufi (pred vsem v zboru koncem tretjega dela, kjer se harmonije pode kot v viharju krog Marijinega prestola v tistem silnem spevu o našem nepremagljivem hrepenenju po -nebeškem preblaženem raju:). Tematični, fu-giraui stavki so nepričakovano sveži, krasen, naravnost ognjevit je n. pr. v II. delu zbor »Alelu.ia«; tudi sopranov samospev, ki je vpleten, je mehak, deloma vfise zamišljen, deloma prekipevajoč v srčni radosti. Izbonio je zadeto neprestano čaščenje iu mogočno valujoč« slavljenje, ki z vseh strani sveta in od vseh vekov odmeva kronani Devici. Zelo posrečili so se v zborih barveni kontrasti: kako prijetno de, ko se n pr. iz zbora nebeščanov (mešanega) izvija mehki angelski (ženski); posebno učinkovito je to narejeno v II. delu, kjer se po mogočnem mešanem zboru prikaže čudno ljubek ženski, pozdravljajoč Ztjodnjo Danico, ki se je z blaženim licem ovija, kot ovija dete ročice krog matere; in pa ko za n.iim nastopi potenciran mešani zbor in v mogočnih sekvencah kipi navzgor in hrepeneče steza roke. za nedosegljivo nebeško Zvezdo. Take stvari segajo do mozga. — Samo-spe vi in tudi recitativi so vsi mišljeni v prvi vrsti kot petje, ne kot — recimo — v glasbo odel govor; zopet v nasprotju z novejšim stremljenjem: P. H. Sattnerju je tudi recitativ v prvi vrsti glasba, govor le v toliko, da naravni poudarek nikjer ne trpi smisel; tudi tu mu gre za lepo, valovito vijugo, ki ima lepotne prvine že sama zAse tudi brez besedila. Druga smer recitativ obdeluje v prvi vrsti kot govor, kot Izrazito besedo, ne toliko kot glasbo; glasbo pri tej smeri oskrbljuje orkester. Seveda moramo takoj dostaviti, da tudi Sattner orkester močno izrablja, da solistični recitativ poglobi in podkrepi. Samospevi so zato jako melodiozni, gorki, deloma naravnost sladki (v dobrem pomenu besede), izvečine izrazili in polni življenja. Mehak in globok je n. pr. tenorov samospev »Kdo je ta?< Ognjevit sopranov: »Večno je usmiljenje«. Neizrečeno blagoglasen, romantično dehteč je dvospev: »Zdrava«; morda je izmed solistovskih delov ta najlepši, najbolj učinkovit, ker je poln notranje moči, ki ga v enovitem zagonu žene do viška. Simfonični deli, uvodi, medigre, sklepi so skladbi na veliko koris* popolnoma novi, sestavljeni iz odličnejših motivov posameznih delov. Priznati se mora, da se je skladatelj v orkester docela uživel in da pozna kot pri nas malokdo njega izraževalne možnosti. Barve v orkestru so jako gorke, pestre, iznajdljivo, pogosto naravnost draži livo se prelivajo. Zelo ljubi trobila, pa mu tudi kaj spretno služijo posebno za blesteče viške. Stavek njegov je v vsakem oziru dober. Edini odstavek, ki se zdi nekam medel in boli domišljen kot občuten, se zdi uvod v III. del, dasi so posamezni motivi, zlasti eden, zelo zajemljivi. To sla-botnost kaže pred vsem prva polovica tega uvoda. Zdi se, da je hotel skladatelj ta uvod odeli v neko skrivnostnost, ki pa ni prišla povsem do izraza: ali pa te tihe meditacilo nismo doumeli. Pa je zato takoj za prvim recitativom sledeča slavnostna koračnica, ki vodi trumo uebeščanov h kronanju, tem sijajnejša, polna žarke vročine, da od nje grmi in odmeva nebeško obzidje. Solisti so se kar moč potrudili, da izčrpajo, kar skladba nuoi lepot. Največjo, pa tudi da-leko najtežjo nalogo je imela gospa Lovšetova, ljubljenka ljubljanskega koncertnega občinstva. Njen glas sicer nima velike sile, pa ima tem več gibke prožnosti in nenavadno ljubke zvonkosti in pri nekaterih samoglasnikih v primerni višini naravnost dražestne miline in jasne čistosti. Za Marijo bi bilo pri nas težko kaj enako primernega dobiti. Pela je z očividno ljubeznijo, mestoma s toplim žarom, da nam je mehko zavelo krog