Prezzo • Cena Ur 0.5C PoStnina platana v gotovini rosinini piacsua ▼ gviora« Spedizione abbonamento postale | ] Slovenski Štev. 11 F Ljubljani, v petete, 13. januarja 1943-XXl I^eto VIII. Izključna ooobfaščenfea en Oglaševanje Italijanskega tn tujega | Uredništva lo apiatai Kopitartera 0. Uubljana. | Joueessdonaria eeelosiva pot la pobblicltš d) provtntonza ItaUaas Izvora Onione PubbUciU Italiaua SL /L Milana = Redaztone Ammlnfstraztonei Kopi tar leva & Lublatua = ed tmterai Uniona Pubbllelt* Itatiana & A. Milana Bollettino no. 964 Efficaci azioni aeree sul fronte africano II Ouarlier Generale delte Forze Armate co-munica: Le opposte aviazioni. quanfunque oslacolate da tempesle di sabbia, sono stale leri molto atlive in Libia. In frequenii duelli 11 apparecchi nemici venivano abbattuti dai cacciatori delFAsse di cui cinque dagli italiani e sei dai ted<*schi. II nostro 4" siormo da caccia concorreva a tali successi, distruggendo dut quadrimotori e portando cosi a cinquecen(o le sue vittorie. Tre altri veli voli precipitavano sotto il tiro di batterie controaeree nostre e germanicbe. Bombardamenti aerei nemici di locahtš abitala hanno causato perdite Sra le popolazioni locali, danili non gravi. Sui fronte tunisino sono faliti ripetuti attacchi condotti dalPavversaio con appoggio di reparti blindati. Diversi cari armati nsultano distrutti. Nostre formazioni aeree hanno agito in suc-cessive ondate su colonne di truppe e concentra-menti di autoptezzi. di questi una decina veniva in-cendiata. Anche le attrezzature portuali di Algeri e di Bona sono state intensamente bombardate. £ rientrato alla sua base nn apparecchio segna-lato mancante dai bollettino del giorno 12. Vojno poročilo st. 964 išni letalski nastopi na afriškem bojišču Italijansko uradno vojno poročilo 964 pravi: Nasprotni si letalstvi sta včeraj zelo živo nastopali v Libiji, četudi so ju ovirali peščeni viharji. V pogostih dvobojih so osni lovci zbili 11 nasprotnikovih strojev, in sicer 5 Italijani, 6 pa Nemci. Naš IV. lovski roj je sodeloval pri teh uspehih s tem, da je uničil 2 štirimotornika ter tako išal število svojih zmag na 500. Tri nadaljnja letala so treščila na tla pod streli naših in nemških protiletalskih baterij. Nasprotnikovo letalsko bombardiranje raznih se-lišč je povzročilo izgube med krajevnim prebivalstvom, škoda pa ni huda. Na tunizijskem bojišču so spodleteli ponovni napadi, ki jih je sovražnik izvedel s pod-podporo oklepnih oddelkov. Kaže, da je bilo uničenih več tankov. Naši letalski oddelki so v zaporednih valovih nastopali zoper nasprotnikove vrste in proti zbirališčem avtomobilskih vozil. Teh je bilo kakih -10 zažganih. Močno so bile bombardirane tudi pristaniške naprave v Alžiru in v Boni. V oporišče se je vrnilo letalo, o katerem je uradno poročilo z dne 12. t. m. javljalo, da ga pogrešajo. I Sovjetski napadi med Kavkazom in Donom spodleteli Rusi zavrnjeni tudi pri Voronežu — Hudi boji pri limenskem in Ladoškem jezeru — Uspešni letalski boji v Libiji — Nasprotni sunki v Tuniziji zavrnjeni Uspešni Hitlerjev glavni stan, 15. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole u'rad-no vojno poročilo: Po hudih izgubah, ki' jih je nasprotnik utrpel včeraj, je danes izvedel na zahodnem Kavkazu samo posamezne napade brez zveze, ki so bili vsj zavrnjeni. Med Kavkazom in Donom ter na področju ob Donu so se izjalovili ponovni sovjetski napadi ob izgubi 26 oklepnikov. Na področju Stalingrada so nemške čete zavrnile inočne pehotne in oklepne napade v jn-naško težkih borbah. Letalstvo je posegalo na težiščih v boje na kopnem. Sovjetski napadi jugovzhodno od Vo-r o n e ž a proti nemškim in madžarskim četam so se izjalovili. V Libiji so nemški in italijanski lovci pri dveh nemških izgubah sestrelili 11 letal, protiletalsko topništvo pa še 3 letala. Ponovni sunki zavezniških sil v T n nizi ji so bili zavrnjeni. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so razkropili čete za dovoz in zbirališča zavezniških čet. Tudi na letalskih oporiščih so bila povzročena znatna opusto- j šenja. ' Pri dnevnih poletih angleških letalskih oddelkov nad zasedenim zahodnim ozemljem je bilo sestreljenih 5, na področju Severnega morja pa 2 angleški letali. V poznih večernih urah so angleška letala napadla zahodno Nemčijo, predvsem mesto Essen. Prebivalstvo je Imelo izgube. Nastala je pretežna škoda na poslopjih. Nočni Anglija na robu obupa zaradi nemških podmornic Miinchen, 15. jan. s. List »Mtinchener Zeitung« se bavi z novo napadalno taktiko nemških podmornic ter pripominja, da Angleži niso znali spremeniti obrambnega sistema, s katerim so začeli v svetovni vojni 1914—1918, medtem ko se je hotel poveljnik nemških podmorniških sil sam prepričati o novih potrebah ter se zato dolgo mudil na neki križarki. Tako je imel priliko od blizu opazovati minske ovire, ustroj podmorskih mrež in učinek globinskih bomb ter iz vsega tega prišel do dragocenih zaključkov. Naši nasprotniki — dodaja list — so v hudih skrbeh zaradi novega razvoja podmorniške vojne. Priznavajo zdaj, da ima Nemčija danes dvakrat toliko podmornic kakor v svetovni vojni ter z zagrenjenostjo ugotavljajo, kako je z vsakim dnem težje obvladati svobodne pomorske poti, češ da je to velikanska naloga, tudi če ne upoštevajo podmorniške nevarnosti. Vrh tegh imajo nove podmornice mnogo obširnejši delokrog, večjo brzino pri potapljanju in možnost, da se pogrezajo v znatnejše globine, kar jih zavaruje pred letalskimi napadi. O tej stvari je pisal tudi list »Abendzeitung«, ki poudarja, da je zdaj pri vseh Angležih dozorelo prepričanje, da so angleški pomorski veščaki glede podmorniške vojne zašli v slepo ulico, iz katere ni več izhoda. Javno mnenje se ne vznemirja več zaradi njihovega molka glede resničnih izgub anglosaškega brodovja, ker se boji, da bi taka priznanja vzbudila strašen preplah. Anglež se spominja bahavih Churchillovih trditev, ki je izjavljal, da ni v vojni nobenega orožja, ki ga ne bi bilo možno uspešno in zmagovito posekati ter v sedanjem položaju znaša svojo jezo na žrtvenega kozla, to je na prosluli protipodmorniški odbor, ki ga je angleški ministrski predsednik potopil pred nekaj meseci, ker ni nastopil čudež, ki so ga vsi pričakovali od takega odbora. Italija se je odrekla svojim posebnim pravicam na Kitajskem Rim, 15. jan. s. Italijanska vlada je 11. januarja sporočila kitajski narodni vladi, da je zvesta tisti prijateljski in razumevajoči politiki, ki je dobila stvarnega izraza v čl. 2 pogodbe o prijateljstvu in trgovini med kraljevino Italijo in kitajsko republiko z dne 17. novembra 1928 ter v celi vrsti naslednjih dejanj, sklenila v načelu vrniti svoje koncesije in odreči se posebnim pravicam, ki so jih dozdaj uživali njeni podaniki na Kitajskem. Italijanska vlada je prepričana, da bo ta njen sklep ojačil vezi sodelovanja med obema dr- Sramotno angleško ravnanje z abesinskim podkraljem, vojvodo d’Aosta žavama ter da bodo zaradi njega orlnošaji med Italijo in narodno Kitajsko vedno bolj prijateljski na obojestransko korist. Italijanska vlada je posebno vesela, da ta njen prijateljski sklep sovpada z dnevom, ko se narodna Kitajska pod vod-stom svojega poglavarja, predsednika Vangčingveja postavlja ob bok japonskemu zavezniku in osnim državam v boju zoper skupnega nasprotnika. Rim, (5. jan. s. V naslednjem podajamo nov neizpodbiten dokaz, kako so Angleži ravnali z vojvodom D’Aosta in ga poslali v smrt. Ko je vojvoda D’Aosta prispeli v Kenijo s svojim maloštevilnim spremstvom, 90 ga takoj zaprli v zelo skromno hišico nekje blizu Nai-robija, v hišico, ki je bilo tako umazana in nezdrava, da je vojvoda obolel na tifusu. Ko je čudežno premagal to hudo bolezen, so ga prepeljali v drugo hišo, ki ni bila prav nič nolj udobna kakor prejšnja. Še nevarnejše pa je bilo bivanje v njej zato, ker stoji, kakor so zdi, na ozemlju, kjer rada razsaja malarija (v bližini se razprostira močvirje). V tem novem staaiovanju je abesinski podkralj, ki še ni povsem okreval od tifusa, zbolel za malarijo, zairadi česar so ga morali nujno prepeljati v bolnišnico v Nairobi. Tu so mu odkazali silno skromno sobico, v katero so često vdirali brezobzirni radovedneži, pred katerimi se vojvoda ni mogel drugače ubraniti, kakor da se je čez glavo pokril z odejo. V pomoč mu je bil edino le prof Borra. kateremu najbrž niso dali