srca. Vendar pa naj ua teia mestu povem svoje zasebno mnenje, da bi se dobre lastnosti njeuega petja dale še stopnjevati, če bi prav uikoli ue dopustila, da bi donenje cd ene note oo druge, oziroma od zloga do zloga ne prenehalo, ampak do skrajnosti vzdržalo, da ne bi imel poslušavec vtisa, da v melodičnem nizu naslajajo praznote, čeprav so komaj zaznavne. To je posebno važno za opero, kjer kulise tretjino glasu požirajo. Nevarne so te nehotene cezure zlasti v nižjih legah Ln pri punktiranih notah. To naj se ne sprejme kot graja, ampak kot želja, da bi pri pevki s tako odličnimi kakovostmi, kot je gospa Lovšetova, niti najstrožji sodnik ne našel niti sence kake nepopolnosti. Baritonist P Kamilo K o 1 b ima izvrstne na-lavne pevske dari, pozna se pa petju, da glasu še nima sollstovski dovolj izvežbanega. Marsikak ton jo gorko znzvenel, v celoti je bilo petje le preveč sunkovito, zlogi preveč na kratko odsekani, drug proti drugemu premalo odtehtani. Poslušavci pa. kakor se je čutilo, teh popolnoma umljivih trdot niso opazili, kot kritika, ampak so solista z užitkom sledili. — G. Pokor n ima jako voljan in zvonek tenor, ki s« je bilo lahko in prijetno poslušati. Prav brez sunkov sicer tudi ni šlo. zlasli se. je tu pa tam občutil v duetu. kjer je bil Čudovito lahni sopran kot primera vedno poleg, vendar pa je tenorist svojo nalogo dobro in dovolj prožno izvršil. — Ga. dr. Ce p u d r o v a jc imela majhno vlogo. Njen glas je nekoliko teman in krhek. dasi so bili tudi toni vmes, ki so se zdeli dovolj jasni in gibki. Zbor je bil — lahko rečemo — prav tak, kakršna je skladba v tistih delih, ki so znnj pisani. Vsi glasovi dovolj dobro zastopani, uglajeni, od-tehtnnL kar je bilo važnejše, je stopilo v ospredje, vse točno in jasna Peli so z očividnim ognjem. Moški zbor je bil pač nekoliko šibek in je precej tonil. Dirigentu se mora priznati, da je tudi orko. ster obzirno vodil, tako da je zbor le malokdaj in le za kratko ginil v orkestralnem morju, tako da so zborovski nastopi napravili najmogočnejši vtis Seveda, če bi bilo zbora še enkrat toliko, bi ga ne bilo preveč. Orkester (dr. čerlnov) Je igral čisto, zmeriro; v piba'ih gladko, v godalih Čisto, v trn-btllh naravnost blesteče. Samo uvod v 111. del pri drugem koncertu se nekaj laktov ni hr.tel popolnoma očistili Orgle so s svojimi nastopi barvito-! zelo poživile in ne"' 1 U«. Še to naj povemo, da je akustika v lati ji skoro prehuda, tako da se občuti n. pr. vsaka najmanjša netočnost v iutouauljl ali v čemer koli, dočim sicer veliki prostori prav take malenkosti popolnoma pokrijejo. In strašno vleklo je po sredi cerkve. To je površen pregled vlisov s teh dveh koncertov, ki sta sijajno dokazala nenavadno stvari-teljsko in delavno meč P. H. SaltuTja in ki hkrati v našem glasbenem življenju pomenita dva sr< čna, jasna dneva, kakršnih še veliko želimo. F. K. pr Domači živinoedravnik. Spisal Fran o Du. lar Družba sv. Mohoija na Preval,ah ie začela raiprodajati povsem predelano knjigo »Domači ži, vinozdravnik« v tretji izda i. Znani pisatelj DuUr je novi izdaji mnogo novega dodal preskrbe! nove elike za boljše razumevanje gradiva ter knigo po novih izkušnjah zboljSal. Razen obilice opisov bolezni je dodal še zbirko receptov, kakor tudi na koncu abecedni seznamek. Knjiga bo živinorejcem pripomogla k napredku in blagostanju. Kd iga stane broširana 36.— K in se dobi po vseh knjigarnah. efoTs!!/ mmm. c Akademska sv. maša. V nedeljo, dne 27. t. m. se vrši v frarčiškanrki cerkvi akademska služba božja z govorom. Tema: Hrepenen je po sreči. Govori dr. p. Gvido Rpnt Akademiki in izobraženi krogi vljudno vabljeni! c Za može in mladem?