nikdar nobenih potrebnih zdravil. Noben zastop-n,'k angleških oblasti, da, niti kak zdravnik ni obiskal »lavnega bolnika in ga vprašal, kaj bi rad. šele v zadnjih dneh, ko je bilo zdravstveno stanje vojvode D’Aosta že brezupno, je na številne prošnje prof. Borra prišel k vojvodu kenijski guverner, ki je med drugim dovolil generalu Nasiju, da sme obiskati svojega visokega predstojnika. A tedaj je bilo že prepozno, zakaj savojskega vojvodo so moči že zapuščale. General Nasi je na dan pred vojvodovo smrtjo prišel zvečer k njemu, ko je bili vojvoda talko žejo onemogel, da 6e ni mogel niti dalj časa rozgovarjati z njim. Drugo jutro ob 5 je umrl. Na žalost ravnanje z njim tudi prej ni bilo nič drugačno. V prvih časih svojega ujetništva nj imel dovoljenja, da bi odhajai iz svojega zapora. To dovoljenje je dobil šele pozneje. A tudi tedaj mu je bilo to dovoljeno samo en dan v tednu. Ta prosti dan je porabil v to, da se je s preprostim avtomobilom, ki «0 mu ga dovolili, vozil y Nairobi v glavno vojaško bolnišnico in pozneje včasih k italijanskim ujetnikom v koncentracijska taborišča. Na tej poti ga je spremljal le eden njegovih častnikov in dva angleška biriča, katerima je zelo pogosto (višek ironije za človeka, ki s« ga Angleži pustili v zelo mučnem denarnem položaju!) moral plačati kosilo, ki si ga je naročil v kaki restavraciji v Nairobiju. To je preprosta resnica o zadnjih dnevih življenja vojvode D’Aosta in večna sramota za Anglijo in za Angleže. »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« London, 15. jan. s. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo: London: »Daily Express« z dne 18. decembra piše pod naslovom »Mussolini odstavil Basticnc tole: Mussolini je odstavil generala Bastica, fa-šistovskega poveljnika v Libi ji ter generala Viktorja Ambrosija, načelnika glavnega stana italijanske vojske. Duce naj bi bil to storil po nasvetu nemških militaristov, da bi svoje vrhovno poveljstvo rešil generalov, ki jih preveva breznačel-na miroljubnost. Radio Londou: Neki dopisnik pri zavezniškem vrhovnem poveljstvu v Afriki poroča o navodilih za vdajo, ki so jih dobili Francozi pri ujetem italijanskem častniku. Navodilo pravi: Naročite svojim ljudem, naj izpraznijo puške, naj vtaknejo kaj belega na konec cevi in naj vzdignejo roke. Večni spori francoski Afriki vznemirjajo angleško vlado Rim, 15, januarja, s. Znani angleški novinar Vemon Bartlett je v »Timesu« objavil poseben članek, s katerim uvaja in pripravlja svetovno javno mnenje na to, da bosta Anglija in Amerika »prisiljeni« skupno nekaj ukreniti v francoski severni Afriki, češ da nespravljivi spori razdvajajo tako imenovani francoski imperialni »vet. Jasno pa je, da diplomatski urednik velikega angleškega uradnega glasila ter njegovi navdiho-valci sodijo, da bi neko angleško in ameriško »solastništvo« v takem položaju bilo boljše kakor neomejena ameriška samovolja in francoske zmede. Bartlett piše: »Celo najbolj zagrizeni Lava-lovi nasprotniki, to so degaullisti, predstavljajo samo majhen del vsega francoskega prebivalstva v Severni Afriki. Poleg tega v nekaterih francoskih afriških pokrajinah ne zaupajo generalu Noguesu, maroškemu predsedniku, drugj pa se spet potegujejo za Girauda. ki go pa v De Gaul V takih okoliščinah je jasno, da noben Francoz zunaj Francije nima ugleda, da bi ga mogli postaviti na čelo neke začasne vlade.« Bartlett zaključuje, da če se Francozi ng bodo v bližnji bodočnosti složno spravili med seboj, bosta angleška in ameriška vlada prisiljeni prevzeti odgovornost za upravo v imenu francoskega naroda. Zakaj so Madžari nasprotniki Angležev in Amerikancev Budimpešta, 15. jan. s. Angleška in ameriška propaganda, piše »Pester Lloyd«, si umišlja, da bi mogla vplivati na madžarsko ljudstvo in spremeniti njegovo stališča Madžari dobro poznajo zločinske angleške in ameriške načrte. Angleži in . — ----- Amerfkanci bi ob Bvoji zmagi obudiii' od mrtvih levem glavnem stanu v Londonu postrani gledajo. I Malo zvezo na škodo Madžarske. Zato Madžari Romunsko veselje nad obiskom maršala Antonesca pri Hitlerju Bukarešta, 15. jan. s. Romunsko ljudstvo je včeraj dopoldne zvedelo iz časopisja za podrobnosti Antonescovega obiska v Hitlerjevem glavnem stanu. Kakor si je lahko misliti, 60 poročila o tem važnem posvetu povsod zbudila veliko navdušenje. Z upravičenim zadovoljstvom poudarjajo, da 60 bila vsa prizadevanja romunskega naroda v sedanji vojni poftolnotna priznana. Iz časopisnih pripomb in iz vtisov v vsen romunskih krogih o važnosti tega dogodka se vidi, da romunski narod z najglobljo vero gleda na zmagoviti konec vojne in da je -eno odločen najpojrolnejše sodelovati z osnimi državami ter se tako za vselej rešiti boljševiškega divjaštva. lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 5 letal. Nemška bojna letala so napadla podnevi naprave na angleški jugovzhodni obali, ponoči pa mestno in ladjedelniško področje S n n d e r 1 a n d a. Opaženi so bili obsežni požari. Dueejevo sožalje rodbini itali* lanskega poslanika v Madridu Rim, 15. jan. s. Duce je po zunanjem ministru grofu Cianu izrekel sožalje rodbini |M)kojnc-ga poslanika v Madridu Lequija. Važni posveti japonskih politikov in državnikov Tokio, 15. jan. s. V cesarskem gradu se je sešel tajni državni svet, da bi razpravljal o nekaterih nujnih ukrepih, ki jih je predlagala vlada. Zakonski nnčrt za te ukrepe je pojasnjeval predsednik vlade Tojo, nato so ga vpričo cesarja odobrili. Ukrep bo objavljen pred prihodnjim snidenjem državnega zbora. Cesar je nato posebej sprejel predsednika vlade Toja tor trgovinskega ministra Kišija. Predsednik vlade je potem ime! pogovore z več ministri in drugimi posebnostmi. Tokio, 15. jan. s. Včeraj so člani vlade in stari japonski državniki, med njimi več bivših ministrskih predsednikov, imeli pri ministrskem predsedniku generalu Toju posvet. Bili sta dve seji, prva ob 10, druga ob 19. Ni znano o čem so na njih razpravljali in tudi ne kakšen ie bil namen tega važnega posvetovanja. Anglija še nima uspešnega orožja za boj proti podmornicam Rim, 13. januarja, s. V svojih včerajšnjih izdajah se londonsko časopisje vrača k vprašanju podmomiškega vojskovanja in o njem piše še bolj vznemirljivo kakor doslej. Med drugim piše, da Anglija šo vedno ni dovolj oborožena, .da bi učinkovito mogla odstraniti nevarnost. »Nemčija,*, pišejo angleški listi, »razpolaga z nad 500 podmornicami in v svojih ladjedelnicah zgradi vsakdan eno novo.« »Daily Mail« piše: »Potekli so trije meseci, odkar je angleška vojna vlada ustanovila poseben odbor za vojskovanje proti podmornicam. Kaj pa je ta odbor doslej storil? Boleča resnica je, da še nam ni posrečilo potopiti niti majhnega dela podmornic in da jih ima Nemčija vedno več. Dolgo ne smerno več čakati.« »Daily Express« svetuje vladi, naj takoj ukaže delati nove hitre ladje, ki bi bile primerne za boj e podmornicami.* Treba je opustiti vsa nasprotovanja proti temu. Tudi mi moramo prevzeti tiste načine v izdelavi ladij, kakor se je zanjo odločil Hitler, da je jrospešil izdelavo. Vesti 15. januarja Japonei so prepovedali rabo angleščine v no; njem in zunanjem poštnem prometu na Malaji in v Singapooreju. Prepoved bo začela veljali I. julija. Carigrad je brez plina. Mestna plinarna je morala dobavo plina skoraj ustaviti, ker zaradi silovitih viharjev na Črnem morju ne more prihajati premog iz azijske Turčije. Kmetje iz Bačke so od madžarske vlade dobili nagrade za povečano pridelavo žita, pa so te nagrade sami od sebe poklonili rodbinam madžarskih vojakov, ki se bore*na ruski fronti. Ta korak so utemeljili z razlogom, da je povečanje žitne pridelave ob vojni pač dolžnost vsakega kmeta. Poostritev obsednega Stanja pričakujejo v Egiptu. Predsednik vlade Nahas paša bo dobil dosti večjo oblast, kakor jo ima zdaj, zlasti v političnem in gospodarskem oziru. Omejiti mislijo tudi svobodo tiska. Voditelj ameriške vojne poročevalske službe, El-mer Davvis, je z ozirom na zadnji uspeh nemških podmornic pri napadu na ameriški petrolejski konvoj, ki je plul v Afriko, dejal, da je konvoj imel zelo hude izgube. Ni pa maral povedati koliko ladij je bilo potopljenih. Lizbone poročajo, da je Roosevelt Imenoval za ameriškega poslanika v Avstraliji Edwarda J. Flynna, ki pa bo hkrati tudi osebni Rooseveltov zastopnik v Avstraliji. Po nekih poročilih so se mnogi ameriški senatorji dvignili zoper to Rooseveltovo odločitev. Iz Amerika v skrbeh zaradi prehrane združenih narodov Buenos Aires, 13 jan. s. Roosevelt je ameriškim kmetom poslal poslanico, v kateri je med drugim dejal: vedo, kako naj se ravnajo. Nikdar ne bodo mogli sodelovati s protievropsko politiko Anglije, zaradi katere se je ta zvezala z boljševizmom proti evropski omiki. Prav je, če enkrat za vselej ponovimo, da misli madžarsko ljudstvo še naprej neomajno korakati ob boku osnih držav, ker ve da je na pravi poti in ker se zaveda, da izpolnjuje svojo zgodovinsko nalogo, to je, da brani evropsko celino zoper boljševiško. divjaštvo. Zaradi tega boja se madžarsko ljudstvo strnjeno zgrinja okoli svojih poglavarjev, ki ga peljejo po poti veličine in blagra. »Naši vfri za prehrano so raztreseni po vsem svetu. Neka) jih je v Avstraliji, drugi so v Novi Zelandiji ali južni Afriki, drugi spet v južni Ameriki, Zato nimamo več živil, da bi jih lahko razsipali. Združeni narodi zbirajo lastne zaloge žjvil ter jih rabijo tam, kjer bi mogli najbolj koristiti. Kanada pošilja v Veliko Britanijo sir in druga hraniva. Avstralija in Nova Zelandija pa oskrbujeta s prehrano ameriške vojake, ki so razkropljeni na tej strani sveta. Latinska Amerika pošilja hrano v Veliko Britanijo. Vsaki izmed združenih narodov, ki pridobiva živila, opravlja svojo nalogo. Dodali bi še lahko, da tuai podmornice Osi opravljajo svojo nalogo.« »SLOV. DOM« x vsako hišo ! Zahvala H]. Val. Kraljica In Cesarica Visoki komisar je dobil naslednji odgovor na &*voj vdanostni brzojav, ki ga je poslal Nj. Vel. Kraljici in Cesarici za njen rojstni dan: »Vsem ter prebivalstvu se najtepše "zahvaljuje Nj. Vel. Kraljica iii Cesarica za vljudne izraze, ki so bili z veseljem sprejeti. — Dvorna dama markiza Rina Leonarditi di Villacortese.« Visoki komisar proučil ureditev javnih zaklonišč ■v Ljubljana, 14. januarja. Včeraj ob 16 je Visoki komisar v vladni palači predsedoval sestanku, katerega so se udeležili vlceprefekt dr. David, kvestor dr. Ravelli, podžupan dr. Trancbida, inšpektor za tehnična dela inž. Farina, inšpektor za protiletalsko zaščito polk. Tombolan, predsednik pokrajinske zveze industrijcev g. Heinricher in dr. Grasseli od občine ter drugi uradniki Visokega komisariata.-Na sestanku so proučili položaj javnih zaklo- nišč v zvezi z njihovo takojšnjo ureditvijo. Visoki Komisar je podal navodila za takojšnjo ureditev, že obstoječih zaklonišč; za opremo v javna zaklonišča prostorov, ki so za to primerni; za zgraditev drugih javnih zaklonišč v glavnem mestu in za ureditev zaklonišč v gledališčih in javnih gledaliških dvrrranah. pri industrijskih podjetjih in tvrdkah, v šolah in zavodih ter pri državnih upravnih poslopjih in drugih družbah, ki so od, nje odvisne. Delo ljubljanskega mestnega preskrbovalnega urada { S seje novega odbora, ki mu predseduje župan general Rupnik ki je razvidno iz sledečih podatkov: Ljubljana, 14. jan. Te dni je ljubljanski župan general Rupnik sklical novi občinski odbor, ki je bil n« njegov predlog imenovan od Visokega komisarja. Odbor sestavljajo: polkovnik Viktor Ajidrejka, Maks Dolničar, lastnik kavarne, advokat dr. Jože Ilacm, Avgust Jenko, Josip Krek, primarij dr. Valentin Meršol ter profesor Franc Sič. Župan je pozdravil novi odbor ter dal navodila za deflovanje, ki ga bo odbor moral razviti in ki je velike važnosti za prebivalstvo. Naslovil je globoko zahvalo na Visokega komisarja zaradi skrbi, ki jo posveča vsem vprašanjem, ki se nanaSajo na prehrano. Potem je govoril o sedanjem položaju in o vprašanjih, ki posledično nastajajo na področju prehrane. Župan se je obrnil na delavnost in razumno sodelovanje odbora, da bi naloge, ki so odboru poverjene, bile čim hitreje in ugodneje rešene v prid prebivalstva in mesta. Župan se je poleg tega iskreno zahvalil vsem, ki so sodelovali na prehranjevalnem področju, pri dobavah, pri nadzorstvu ceu. Še posebej pa se je zahvalil osebju prehranjevalnega urada za izvršeno delo ter omenil, da je tudi na tem odseku našlo dela in zaslužka precej brezposelnih. Načelnik prehranjevalnega urada dr. Ivo Frelich je nato podal obširen referat o izvršenem delu ter prikazal odboru organizacijo urada, ki je razdeljen na sledeče odseke in pododscke: 1. blagovni odsek ki prevzema vse blago, likvidira račune dobav in nadzoruje skladišča; 2. odsek za razdeljevanje živilskih nakaznic vsak mesec napiše vse živilske nakaznice in jih dostavi na dom. Pri pisanju živilskih nakaznic se osebje poslužuje kartoteke družinskih glavarjev, ki je urejena po abecedenm redu vseh ulic v občini. Zaradi evidence iu kontrolo ima pa urad tudi še posebno kartoteko vseh ljubljanskih potrošnikov. Pri vsakem potrošniku je vpisano, če je morda pridelovalec, čo ima morda zalogo racioniranih živil, če ima molzno kravo ali če se je s klanjem prašiča založil z mastjo; 3. Oblačilni odsek vodi vse posle v zvezi z osebnimi oblačilnimi nakaznicami, kakor tudi s posebnimi nabavnimi nakaznicami novoporočen-cev in novorojencev; 4. Bolniški odsek deli bolnikom posebna nakazila na podlagi bolniških spričeval, ki jih potrjuje me«tni fizikat ali pokrajinski zdravnik; 5. Odsek za kurivo upravlja vse posle zlasti pri preskrbi z drvmi; 6. Računovodstvo tvorijo likvidatura, blagajna in knjigovodstvo’, 7. Pododsek za nakazovanje blaga gostinskim obratom deli tem obratom nakazila za nabavo racioniranih predmetov po predložitvi ustrezajočega števila odrezkov živilskih nakaznic; 8. Pododsek za posebna nakazila deli posebne dodatke k osnovnim živilskim nakaznicam raznim zavodom, šolskim kuhinjam, organom javno varnosti, finančni straži, milici za državno varnost, konzulatom, poklicnim gasilcem, krvodajalcem; 9. Pododsek za meso daje upravičencem posebne mesarske knjižice, da dobe meso pri mesarjih; 10. P od odsek za petrolej deli petrolej upravičencem, ki se izkažejo, s potrdilom mestne elektrarne, da nimajo električne razsvetljave. Do 16. decembra je Prevod prevzel vsa skladišča racioniranih živil in z njimi tudi odsek za nakazovanje moke, riža in testenin ter odsek za nakazovanje maščob, sladkorja, mila in drugih racioniranil živil. Na ta način so ostala mestnemu preskrbovalnemu uradu samo skladišča za drva. Urad ima tudi svoj protokol in svojo registra! uro. Mestni preskrbovalni urad nastopa kot preskrbovalno oblastvo I. stopnje, obenem pa na drugi strani tudi kot trgovsko podjetje. Ta urad s« sam vzdržuje, ker občina plačuje samo pragmatično uslužbenstvo in daje nekatere prostore, razsvetljavo, kurjavo in navadne pisarniške potrebščine. Urad zaposluje 83 pragmatičnih uslužbencev, 102 začasna uslužbenca in 19 začasnih delavcev. Teh 154 uslužbencev pa opravlja intenzivno delo, Mestni preskrbovalni urad je tekom lanskega leta protokoliral 24 4S0 spisov. V tej dobi je bilo napisanih in na dom dostavljenih 1,140.409 osnovnih živilskih nakaznic. Nakaznic za dodatke ročnim delavcem je bilo 137.597, za težke delavce 77.024, in za najtežje delavce 530 takih nakaznic. Sladkor za otroke so upravičenci dobili na 125.553 nakaznic, odrezkov A je bilo 3.695, odrezkov B 6.505 in odrezkov C za mladino je bilo razdeljenih 11.997, poleg vseh teh nakaznic pa še 80.816 nakaznic za krompir. Za čas od 1. novemhra 1942 do 31. decembra 1943 je urad razdelil še 82.977 oblačilnih nakaznic, 3.060 za zavode, 4.903 posebnih nakazil, 3.225 nakaznic za petrolej, 15.170 tiskanih naskaznic za kurivo. 