« bo ;utri na Rakovniku v notranji kapeli ob pol 4. uri govor in litanije. Predmet govca: Kako posvečujemo nedelje in praznike? VPRAŠANJE RTNK0RD * T0V. c Rim, 25. nov. V tajnem konzistoriju 22. t. m. je papež Benedikt XV. izjavil, da države, ki so po vojski nanovo nastale ali pa se povečale, nimajo pravice zahtevati glede na cerkev tistih predpravic, ki so bile od svete stolice podeljene drrgim državam polom konkordntov ali posebnih dogovorov. To pa velja tudi za tiste države, v katerih so se izvršile bistvene notranjepolitične i-premembe, ker se ne morejo smatrati za isto pravno osebo, s katero se ja sveta stolica pogajala preje. Vsled tega nimajo prejšnji dogovori nobene veljave. Pri sklepanju n^vih konkordatov pa morajo te države vedeti, da sveta stolica ne bo privolila v noben dogovor, ki bi bil nasproten svobodi in dostojanstvu cerkve. Dijaški vestnik. d Danes ob pol 8. uri zvečer odborova seja Srednješolskega sekrelarijala v navadnem lokalu. Udeležba za vse odbornike obvezna. — T. č. vod a. d Prvi sestanek programatično-informativne-ga tečaja za društvene novince »Danice« se vrši v ponedeljek, dne 28. t m. ločno ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu. Udeležba za novinca obvezna. — Vodja tečaja. r Dragocena rezha. Rezba, s katero je bilo zaposlenih pet menlhcjv skozi 15 let, je danes razstavljena v Novem Yorku. Rezbo so izvršili bratje Nikademovega sa-mostana na gori Atos in eden izmed njih je šel ž njo v Ameriko. Rezba je samo 28 palcev visoka in 21 palcev široka in jo cenijo na več ko 12.000 dolarjev. Predstavlja čez 100 fino izdelanih sohic, sredi njih pa vrlo posneto kopijo Michelangelov« »Zadnje večerje«. r Vpliv radija na človeško zdravje. Iz Londona poročajo, da je dr. Millmann-Bayley razglasil na sestanku zdravnikov v Čikagu, da poraba radija na znotraj upli-v ana podaljšanje človeškega življenja. Delavci v radijevih rudnikih, ki pijo vodo, ki vsebu e radij, so zavarovani proti mfluen-ci in drugim boleznim. r Vojaške knjižnice. Čehi imajo v vseh polkih, praporih in dru jih oddelkih knjižnice. Dne 1. svečana t. 1. so imeli češki vojaki v branje 77.676 zvezkov. V pol leta so se pomuožili za 15.424 zvezkov. V tem času je bilo izposojenih 127.583 zvezkov. Stroški za knjige so znašali v tem času 106.659.15 čs. kron. r Spomenik Leethovnu v Mehiki. Nemška naselbina v Mehiki je sklenila darovati v spomin rto^ct^e neodvisnosti Mehike večjo vsoto derarja, da ?e postavi v glavnem n estu imenovane dežele slavnemu virtuo-zu ' 'ppsi spomenik. r Krava požrla pet milijonov. Gospodar Vojr'a'a je j r i r - - !ja! ondan na trg v Krakovu voz slame. Tisti čas, ko je oilšGI očka Vojda'a v mesio po opravkih, je prodala njegova žena nekemu mešianu slamo, a ni vedela, da je shranil mož v nekem otepu 5 miiijonov poljskih mark. In ker tudi kupec ni vedel, da je v slami cel zaklad bankovcev, je r.ar ravil iz slame re-zanico, ki jo je njegova sivka s kmeti-škim zakladom vred mirno in zadovoljno spravila pod varno streho. Pa je bilo po petmilijonskem bogastvu. r Lord Northchlii-e, znani kralj angleškega časopisja, potuje seda; okoli sveia. V vseh angleških dominijonih ga sprejemajo z velikimi častmi. Prepotoval je Ameriko, Kanado, Brazilijo. V Sydney-u se mu je pripetilo tole: Kot pravi Andlež, mora biti seveda tudi strasten športnik. V vsakem večjem kraju, kjer se je ustavil, je igral z domačini golf, crickct i. dr. Tako tudi v Sydneyu. Seveda je povsod oble-govan od fotografov, filmskih ooeraterjev itd. Ko je pri eni taki igri neki operater le predolgo gonil svoj aparat, je lord v šali dvignil palico in se mu grozeče bližal. Ta pa je v strahu popustil aparat ter zbežal, lord r*, ne bodi ien skočil, obrnil aparat, ter »filmal« bežečega filmskega operaterja Jugoslovanska knjigarna v Llublian. priporoča: Stalra. (Štefana Švertner) 1. Handel-Mazzetti. Prevel Junakinja Iz Nemški spisala E. pl.