1.205 nakazil za kurivo, 16.907 nakazil za bolnike, 2.575 nakazil za meso. Pri nadrobni prodaji drv in premoga v pomladanskih ln poletnih mesecih je bilo razdeljenih 11.700 nakaznic za drva. Blagovni promet izkazuje velikanske številke in dosega vrednost 45 milijonov lir. Pri vsem tem se je pa vodstvo z uslužben-stvom, kolikor je bilo največ jnogoče, trudilo, da olajša in čim najbolj skrči težave in nevšečnosti, ki so zvezane z razdeljevanjem racioniranega blaga. Trudilo se je, da bi konzumenti dobili živilske nakaznice vsaj že zadnjega v mesecu, prav tako si je pa prizadevalo, da so bili trgovci založeni z racioniraniml živili vsaj že prvega v mesecu. Če temu ni bilo tako, največkraj ni bila krivda v mestnem preskrbovalnem uradu. Tehnična stran razdeljevanja živilskih nakaznic se večkrat spreminja, večkrat so se spremenili tudi upravičenci, posamezni obroki, vrste živilskih nakaznic itd. Vse to je bilo treba takoj spraviti v red, navadno zadnjo dni meseca. Neštetokrat je bilo treba napeti res vse sile ter delati dolgo čez uradne ure, da ]e bilo delo opravljeno o pravem času. Dosti je morda takih, ki tega ne vedo ali nočejo vedeti ter uslužbenstvo mestnega preskrbovalnega urada dolže malomarnosti prav po krivem. Uvideven in razsoden človek bo gotovo smatral za upravičljivo, če se med nad poldrugim milijonom živilskih nakaznic napravi nekaj pomot Tako naj pa te suhe številke prepriča jo prebivalstvo. kako ogromno delo mora zmagovati mestni preskrbovalni urad in zato naj se občinstvo tudi nikar ne razburja in po krivem vestnemu in večkrat preobremenjenemu usluibcnstvu ne očita malomarnosti zaradi redkih pomot. Odkar je Prevod prevzel razdeljevanje živil in skladišča, bo mestni perskrbovalni urad predvsem skrbel, da bodo o pravem času dostavljene vse nakaznice ter bodo vsi upravičenci dobili tudi dosti div. Osebje je storilo svojo dolžnost ter naredilo vse. da nobena pomanjkljivost ni zaustavila pravilnega poteka razdeljevanja. Vedno jo skušalo premostiti nujne ovire ter izločiti počasnost ali pozabljivost. Nihče ne more tajiti kako je to delo težko, zlasti če pomisli, da je prehranjevalni urad razdelil več kot poldrug milijon živilskih kart. Referent je nato opozoril na glavne racioni-rane vrste ter na tipe živilskih kart, nakar je dal komisiji nekatera pojasnila, ki so se nanašala na razdeljevanje krompirja, mesa in mleka ter pri tem namignil na tekoče ukrepe in potrebe. Posebno pažnjo je posvetil vprašanju razdeljevanja drv. Pri tem so se zlasti poudarile zasluge Gozdne milice. Referat dr. Freliha je bil nato odobren. Odbor je dr. Frelihu in njegovim sodelavcem izrazil čestitke za izvršeno delo in za dosežene uspehe. O posameznih točkah iz referata so govorili polkovnik Andrejka, dr. Meršol g. Dolničar ter prof. Sič. Župan je nato zaključil debato ter dal navodila zn čimprejšnjo razdelitev drv, zlasti je opozoril odbor na to, da jo treba pomagati karitativnim ustanovam. Befana pri gasilcih * Ob priliki Befane je bila prirejene simpatična prireditev tudi v vojašnici gasilcev, kjer so bili razdeljeni darovi in je bil prisotnim pojasnjen pomen te prireditve. Prireditvi je prisostvoval predsednik upravnega odbora gasilcev podprefekt comm. David in ostale osebnosti. Dar za pomožno akcijo Delniška družba »Saturniis« je z namenom prispevati k obsežni podporni delavnosti Podpornega zavoda poslala Visokemu komisarju znesek 15.000 lir, za katerega se je Visoki komisar zahvalil. Razdeljevanje petroleja Ljubljanski mestni preskrbovalni urad prične z nakazovanjem petroleja za mesec januar prihodnji ponedeljek 18. t. m. tako, da pridejo v ponedeljek na vreto upravičenci z začetnicami priimka A—F, v torek 19. G—J, v sredo 20. K-0, v četrtek 21. P-T, ,v petek 22. U-2 in v soboto 23. zamudniki. Urad 1k) nakaznico za petrolej delil upravičencem vsak dan od 8 do 11 in od 15 do 17 razen ob sobotah popoldne, ker urad ne posluje. Upravičenci naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bo zmede in nepotrebnih potov, vse pa opozarjamo, naj pridejo po nakaznice v sobo št. 1 v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Ljubljana O blestita Davčne olajšave za najvažnejše življenjske potrebščine Oblast je pri tej preosnovi vodilo načelo, da je treba čim bolj olajšati življenjske pogoje široksmu sloju prebivalstva Reforma davka na poslovni promet in uki-njenje luksuznega davka je prinesla mnogo olajšav z odpravo mestnih trošarin za potrošile predmete zlasti revnejšim slojem, ki kupujejo vsakdanje življenjske potrebščine. Se bolj je pozdravila javnost odredbo Visokega komisarja, ki je odredil za ono “blago, ki ga je smatrati za blago vsakdanje potrebe in kjer visoke cene najbolj vplivajo na splošen nivo cen, znatno olajšanje za najvažnejše življenjske potrebščine. S temi ukrepi bo izvršena preosnova sistema plačevanja trošarin in uvoznin. Trošarlnski sistem, ki je doslej veljal v Ljubljani, je dovoljeval obdavčenje prav vsega blaga, ki se troši v mostu, in so je naslanjal na pogreš-no naziranje, da se obremenitev spričo majhne vsote, s katero se pri posameznem nakupu obremeni kupec, močno ne občuti, občina pa ima vendar precejšnje dohodke. Tako se je doslej obremnitev nanašala tudi na moko, testenine*, riž, sladkor, olje In maslo, nadalje na sveže sadje, marmelado, sočivje in zelenjavo^ torej na predmete. ki predstavljajo znaten del življenjskih potrebščin najširših slojev prebivalstva. Celo krompir, zelje in repo se pri uvozu v Ljubljano obremenjuje z davščino in je ta vir dohodkov vrgel na leto občini četrt milijona lir. Sočivje in solato je obremenjevala občinska trošarina z zneskom 60 centesimov na kilogram. Troairana se plačuje tudi za koru&o, oves, otrobe, kostno moko, seno, slamo, tako da ni docela neupravičena trditev, da je v Ljubljani vse obdavčeno, kar prihaja na trg, razen dežja in snega. Pa še to ne drži docela, kajti uvoz drv in premoga je obremenjen z letnim zneskom 600.000 lir. Če bi hoteli v seznamu navesti vse blago, ki je bilo doslej v Ljubljani obdavčeno, bi vseh predmetov v okviru tega članka sploh ne mogli navesti, medtem ko se da seznam blaga, ki je v ostali Kraljevini podvržen davku, navesti v nekaj vrstah. Sedaj v teku se nahajajoča revizija, ki bo znana, ko bo odobren občinski proračun od pristojnih oblastev, bo vzela občinskim financam 4.5 milij. lir dohodkov, da bi jih dala v številne majhne prihranke v žepe prebivalstva. Ker pa ni bilo mogoče odvzeti občini tolike dohodke, je bilo potrebno misliti na način, kako najti novo ravnotežje v občinskih financah, in sicer je bilo doseženo to s tem, da so bili doseženi drugod prihranki z največjim varčevanjem, pa tudi s tem, da je bila zvišana doklada na državne neposredne davke, izjemo pa tvori zgradarina, za katero ostane doklada neizpre-menjena na 60%. Z ukrepi, ki se pripravljajo, bo izvršena po- fiolna preosnova sistema trošarin in uvoznjn. Ko-Ikor bo pokazala praktična potreba, bo trošarin-ski in uvozninskj sistem prilagoden režimu, ki sedaj velja v ostali Kraljevini. Tu velja načelo, da je treba čimbolj olajšati življenjske |K)gojft širokemu sloju prebivalstva, ki iiua za življenje na razpolago le omejena sredstva. V nasprotju s Eoložajem v ostali Kraljevini je bilo doslej v jubljani obdavčeno skoraj vse blago, ki prihaja na trg.' V italijanskih mestih pa je obremenitev blaga z občinskimi davščinami omejena na določene vreto blaga, predvsem na sveže in suho meso, alkoholne pijače, sveže in konzervirane ribe, na nekatere vrste slaščic, svetilni plin,’ elekt-trični tok, gradbeni material, pohištvo, parfumerijo, toaletna mila in kožuhovino, pri čemer je obremenitev z davkom urejena tako, da je olajšan nakup blaga siromašnejšim slojem. Rojaki s Planine, Iz Pilštanja. Kozja in okolice so vabljeni k spominski pobožnosti, ki bo v cerkvi na Rakovniku v nedeljo 17. t. m. ob 17. Občinski svetnik, mestni sluga, branjevka, sodniki, tiskarnar, časnikar in drugi... Cela vreta ljudi nastopa s svojimi značaji v prijetni in zelo zabavni komediji »Vihar v kozarcu«, ki bo prvič uprizorjena v nedeljo ob 5 na »Rokodelskem odru«. Obisk toplo priporočamo! Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. V nedeljo popoldne bodo igrali v Drami Gregorinov »Oče naše. Začetek bo ob 14. Cene so znižane. Friderik Chopin, največji in najpriljubljenejši mojster klavirskih skladb vseh časov, bo zastopan s svojo Fantazijo op. 49 na koncertu pianista Go-rinija v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Naše koncertno občinstvo, ki 6e v pravem pomenu besede navdušuje za Chopinova dela, prav gotovo ne bo zamudilo tudi te prilik«, da ne bi 6liialo znamenite Chopinove Fantazije v mojstrski izvedbi Gina Go-rinija. Gorini je velik pianist sedanje dobe, ki 6 svojim bogatim znanjem in tehnično spretnostjo, 6 pravim umetniškim uspehom, izvaja najznameni-tejša dela klavirske literature vseh narodov. Na ponedeljkovem koncertu je zastopana staroklasična italijanska in nemška literatura, dalje francoska, moderna itali|anska in poljska. Na koncert opozarjamo in vabimo. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. fjfuhl jana/en gledatIHče Drama) 1«!’ Petek, 15. januarja ob 17 30: »PoročncP Harilo«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 10 januarja ob 17.30: »Primer dr. Hirna«. Red A. Nedelja. 17 januarja ob 14: »Oče naš...« Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30-»Deseti brat«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. ^ Opera; Petek, 15. januarja ob 15: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota. 16 januarja ob 17: »Beg iz seraja«. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 17, januarja ob 11: *Angel Z-.avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od la lir navzdol. Ob 16: »Thais«. Izven. Cene od 24 navzdoL ROKODELSKI ODER Nedelja, 17. januarja ob 5: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnii, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. Izšel je najboljši Haggardov roman »Roža sveta« Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah! 3.3. VAN OINtJ tekač 1101 Silita 62 »Ali res ne razumeš? To jc novo dejanje ‘drame, poslednje dejanje!« Nikdar še nisem videl v Vaucejevih očeh takšnega izraza, kakor v tein trenutku.« Zdaj je na vrsti pesmica o »Mali Muffet«,* >se je spominja?« Deklica «e piše Moffat in ne Muf-fot, a razlike ni dosti. Ta razlika je samo za Tekača. Treba je delati hitro... preden bi časopisi zvedeli za novi umor po enem izriied običajnih listkov...« Markham ge je zganil, kakor bi se bil prebudil iz spanja. Narednik pa je kakor tiger planil pokoncu, pripravljen, da nastopi. Kaj je tedaj mislil, je težko reči. Gotovo pa je, da emo bili kljub temu, čeprav se še nismo čislo natančno zaveonli pomena Van-cejcvih besedi, takoj prepričani o * »Mala Muffet je eno najbolj preprostih otroških pesmic in se glasi: Na mehki travici nn aonBku Je Muffet m«U tam pri lončku. Ogromen pajk *e mrežo sprede ln deklico a leboj odvede. pesmica, ki jo uresničuje Tekač. Kriminalni roman skrajni resnosti položaja, ki jo zahteval, delati hitro in ne izgubljati niti trenutka časa. Vsi smo v naglici odhiteli po stopnicah. Tako se nam je mudilo, da niti na dvigalo nismo utegnili čakati. V treh skokih smo bili že na cesti, kjer nas je čakal Markhamov avtomobil. Vsi zmešani smo se posedli vanj. Ileath je kar . zavpil vozniku, kam naj nas pelje in že je stroj z vso naglico oddrvel dalje. Vozili smo ko norci. Voznik se ni zmenil ne za prometne znake, ne za našo varnost, še manj pa je pazil, da ne bi koga povozil. Kar zadeva mene, moram reči, da sem dobil vtis, kakor bi nenadno postali filmski igralec, ki nastopa v zadnjem dejanju. Med vožnjo sta MarJcham in Vanče spregovorila nekaj besed, ki pa jih nisem mogel ujeti. Markham je zmajeval z glavo, moj prijatelj Vanče, ki je bil ves zamišljen in v nekem strahu, je bil kratkih besedi, in še te je izgovarjal skozi zobe. Ko smo drveli po najbolj prometnih ulicah, sera vseeno lc ujel nekaj besed: »Bomo videli, upajmo...« Avtomobil se še ni dobro ustavi'1 pred vrati Dillardove hiše, ko je Van- če že poskočil na cesto ter pozvonil. Odpret nam je prišel hišnik Pyne, »Kje je gospod Airncsson?« je naglo vprašal Vanče. »Na vseučilišču,« se je glasil odgovor. »Potem nos takoj povedite h gospodu profesorju.« »Pa ... tudi njega ni doma. Malo prej je odšel v Ljudsko knjižnico.« »Ste sami doma?« »Da, gospod. Beedle je na trgu.« »Toliko bolje.« Vanče je prijrl hišnika za roko in ga^ zasukal proti veži. »Preiskali bomo hišo.« Markham je stopil naprej in dejal: »Toda, Vanče, tega vendar ne moremo storiti!« Vanče se je razkačeno obrnil. »Pravim, tla mora biti lr^i preiskana. Go»od narednik, ali l .liko računom z Vami?« »Kako da ne!« Nikdar mi Henth Se ni bil tako , všeč ko tisti trenutek, j Preiskava se je začela v pritličju. | Nobenemu kotičku, shrambi ali omari ' nismo prizanesli z njo. Pvne, ki je bil ves preplašen in strt, nas je vodil od prostora do prostora in se spričo strašnega Heathovega pogleda ni prav nič upiral. Narednik je sodeloval pri preiskovanju z neko besnostjo, ki je razodevala, če nič drugega, vsaj vso njegovo viharno naravo. Markham je hodil zadaj. Bil je kritičen bolj kot kdaj koli, čeprav se je zdelo, da poča-1 si le spoznava, zakaj Vanče dela s tolikšno vnemo. I Odšli smo po stopnicah v gornja nadstropja. Arnessonovo knjižnico in Belline sobe smo prav tako natančno preiskali. Celo prostore za služinčad v tretjem nadstropju smo podrobno prebrskali. A sumljivega nismo našli ničesar. Prišli smo pred majhna vrata v zadnjem nadstropju, ki so bila zaprta. »Kam dr/e ta vrata?« je vprašal Vanče Pvneja. »V majhno kaščo, ki je že leta ne upo rahljamo.« »Odprite jo.« Hišnik je začel brskati po šopu ključev. »Ne morem najti pravega ključa. In vendar je bil...« »Kdaj ste ga zadnjikrat videli?« »Tega vam ne bi vedel povedati. Že več let ni nihče odpiral teh vrat.« Vanče je stopil nekaj korakov nazaj in se nekoliko sklonil. »Pojdite proč. Pvne.« je dejal. Hišnik je »topil v stran in Vanče se je v skoku pognal proti vratom. Zaškripal je les, a vrata se še niso hotela odpreti. Markham ga je prijel za ramo in vzkliknil: »Ali si znorel?« »Me nič ne briga!« se je skoraj zadrl Vanče. »Gospod narednik, razbijte ta vrata!« Ileath se je razšopiril. Upognil je hrbet in se pognal kakor z vzmetom v vrata, da so zletela v kose. Pred našimi očmi se je pojavila temna praznina. Prvi je stopil v kaščo Vančo, prižgal " vžigalico in uda/ril s pestjo po polknu, da se je odprlo. Svetloba je vdrla z viška v temni prostor ;n pred nami se je prikazala ozka podstrešna sobica, polna stare šare, pokrite z debelo plastjo prahu. Na Vancejevem obrazu se je razo-devalo nezadovoljstvo. »Tu ni ničesar,« je priporauil jezno. Nekaj časa je še brskal z očmi po tisti «tari šari. Nenadno pa je njegovo pozornost zhudila neka škatla, ki je stala v kotu in ki je očividno moral nekdo pred kratkim imeti opravka z njo. Sklonil sc je in’jo v trenutku odprl. Slišali smoi kako je vzkliknil. »El končno le nekaj zanimivega izate, Markham!« | . Vsi smo obstopili Vanceja. V škatli je bil star prenosljiv pisalni stroj, za njegovim mostkom pa še vedno kos papirja, na katerem sta bila z modrimi I nekoliko zbledelimi črkami napisana i naslednja dva stiha otroške pesmico: i Nn mehki travici na nonfku Je mala Muffet tani pri lontku-.. Tu sc je bil strojepisec ustavil. Samo dva stiha in nič voč. A povedala sta vendar mnogo! »Nov listek, ki ga je bil Tekač namenil za časopise!« je pripomnil Vanče. Brskal je dalje po tisti škatli in potegnil iz nje šop pisemskih ovitkov iu listov papirja obenem z beležnico, vezano v rdeče usnje iu z rumenkastimi listi. »Evo ti beležnico z Druckerjevlmi zapiski,« je dejal ter jo pokazal wa.rk-liamu. »Zanimivo, kaj?« S treskom bomo zgrmeli... Spori in razkroj v vrhovnem vodstvu slovenskega komunizma — Odlok izvršnega odbora OF o imenovanju novega vrhovndga poveljstva partizanske vojske — Pismo Eda Kardelja, tajnika slovenske komunistične stranke, novemu vrhovnemu poveljniku: »Položaj je težak v objektivnem kakor v subjektivnem pogledu... Politični položaj med partizani je pod psom... Pobijte vse duhovne, inteligente, oficirje, kmečke sinove... Naš položaj v Ljubljani je zanič... Ljubljana, 12. jan. Na vpogled srao dobili dvu zanimiva dokumenta. ki pričata o razdoru v vrhovnem vodstvu Osvobodilne fronte ter slovenskega partizanstva. Prvi je odlok o odstavitvi prejSnjegu poveljstva partizanske vojske ter o imenovanju novega. Drugi dokument pa je pismo tajnika slovenske komunistične stranke ter tajnika izvršnega odbora Osvobodilne fronte Krištofa, s pravim imenom Eda Kardelja. Iz obojega je jasno razvidno tiroje: 1. Nepopravljiv pretres in zmede, ki so ga pri vodstvu slovenskih komunistov povzročili zaporedni, kričeči porazi partizanov. p. Nezaupanje, spori, osebna stremljenja in kori6tolovstvo v vrhovnem vodstvu slovenskega komunističnega gibanja. 3. Strah dosedanjih voditeljev OF in partizanstva (Kidriča, Bueblerja, Leskoška, Kocbeku itd-) pred odgovornostjo za bližnje popolno razbitje in polom slovenskega partij^instva. Začetniki in vodilni zločinci nočejo zdaj, ko se je začel polom, odgovornost zvrniti na druge žrtvene kozic. Odlok pravi: Dne 1. okt. 1942. št., služb... Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet — tovarišu Matiji1, Na položaju. V zvezi z novo nastalim položajem v Sloveniji je smatral izvršni odbor OF za po- '•) odločno, sistematično in temeljito je treba očistiti (= uničiti in izrojiati) vasi, oddaljene od osnovnih prometnih žil, da bi se s tem za-sigurala prehrana in zveza s purtizanskimi četami. V tem smislu je treba z akcijami čim bolj pohiteti. Za izvršni odbor OF: Snša-Boris Kidrič; Krištof-Kardelj Edo; Gašper Jeraj; Hribar Andrej; Peter Strugar-Leskošek Franc; Pavle Tratar Edvard Kocbek; Drejče Jaklič. Pismo tajnika slovenske komunistične stran, ke in tajnika izvršnega odlvora Oi\ slovenskega Stalinn-Krišlofa-Eda Kardelja-, novemu partizanskemu generalu Matiji, pravi med drugim: Dragi Matija! ... Ne jezi se radi imen. Borba je prišla v tako fazo, da so garancije z legalnimi imeni nujne tudi za ceno žrtev... »Slovenec« itak o Petru, Luki in meni prinaša cele strani • točnim (!) opredeljevanjem funkcij. Zato bi bilo nupačno, če bi se še dulje skrivali. Iz priloženega pisma vidiš, kako in kaj smo odločili. Jaz sem se v tej zvezi namenil, pisati Ti še nekaj osebnih pripomb. Zdi se mi to nujno potrebno zaradi položaja, v katerem se mi nahajamo zlasti v vojaškem področju. Ta položaj je težak tako v objektivnem kakor v Ž^V7a-oclt-t-4 "hH&t-Gti Uti. /iJtAV fUlX& Ua /. X- /7 h JL t (HUhrvu/ A jAMAcuiA. Ul ¥ tki jp ttU&A -JS fjJAfcA &&0I0 T-Zfn - 'A ’f at_^ 'A. j# ^ iA/jp čkALAa-Ai f' /' cf • '&~f~1 * &UU /u ji A G? ^ 's 'aJ' ■ 'fr kxt£~ (Uu. oJluSh: Mi* ? /*P & /*<' ■// Tv AHAa^a^fi jef TuoiCelv* w so** 'liAj Mcjecf čkumj- . £h *Ma /Qčelu& JJh oUcc^e f/}, ap ttJfef*** 1k '* A Štab mora biti gibljiv in ekspeditiven. Za Petrovega namestnika smo predlagali Bolkota. Toda, ker so zavezniki hoteli imeti svoje ljudi v štabu in bi so stvar brez koristi spet razvlekla, smo sprejeli predlog, da se ukine namestništvo in se ustvari trojka pomočnikov polit-koma. Vzemi to pismo kot linijo Partije v sedanjem času. Ml smo veliko utrpeli zaradi tega, ker je v takšni meri padel Lukov ugled (pa tudi Tvoj) v očeh vodilnih zaveznikov, ker cela vrsta stvari ni bila pravilno rešena in zlasti zaradi »na-peljevateljskega« odnosa do Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Čital si Titovo pismo, kjer opozarja na potrebo vzdrževanja zveze s koleb-ljivimi zavezniki na vsak način. Glavni štab je bil največja nevarnost za rušenje te enotnosti v vrhovih. Mi smo morali te spremembe napraviti ravno v interesu učvrstitve enotnosti. Od Tebe jo sedaj vse odvisno, ali boš prekinil dosedanjo prakso (na kateri si bil tudi Ti v znatni meri udeležen), ali pa boš potisnil ugled štaba in s tem naš odnos do zaveznikov v Še bolj težaven položaj. Moram odkrito povedati, da ni po sedanjih izkušnjah nobenegn dvoma več, da si tudi Ti nosti in izkušenj ter znanja, ki bi te mogli usposobiti za resničnega komandanta. C o se provališ še Ti, potem sino na tem področju pod psom. Poudarjam še enkrat, da bomo Tebe smatrali za odgovornega. • Končno še nekatere splošne stvari: A. Ne oklevajte in ne popuščajtet Tiste, ki «e bodo uporno borili, postreljajte. Duhovne vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake (= kmete) in ku-luš-ke (= kmetske) 9inove. Naš položaj tu (= v Ljubljani) je zanič. Če nam ne bo uspelo poboljšati stanja, so bomo morali umakniti. Kam? Misli ti na to in gradi lil To vprašanje Je hudičevo resno za vse nas in ga imej vedno pred očmi. Do skrajnosti je treba hiteti (dobesedno za dneve gre), drugače ge utegne zgoditi, da bomo g treskom zgrmeli. Na koncu še enkrat poudarjam. Ugled Partije na vojaškem področju je sedaj v Tvojih rokah. Glej, da boš opravičil zaupanje Partije in pazi nase! lu Prisrčno Te pozdravlja Krlšioh listine sramote in groze Ljubljana, 15. januarja. Včerajšnjo »Jutro« prinaša ob objavi uradnih partizanskih listin o umoru 12 internirancev iz Bežigrada pod gornjim naslovom naslednji sestavek, ki ga mora podpisati sleherni jx>-šten človek: »Ob priliki očiščevalnih akcij oddelkov oborožene, sile proti komunističnim teroristom na Notranjskem in Dolenjskem, so oblasti dobile v roke tudi važne komunistične in partizanske dokumente. Te izvirne listine v polni meri potrjujejo že znana poročilu o komunističnih umorih, pobojih in ropih. One obenem znova postavljajo na laž trditve komunistične nnopagande, da so grozna in sramotna dejanja, ki so tako upravičeno razplamtela sveto jezo iri neizprosni odpor vsega prebivalstvu, zagrešili posamezni zločinski tipi na lastno pest in da partizansko^ vodstvo za nje ne more biti odgovorno. Najdene listine potrjujejo ravno nasprotno, da so komunistični in partizanski voditelji za izvršena zverinstva ne le vedeli in jih dovoljevali, temveč da so jih naravnost naročali in zahtevali. Prvi posnetek priobčujemo v današnji številki na 4. strani. Ta dokument avtentično potrjuje informa- cije, ki so jih bili prinesli že prvi Bežigrajci. rešeni iz partizanskega ujetništva. Soglasno so takrat pripovedovali, da je v prvi noči. ko so bili na pohodu skozi krimske gozdove, izginilo okrog 12 njihovih sotrpinov. Bili so to taki, ki so od vsega začetka odločno zahtevali, naj jih partizani izpuste. Kakšna je bila njihova usoda, takrat ni nihče z gotovostjo vedel, kmalu pa se je začelo med njimi šepetati, da so bili kot nasprotniki komunizma vsi »likvidirani«. Likvidirati pomeni v partizanskem žargonu: umoriti. Komunistični teroristi so znali zajete Bežigrajce tako ustrahovati, da se niso upali povpraševati po usodi tovarišev, ki so izginili. Celo med sabo si niso upali o tem govoriti, ker so imeli politični komisarji, strah in trepet vsake čete, povsod svoje prisluškovalce in ovaduhe. Ko pu so se potem vrnili, je to strahovanje odpadlo in tukrut so se raznesle prve vesti o žalostni usodi one dvanajstorice pogre-šancev. Te vesti so dobile sedaj svoje potrdilo v najdenem dokumentu, ki vsebuje povelje za umor vseh dvanajst fantov. Enako grozni in sramotni so tudi ostali dokumnentj s poročili o izvršenih umorih in ropih- V prihodnji številki bomo objavili še nekatere od njih. A 'VFVUKRT DVE SIROTI 58 Rdečica je zalila obraz kruljavca, na- s precej težko operacijo... to nogo spet spraviti v pravilno 6tanje.« Mladenič ga je pozijal. kakor da ne bi razumel ti6tega, kar mu je bil zdrav- kar je povesil glavo »No, vendar1 Zakaj ne odgovoriš?« Cez nekai trenutkov, v katerih je zdravnik opazoval očitno fantovo zadrego in sram, da bi pripovedoval o vzroku 6voje bolezni, je Peter odgovoril: »Naj bo. gospod doktor, vam bom pa povedal vso resnico. Bilo je nekega dne ... moj brat... me je treščil ob tla, ker nisem hotel zanj ukrasti plašča!« »Razumem,« je odvrnil zdravnik in zaskrbljen pogledal. Potem je rekel: »Te, ni nihče zdravil?« 3 Da, moja mati je dala poklicati nekega moža, ki mi je poravnal nogo, E oz ne je pa mi ni6o pomagali nič več. edaj 6em se že navadil. Včasih čutim bolečine, toda navzlic temu lahko tudi stečem.- Zdravnik je vstal, potegnil k sebi bel počivalnik in vele! mladeniču, naj se povzpne nanj. Peter je maiaje se zlezel nanj in stegnil nogi Učenjak je natančno pregledal zmaličen ud. Med tem dolgotrajnim pregledovanjem je mrmral psovke na račun tistega mazača, ki se je bil lotil zdravljenja te noge. Cez čas pa je rekel brtKaču, naj stopi dol. »Mislim, da bi 6e dalo z operacijo... nik povedal. Naravnati nogo! »Kako? Da bi lahko hodil kakor vsi drugi?« »Da, lahko boš stopal kakor V6i drugi ljudje, lahko boš tekal, lahko se boš šel vojaka in postal tudi uradnik. Ali bi bil rad vojak?« ! Poželjivo so zabli6nile oči nesrečnega fanta. ' »Ali bi mi ugajalo? Kolikokrat 6em stopal za oddelki čet in zavidal častnike, ki 60 nosili tako lepe kroje... toda nikdar ne bom mogel biti vojak. Sem sin ustreljenega očeta!« »Tele! Ne spravljaj me v jezo! Mar ti nisem rekel, da boš spremenil 6voje ime in da ne boš 6mel nikdar več govoriti o svoji preteklosti.« Dobri zdravnik se je resnično razsrdil. »Kar mi ne moremo storiti, pa lahko naredi kralj.« Peter kar ni hotel verjeti svojim ušesom. Da bi dosegel pravice, kakor jih imajo vsi zdravi ljudje! Da bi lahko postal celo vojak!« »Zatorej,« je ponovil zdravnik, »pojutrišnjem bomo izvedli ojreracijo.« | »Pojutrišnjem?« »Te je morebiti strah?« | »Ne, nikakor ne,« se je branil fant. 1 »Moraš biti pogumen, šest tednov boš ležal negiben v postelji, da 6e bo rana lahko v redu zacelila. Sedaj pa bodi ve-6el in ne misli na žalostne dni.