__________________ _ _. dr. Jos. Jerše. Založila Jugoslovanska knji- Sirna v Ljubljani. — Ta krasna povest je iz-a v zalogi Jugoslovanske knjigarne kot ponatis iz Domoljuba. Ker ima za pudlatfo zgodovinsko dejstvo in je pisana izredno zanimivo ter polna dejanja, naj se v nobeni knjižnici ne pogreša. Cena za vezan izvod K 120. Za ftledaliiča na deželi priporoča Jugoslovanska knjigama v LJubljani sledeče knjige: Pogodba, burka s petjem v dveh deianjih Spisal dr. Ivo Česnik. Cena 6 kron. — Divji lovec, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Cena 10 kron. — Dr Krek: Turški križ. Igra v štirih dejanjih. — Tri sestre. Igra v treh dejanjih. Cena 8 kron. — Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah. Spisal dr Janez F.v. Krek. Cena 6 kron. — Silvin Sardenko: Nedeljske ure na društvenih odrih. Cena 15 kron. g Nov priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 siraneh v sistematični, aheceduo urejeui ra/.predelbi vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora nai od ne skupščine odobrenega začasnega pri-slojblnskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljauie pristojbine in olajšave. — Knjiga slane broširana din. 10'—, kot pripoiočena tiskovina din. 1150 ter je jako praktična in npobbodno pogrebna za vse pisarne, urade, trgovce In za privatnike, ki Imn.in posla z oblastmi. Kadi omejen«) naklade |e tako] naročiti pri Izdajatelju: Dr. Ivan Cerne, Gospo- darska pisarna. -- Ljubljana. Pri naročilih nad 100 Izvodov 10-odgtolnt, nad 600 Izvodov 20-odstotui popust; denar je vpu.-lati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun stev. 10.308. 3924 Pred oglodalnm more vsak opažati vsak dan, kako izgleda mlajše ln lepše, ako rabi lekarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sred-siva za lepoto: Kellerjeva pomada »Klsat za lice, Fellerjeva »Elsat Tumochina pomaga za rast las (2 lončka ene vrste teh poinaij skupno s poštnino 52 K), Pellerjevo >EI»a< lilijno mlečno milo, najboljšo milo, 4 kosi poštniife prosto 08 K. Evgen V. Feller, Slublra donja, Etsa trg 134, Hrvaško. 3924 neporušne kavčukove pete Sa čevlje. (Za dvaura no ob'avo v ednu se računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENT PAPIR. Bar Fran. Ljubljana, t ankar. nabr. 9 BATERIJE ZA 2EPNE SVETILKE A. Stadler, Sv. Petra cesta št. 23. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grab eč Franjo, Miklošič ?va c. 6 IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. No?otoy, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE Jotfoslo* knjigarna. Pred škofijo. KLOBUKI Id KONFEKCIJA: Kunovar Ivan. Stari trg 10. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KLEPARJI Korn T* Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Klor. uL 13. KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE 1RUOVINE Olup Josip, Pod i ranča LEKARNE •Pri Marlfi Pomagal«, Resi). c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA ca pisalne stroje. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. f TARNA PEKARNA Jean Scbreya nasl. Jakjb Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI, Bar Fran, Ljubljana, Cankar, opbr. R SPEDICUSKA PODJETJA Ranzioger R., Cesta na južno železnico št 7—9 Uhet F & Šelenburgova ulica 4. (lei. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivap. Bleiweisova cesta 15. Žuran •Ma-tin, Mestni trg 12. RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, LJubljana, Cankar, nabr. 5 IRGOV Z DEŽN. IN SOLNCN. Mifcui L, Mestni trC 15. TRGOVINE Z 2E1EZNINO IN CEMENTOM. Erjavec * Turk ari »dati lopati« Valvazorjev trg it 7. Sušnik Alojzij. Zslnškri cesU "i. ujJARSKA POPRA VILNA DE-LAVNICA. Seliškar Jv^n, Pot v Rožno dolino štev. 10 (Ceno in točno) (Za UvaKramo in avo v i«dnu se računa 16 Kron.) TRGOV Z URAMI IN ZLATNINO Cerue Lud., Wollova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDEl KOVs Cihlar Jos , Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiija s«n, Sv Petra cesfa 17. ZALOGA VOLJENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Strllarfeva al 7, Inseir3ra:«c v Slovencu! Vplačana delniška glavnica K 30,000 000, Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. SLOV BRNKR Telefon it, - Čekovni račun 12,205, LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU DOMU". Izvršuje vse bančne posle ===== najkulantneje. Dr. Fran Virant, asistent dermatolog, oddelka :: splošne bolnice :: ordinira zopet redno od 2. do 3. pop. za kožne iu spolne bolezni. Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/11. (na oglu Sodne uliee). ženitna ponudba! Mlad rokodelec, delovodja, lepe zunanjosti ter neomadeževane preteklosti, želi znanja s gospodično aU vdovo, katera bi Imela sedlarsko delavnico ali za to obrt pripravno hišo. Le resne pouudbe naj se pošljejo, Če mogoče a sliko, katera se vrne, pod »Sedlar in Tapetnik 4275< na upravništvo tega Usta. Poštena ženska Kteiju. traj za pospravljanje kake piBarne ali kaj podobnega, za takoj ali pozneje. Po-audbe na upravo pod »Pospravljanje«. Sprejme se učenec in blagajničarka, U bi bila obenem zajutrkovalna mnrkerka. Kavarna STRITAR. Vidovdanska cesta itev. 9. Službe išče organist - cerkovnik ki je obenem tudi obrtnik. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4308. Mlad trgovski sotrudnik mešane stroke, vojaščine prost, išče slutile f mesta ali na deželi. Ore tudi kot SKLADIŠČNIK. — Naslov v upravi lista pod itev. 1305. Poštena, pobožna, čc tudi ne perfektna KIIHUtRIPA 50 8Preime takoj. — l\UnKnilfH Ravno tam se sprejme pošteno, rinlflp BELLEVUE-:. Ljubljana. prodam poinojernierifk (VolIgaMer), - Vprašati: LJUBLJANA, poštni predal 151. 4289 Ljubljana, Duna.ska cesto 25. 15. Šivalni siroii Izborna Kon-strukcijamete garitna izvrši te v iz tovarne v Lincu. Ustanovljeno 1.1867. Vezenja poučuje brezplačna. — eksport perutnine in divjačine — E. Vajtla, čakovec, Brzojavni naslov: VAJDA CAKOVEC. Inlerurhan teleton štev. 59. 4274 se ugodno proda. — Jurčičev trg štev. B, III. nadstr. B. Od 12.—2. 4302 Stavbeno podjetje Al. in Valentin Accetto, kg krompirja pijana, Trnovski pristan št. 14, proilam Naslov povo upravuižtvo >Si0-• zaprisežena 6odna cenilca, pre- P&aloi sirss-f „HaLM44 Ceniki zastonj in franko. Holssa iz prvin t&vsrn: fiOrhoDP. sturia. UaRsnratf. vzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, , oblastveno koncesionirana posre-prodam poceni, dovalnica za nakup in prodajo • — Naslov pove upravništvo »Slovenca« -----r * I od štev. 4310. venca« pod štev. 4322. Harmonij Ugodna prilika za nakup žice. Imam na prodaj pol vagona t i c e, žgane, St. 22, po jako nizki ceni. — Imam tudi okrog 2 vagona napol sladkega sena po ugodni ceni. JflP" Ku, '.n vsako množino suhega bukovega oslja ter bukove in hrastove prage. Cenj. naroČila in ponudbe je poslali na: FRAN.IO DKORNir, trgovec, LAŠKO. -4013 Prodam novo hišo poslopjem, vrtom, 4 orale gozda, vinograd, oddaljeno 15 minut od kolodvora. Natančnejša pojasnila pri Martinu Poto-čar, mesar in gostiln., Mirna peč, Dol. Deteljno seme iz^f^i krrtKkn IlP^n (^ck®nd0^crc,°) in naiboljo SEVKR & KOM?., Ljubljana KJIIIO^.U pcau kolerabo imam Wolfova ulica 12. Zahtevajte naše tržno na prodaj. Naslov pove uprava Slovenea | poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre pod štev. 4325. jtiembi cen brezplačno doposlalo. 