« I Dobri zdravnik je takoj odšel k 6le-I pemu dekletu in žalost, ki jo je na njej opazil, mu je dokazala, kako je deklica ljubila ubogega šepavca. Oba mladostnika 6ta spoznala ljubezen v najturobnej-ših okoliščinah in Bog jima je gotovo namenil 6rečno bodočnost. Henrika 6i je belila glavo z otožnostjo svoje krušne sestre, toda njene misli so romale dostikrat tudi v daljno Ameriko, kjer je bil vitez. Minila sta že dva meseca od dneva, ko je vitez de Vaudrev skupaj z vojsko markiza Lafayefta odšel. XII. Komaj 6e je bil zdravnik odločil, da bo na Petru izvedel operacijo, že 6o ga popadli dvomi. Ali mora res ta nesrečnik toliko trpeti in se izpostavljati nevarnosti, da se utegne operacija slabo izteči? Ali naj ga rajši pusti v 6tanju, v kakršnem je? 1 Toda te misli niso mogle ovreči potrebnosti operacije. Peter ni bil zloben niti grd, in če bi priešl v roke pravemu brivcu, bi postal lep. Z obraza se mu je jasno bralo, da nosi poteze značajnosti in razumnosti... Zatorej preostaja edino, da se naravna tudi noga. I Dobri zdravnik je najprej pomiril svojo vest, nato pa začel stvar natančno proučevati. Pojroldne, dan pred operacijo, je stopil v svojo delavnico, kjer je imel kosti in druge dele oko»tja m na njih začel preizkušati obseg in znača1 preloma Petrove noge. Ko se je zjutraj ob šest:h pojavit pred vratarjevo kolibo v bolnišnici, si je vratar mi6lil, da ga še nikoli ni videl tako dobro razpoloženega. Učenjak je bil popolnoma miren in hladnokrven, odločen, da bo etavil vse na kocko. Poklical je svojega pomočnika in mu dal potrebna navodila, potem pa je da! poklicati mladeniča. Peter je noč prebil mirno in je dolgo j spal, tako da je bil dobro razpoložen in , pripravljen na težko preizkušnjo. Toda I tedaj, ko je zagledal svojega dobrotnika, in razumel, da je nastopil trenutek za ojieracijo, je prebledel. Vendar se rnu je z naporom jiosrečilo potlačiti svoja čustva. Rekel je zdravniku, da je pripravljen. Šli so skozi operacijsko sobo in mladenič je videl okrog belega ležalnika več 6trežajev in pomočnikov. Povzpel se je na ležišče in takoj nato so ga privezali za roki in za zdravo nogo. To je bilo iz previdnosti jsotrebno. Ko je ugotovil, da so bili vsi njegovi ukazi izpolnjeni, je dr. Hebert prijel za bolni ud in začel operirati. Mladenič je stiskal zobe, znojne kaplje pa 60 mu oblivale čelo, toda niti giasu ni dal od 6ebe. Kako dolgo bo trajalo to mučenje? Tega ni vedel. Ko je bila končana kirurgična opera-cija, je primarij odredil, da je treba mla- deniča prepeljati v posebno sobo in sam sledil tistim, ki so bolnika prevažali. Ko se je Peter zleknil po postelji, mr : je zdravnik ukazal, da mora ležati popolnoma nepremično in da ne sme govoriti, če hoče. da se bo operacija srečm iztekla. XIII, Mirno so tekli dnevi v mali sobic bolnišnice, kjer je Peter počasi okreva!. Nekega jutra je vstopil dr. Hebert. »Dragi moj fant. vidim, da dobro napredujemo. Telo se ojačuje in tudi noga kaže, da lepo napreduje. Sedaj je treba, da se najde kaj primernega za duhovno i razvedrilo.« I In dobri zdravnik je načel drugi del svojega načrta, skrojenega za sina star, Frochardove. To jutro, ko se je mudil pri bolniku, so mu naznanili prihod nekega profesorja. Slednji je bil najet, da bo mladeniča vzgajal. Sedaj se je za fanta začelo življenje uka Naučil se je pisati in polagoma tud' vsega tistega, kar je moral izobražen človek znati. Napredoval je tako naglo, da se je začudil celo zdravnik. Nekega dne je profesor, ki je votli! pouk, zajiusti svojega učenca, kajti svojo nalogo je bil že opravil. 2e delj časa je Peter prosi! svojega dobrotnika za novice o Luizi. toda uslišan ni bil. Nekega jutra, ko je zdravnik odstranil z noge povoje m zadovoljne gledal svojo uspelo operacijo, je-napelja pogovor na ubogo slepo deklico, i »Močno upam, da se bo operacij’a na očesni mrežnici nosrečila. Toda bojim 6e paralize.« Poražena tnglija bi za vselej prenehala biti velesila Rim. 15 januarja, e. Angleška revija »Nine-teenth Century« razlaga sedanji politični položaj na 6vetu in piše med drugim, da bosta USA in Sovjetska Rusija v primeru, ee vojno izgubita, nehali biti velesili, da pa bi se pozneje lahko spet opomogli, dobili naza| svojo moč in prestiž, če * bi se na v6o moč potrudili in delali. Za veliko Britanijo pa je 6tvar či6to drugačna. Poražena Velika Britanija bi enkrat za vselej prenehala biti velesila in celo sploh država, zakaj istočasno z njenim porazom bi bil poražen tudi ves njen imperij, od katerega je Anglija odvisna, ter bi razpadel. Iz teh razlogov pomeni za Veliko Britanijo vprašanje zmage ali poraza več kakor pa kašnega njenega zaveznika vprašanji življenja in smrti. 7.ato je Velika Britanija prisiljena graditi 6vojo uinanjo politiko na imperialnih načelih. Predvsem bi bilo treba pomisliti, kaj se to praktično pravi. Tudi če bi se Anglija vojskovala s kakšno svobodnjaško državo in bila istočasno zaveznica ne-svobodnjaške države, bi to povsem odgovarjalo njeni zunanji politiki. V vsakem primeru naj bi bila Anglija vedno pripravljena vojskovati 6e. ka dar bi bil v nevarnosti angleški otok in imperialne prometne zveze, pa brez ozira na to, ali gre za kakšnega zaveznika ali pa za sovražnika Anglije. Njej zato ne zadostuje, da to vojno dobe Združene ameriške države ali Rusija. Velika Britanija že i igrati vodilno vlogo bodisi pri vojskovanju kakor tudi pri preurejanju sveta, ko bo sklenjen mir. Sicer ni treba, da bi to nujno moralo privesti do sovražnosti s sedanjimi njenimi zaveznicami, a trdno 6mo lahko prepričani, da Anglija zavistno gleda le na svoje koristi ter na svoje pravice tudi Kad r gre za njene zaveznike. »Diktatura«, ki traja že najmanj 3000 let človek se ji nf le vdal, temveč jo skuša še bolj »poostriti« že okrog 5000 let živi človeštvo pod neko svojevrstno diktaturo, ne da bi se je skušalo otresti. Rekli bi lahko celo. da se je povsem sprijaznilo z njo. ker se zaveda, da je pač usoda takšna, da se je treba tej »diktaturi« ukloniti. To je »diktatura ure«, priprave, ki nam z vso neizprosnost jo šteje ure. Babiloncem je bila ura le na pol diktator Starodavni Babilonci so imeli baje zelo mnogo s-misla /a točnost. Ce sta se na primer dva domenila za sestanek ob tem ali onem času, je V6uk od njiju zelo pazil, da ne bi prišel prepozno. Tudi za razne javne predstave, ki so jih brez dvoma tudi že prirejali, je veljalo načelo, da se ie treba držati točnosti. Torej so že starodavni Bebilonoi imeli neke vrste časo-mere. Bile so to sončne ure. Noben zgodovinar nam doslej še ni povedal, kako so Babilonci šteli čas no sončnem zahodu, če dopustimo mož-nosl di so poznali tudi že nočne zabave. Za Babilonce j?* bi In torej ura vsaj »na jr»oI diktator«. Tako je ostalo pviljližno do leta 600 pred Kr., ko *o Asirci uvedli tako imenovano Klep-sidre, vodne ure. ali ure na pesek. A najbolj dalj n ji predniki sodobnih ur so bili brez dvoma egipčanski obeliski kot prve sončne ure. S tako imenovanim kulturnim napredkom Pa so se istočasno precej izpopolnile tudi tire, in od leta 14"50 dalje, t. j. od leta, ko so v Nli.rn-bergu naredili sončno uro, so prišle v navado •vsepovsod, tako da danes skoraj ni »tolpo, cerkvenega zvonika ali pomembnejše starodavne palače, ki bi ne imela sončne ure. Pozneje so urarji iz Črnega lesa z-ačeli izdelovati tudi žepne sončne ure Jj^**so jih imeli tamkajšnji podeželski ljudje celo do srede 18. stoletja. Niti bežne slike si ni mogoče ustvariti glede vseh tistih neštetih frrsfur, ki so jih "tod tistih časov pa do danes izdelali urarji in z njimi vedno bolj naredili človeka sužnja samega sebe. Človekova domišljija in njegova iznajdljivost na tem polju res ni poznala nobenih meja. Zadovoljiti se bomo morali pač le z nekaterimi p(i*ebnimi značilnostmi na polju izdelovanja ur. Najpopolnejša ura vseh časov Najbolj zamotano sestavljena in najpopolnejša ura vseh časov — pravi neko j>oročHo iz Leipziga — je brez dvoma tista, ki jo je sestavil Žid Izak Habrecht iz Schaffliousena za cerkev v Stirassburgu. »Šla« je od let« 1573 do leta 1789 in je bila prava mojstrovina iz dobe preporoda; ura, ki bi jo danes imenovali »univerzalno«, za.kaj točno je označevala vseko- Stoletnica saksofona Pred sto leti ie vojaška godba francoskega kralja Ludovika Filipa dobila nov instrument. Bilo je to nekaj med trobento in flavto, instrument, ki ga je izumil m'ladi belgijski flavtist Antonij Josip Adolf Sax. Po njem se tudi imenuje saksofon. Na pariškem konservatoriju so kmalu uvedli pouk v ig-ranju na saksofon. A uspeha ni bilo, zakaj prav kmalu se saksofona ni