4284 Največja zaiuga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. DOLENC, L uDljana, Hi,..er eva uiica Stev. 5, pr,poroča zu nakup naiboljSe instrumente izvrstnih tovuren po nd.solidnejSih n ziiili cenah. Arh.tekt in mestni stavbenik »■a KM i|i 18 vn Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb št. 103. Ustanovlieno I. 1S50 so i.riporoča za zgradbe vsoti vrst ter izvršute unčrte tn proračune. A. KUS _)UBI.)ANA, RESLJEVA CESTA 4 priporoča svojo veliko zalogo porcelana, cmai|irane»» Dve boljši sebi če mogoče brez pohištva, iščem r sredini mesta. — Ponudbe pod V.< ua upra-.vo SLOVENCA. 4301 posestev in zemljišč. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. susne POSODE.i S (d roži genu) proizvaja in vsaki dan razpošilja v svežem stanju Tvorniea Rrko Zagreb. Postili ček. rac. Sc. 11.323. Telefon Stev. 54. Jusos Marijin Irg itev. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge In vlo ie na tekočI račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se lzpia£uje|o brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestu|«|o po doqovoru. Denarni promet v lanskem leiui 129,000.000 kron. Brzoj. uuslov: Jugoslovanski kredit L ubijana. Wolfova ulita it.1. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. Clstib brez odb;tka. Izvenl ubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice Izdaja čeke, nakaznica In akreditive na vsa tu- in InoromsVa mosta. — Daje posojila nn vknJUbo, poroštvo, vrednostne papirja in na blago, ležeče v javnih nladUSIh. Jamstvena giavn.ca 2 in pol milijone kron. ! 61 2 19 Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-' in inozemstvu. Veije industrijsko podjetja v prijaznem kraju na deželi usnjarske stroke išče dva samostojna knjigovodji ter obenem korespond.enta, »možna slovenščine, nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine. Za stanovanje je preskrbljeno. Refleklira se samo na resne in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. — Sprejmejo se tudi za to delo event, samostojne ženske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami pošljejo naj se na upravništvo »SLOVENCA« pod šifro »20(k. 4269 Pozor! Pozor! Bakrene kotle za žganjeRuHo izdelujem t vseh velikostih. Nadalje izdelujem vsakovrstne aparate, brizgalnice ra trte, kotle za štedilnike, kotle tu kuhanje krme in perila itd. — Izvršujem vsa popravila in pocinjenje na bakrenih kotlih in drugih posodah. Za etrokovnjaško in solidno delo jamčim. Kupujem ali vzamem v račun stari baker in cin (cinaste krožnike). Maks Weiss, bakrokotlar, Novi Vodmat St. 189 pri Ljubljani. iirug^IfeigTiirlfgg jlouencFl KLflSflRJI 31fl OBROKE harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. S.rune na debelo ln drobno. Alfonz Breznik, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresu) trg št. 16. Ljubljana. JetikaT Dr. PeCnlk, Jntlka. Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jetič-nik, ki boče doma ozdraviti naj kupi to knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 kron. Sladkor kavo rlž dobite najceneje pri tvrdki milo itd. o, čertalič tv .'BL7RNR RlPSKR IZRRBR UODNI.H SIL ŽRG[-HLIIII-?EZOl)l-HISE-UILE-lftDUSTR.STRUBE-nOSTClll= p PRORKDiti-naSim m obisk mžEmR7R brezpirčuo. bi Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Oerar, Popolnoma varno naložite svoje prihranke v Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. ipaleg nunski; cerkuef. Hranilne vloge se obrestujejo s A°lo brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hrani* ne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček, urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila aa zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodaja srečk drž. razr. loterije. Tovarna JOS. B£ICH V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najnovejši modi. 'opravila se sprejemajo r Ljubljani rsa- i>r£Dr"ic?TfL,cd* *si,i»Podružnica:SslenDurgovanu. išču, desno, kjer ne ob sredah 'tudi dobe PODRUŽNICE: ' MflRlBGH NOVO MEaTO (opravljeni predmeti. 3707 Gosposka ul. 38. Glavni irg. Barva vsakt.vrstno blaqo ZA PLESKARSKA IN LICARSKA DELA SE NAJTOPLEJE^PRI _____ slavnemu občinstvu rr IST1T1 DUHOVŠČINI 00 TONE MALGAJ 00 PLESKAR IN LIČAR s LJUBLJANA s KOLODVORSKA ULICA 6 f LE PR!: LJD LJAltt - Sf. Petra uasip 7. če rabite šiv. atroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za sivdje, kro.nče in čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno ln debelo Cene solidne! Postrežba točna Kemično tisti obleke. Svetlonka ovratnike, za- oestmee m sraice. KuCt-VjE Stev. 39. mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulBca St. 23 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. ASTRA D. D. vz. veletrgovina s kemijsk. proizvodi nudi po najugodnejših cenah: BENZIN BENZIN PETROLEJ T cisternah, sodih in ——. zabojih. miSI, podgane, slepiče, SčurkS " ffolfix.il mor« potiniKi »ko porabliat« inoj» n«ibol|. pr.iEkušen« ia .ploino hTnlienii •r.d.tv*, kot proM polj«kim in hišnim miiim K 1«. t.% pod|i»n« K J«, e. «6urk. i.oi.bno Koiim rr«ta K. !B; Mnkt.ura zh stenlo« K 16; nnieevoloo moljev K 10 in 20; prntuk proti mr6.-som K 10 in 20; macilo proti aftem nri ljudeh Iv I* —; m«*iio >n n81 pri iivliil K 16-—; pra. i.k *» mil t obleki in pariln K 10 in 30 tin. »tur« proti mro.cn a* «»(lju in ■.l.nj.dl (anič.v r««tiln Ptnšek proti nmvljKm K10 PoJilj*po po vietm ZoTort ..n .kgport M. JBnker, Petrinjska ul- 3. Zagreb 33. Tryovoem nrivaitjem odjemu popu.t. I t I prej H. ZHNRL j siroo". Tassraa kemiji* Ss rnli. Mra ter ialseo. Centrala: Ljabijana. D. z o. z. Skiad.šče: fiuosad. Brzojavt: Mernkl Ljubljana. Teleion 84 Emailnl Baiki. Fraaž firnež. Baroa za pade. Priznano najboljša ln zanealjlva kakovoat: barve za obleka, vae vrste barv, sobe .n oljnate, mavec (Gpa), maatenao (Federwetsa), atrojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski kiej, pleakarakl, siikaiakl Ia mizaraki čopiči, kakor tudi drugi v ta atroko spadajoči predmeti. »MERAKL« Lak ca pode. »M&RAKL« Linoleum lak za pode »Bt£RAKL«. Emajlnl lak. »MBRAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! ULICH-Lm: (prej AUSTRO - AMERIKANA) TlTiH = AmESrikU P?™**P,ot?ike7 New-York redno 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. Simona Km®t®v ~7/-7/-7/-7/-7/-7/--7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7{ Popolnoma beli, dvojno rafinirani STROJNO OLJE vseh vrstlakakov. STROJNO OLJE ameriško AVT00LJE amerlfiko cllindersko olfc, maščobno mazilo 1.1, d. Poslovnlca: Preradovičeva 8, tel. 83—88. — Skladišča: Kotu-raška cesta iO, telefon 24—17; VlaSha uliea (58, telefon 7—00. d. d. o LJUBLJANI pneomatika DUfiLO? - KEITHBFFER - HUTCanfeSOn priporoma M. VCK, Ljubljana, Sodna nlica št. 7 za premog prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporaba kakor tudi za industrijska podjeija in razpečava prima čekoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: Prometni zavod za premog d. i. Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon st. 21. Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d.d. v Zagrebu in rijeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezervo skupno z afilljacijaml tez K 50,000.000--. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.