hotel nihče več učiti. Toko so na ta instrn-ment hitro spet pozabili. Nesrečni Antonij J. A. Sax s svojim novim izumom ni obogatel pač pa je živel celo v največji revščini. Le sem pa tja je včasih dobil nekaj denarja, ki so ga njegovi oboževalci zbrali zanj med ljudstvom, šele pozneje, ko je prišel v veJljavo »jazz«, je saksofon spet vstal iz pozabljenja. Zdaj se ■>*meji« in vzdihuje v orkestrih po vsem sveiu. kratno lego planetov s pomočjo nebesnega živalskega kroga, kazala lunine spremembe, mesece, tedne (tudi orniniki j bili na njej označeni), čas, kdaj vzide in zaide vsak dan sonce — vse to je bilo preračunano za dobo 23.804. leta. Pred to uro i>i ostrmel edo najsodobnejši Amerikanec. Pa še nekaj o velikosti ur, ki jih je človek do danes izdelal. V Londonu imajo uro, katere flošča s številkami ima obseg 6.83 m, v New erseju (USA) pa uro z obsegom celili 11.50 m. Največja in najmanjša ura Spričo sedanje vojne so morali odložiti na poznejši čas izvedbo nadvse velikopoteznega načrta za zgraditev največje ure na svetu, takšne ure, da bi njen obseg meni nič manj ko 150 m! Obesiti jo nameravajo med visoke dimnike neke nemške tovarne. Čudne rekorde pa so oostg i tudi v nasoroini smeri, pri sestavljanju čim manjših ur. Naredili so do sedaj celo že tako majhne ure, da jih lubko nosijo v gumbnici ali celo vdelane v prstane na rokah. Rekord na tem polju ima brez dvoma nek ženevski urar, ki je sestavil komaj tri milimetre debelo uro. Njen obseg meri en centimeter, vsa ura pa ni težka niti en gram! Prav posebne vrste ura pa je tudi tista, ki jo imajo'v Rimu na Monte Pincio, in jo žene voda. »Kukavica« iz Črnega lesa Ure tudi bijejo na najrazličnejše načine. Čudna bi bila godba, ec bi se oglasile vse hkrati na istem kraju. Močan bi bil ta »orkester« na vsak način, a poslušati ga ne bi bilo preveč prijetno. Morda bi med njimi le razločili vsaj »kukavico«, ki se ne oglaša več samo v Črnem lesu v Nemčiji, pač pa tudi po najpreprostejših domovih drugod, tudi na Slovenskem. Vsako leto prinese gotovo kakšno novo vrsto ur, ki so vedno bolj »praktične« in vedno bolj popolne. Kar neka strust žene človeka, da bi iznašel čim popolnejšo pripravo, ki mu tako neizprosno bije kratke ure njegovega bednega življenja na tem svetu. EIAR — Radio Ljubljana Sobota, 16. januarja: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasbu — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.08 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.10 Lahka glasba od včeraj in danes, orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročilu v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šjanec, operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa, poročila v' italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Glasba sedemnajstega stoletja — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19,40 Koncert kitarista Stanka Preka — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30 Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Ples v maskah, orkester vodi dirigent Arturo Lucon — V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini- Po končani operi: poročila v italijanščini. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V $1,1 KAH Gospodarska zveza, cesta 29, kupuje'seno. Ljubljana, Bleiweisova I « i mrnm m i II! II.mri!1'!!)! Tin ml I I . n i i 185 Ko je pri mestu Ardeji premonjaval konja, je od Rima pridrvel jezdec in švignil mimo njega. Med topotom kopit je Vinicij razločil samo besedi »Rim gine « Ta vzklik mu je v duli obudil vse grozote gorečega mesta. Zazdelo se mu je, da je mesto začelo goreti najbrž za Tibero, tam, kjer je stanovala Li-gija. Polotil se ga je obup Saj se ni mogla rešiti! Pri njej je sicer Ursus, a kaj bo koristila vsa njegova moč. če pa je vse mesto le morje plamenov! Domislil se je zadnjih pogovorov na dvoru in cesarjevih želja, da bi videl goreče mesto Da, Neron je dal zažgati Rim! On, nihče drugi! In če ga je dal zažgati, ali ni morda tudi zapovedal, naj ljudstvo pokoljejo da se ne bi začelo upirati? 186. Drvel je naprej in njegov obup in žalost sta bila vedno hujla Ko je zagledal v dalji žar gorečega mesta nad griči, je stegnil roke k nebu. posejanemu z zvezdami, ter začel prositi »Ne kličem vas, bogovi, ki vam svetišča zdaj gore. marveč Tebe, ki edini znaš biti usmiljen. Ti edini razumeš človeško bolečino, ker si sam trpel, d9 .bi ljudi učil trpljenja in usmiljenja. Če si tak. kakor učita Petfer in Pavel, tedaj mi reši ligijo. Vzemi jo v naročje ter jo odnesi tz plamenov Ti to moreš! In če nočeš storiti zaradi mene, stori zavoljo nje, ki te ljubi in zaupa vate!« Zavezniške izgube pri dosedc^jih nastopih v francoski Afriki Budimpešta, 14. jan. s. General Mierka se v nekem svojem članku, ki ie izšel v »Pester LlOvdu«, bavi s položajem na Sredozemskem morju ter med drugim piše. da so Amerikanci in Angleži, ki so mislili, da bodo do svojem izkrcanju v francoskih kolonijah gospodarji položaja. morali sami v kratkem času spoznati, da so se motili. Zadosti je omenili izgube, ki so jih pretrpeli v zadnjih dveh mesecih zastoia vojaških nastopov. Amerikanci so pri tem izgubili pri spopadih z osnim letalstvom celih 265 letal, medtem ko je britanska 8. armada iz-gubila 172 letal in nad 150 tankov. Nasprotno pa so se osne sile, ki nastopajo v Severni Afriki. silno okrepile po zaslugi pobud italijanske mornarice in letalstva, ki sta omogočila osnim ladijskim spremljavam prispeti v Tunizijo, medtem ko so na drugi strani anglo-saksonske zveze z alžirskimi pristanišči vedno težavnejše. Samo v prvih desetih dneh meseca januarja so osne podmornice in letala potopila na Sredozemskem morju 66.425 ton angleško-ameriškega trgovskega ladjevja. V novem letu 19-13 bodo tudi Francozi začeli mednarodno nogometno sezono z raznimi mednarodnimi tekmami. Ze v začetku aprila meseca bodo imeli Francozi na sporedu veliko mednarodno tekmo s Portugalci. Tekmo bodo igrali v portugalski prestolnici. Za obnovo mednarodnih nastopov se posebno zanima francoski športni vodja polkovnik Pascot in pa vse ostale športne zveze. Kot predvideva mednarodni težkoatletski tekmovalni program, se bodo nadalje pomerila narodna zastopstva Danske in Švedske, To sre-* Čanje bo izvedeno meseca aprila ali maja. I || | | S** \ JT G E O R G B n A n D HUDIČEV * * * * * (LA MARE A D Dl A B LE) - Poslovenil K. N C? C? C? C? O C? C C C? O BAJAR 21 Germain je obljubil in teden je minil, ne da bi oče Maurice zinil kaj posebnega. Na videz sploh za nič ni vedel. Germain se jo trudil, da bi bil na zunaj miren, a bledžl in mučil se je vedno bolj. XV. i • Marička. Nazadnje ga je v nedeljo po maši njegova tašča vprašala, kaj je zvedel od Maričke, odkar sta se ona in on menila v sadovnjaku. »I kaj — nič!« je odgovoril. »Saj nisem govoril z njo.« »Kako jo pa hočeš pridobiti zase, če ne govoriš z njo?« »Samo enkrat sem govoril z njo,« je odvrnil Germain. »Takrat, ko sva šla skupaj v Fourcho. Po tistem ji nisem rekel ne besedice. Ko mi je rekla, da me ne mara, me je tako zadelo, da je rajši ne slišim več, ko da bi mi spet pravila, da nisem zanjo.« »I no, sin, zdaj moraš govorili z njo. Tvoj tast ti naroča, da stflrt tak6. Daj, odloči sel Jaz ti tako pravim, in če je treba, ti naročam. Zakaj v tem dvomu ne moreš ostati.« Germain je ubogal. Sel je h Guillettovim. Stopal je s sklonjeno glavo in potrt. Marička je sedela sama pri ognjišču. Tako je bila zamilljena, da ni slišala, ko je Germain »stoplL K« ga je zagle- dala pred seboj, je planila od presenečenja s svojega stbla in vsa zardela. »Marička,« ji je rekel in sedel zraven nje, »hudo ti bo, ker sem prišel, in dolgočasil te bom, saj vem. Ampak oče in mati doma hočeta, d« govorim s teboj in da te zasnubim. Ti tega seveda ne maraš, saj vem.« »Germain,« je odgovorila Marička, »torej me res ljubite?« »Vem, da si zato nejevoljna .ampak jaz nisem kriv. Če bi si mogla premisliti, bi bil presrečen. Gotovo pa ne zaslužim te sreče. Daj, poglej me, Marička, ali sem tako grd?« »Ne, Germain« je odvrnila s smehom, »lepši ste ko jaz.« »Nikar se mi ne rogaj. Glej me prizanesljivo. Ne manjka mi ne en las, ne en zob. Moje oči ti govoi-6, da te ljubim. Poglej me vendar v oči, zapisano je v njih in vsako dekle zna brati to pisavo!« Marija je pogledala Germainu v oči, potem pa je nanagloma obrnila glavo vstran in začela drhteti. »Ah, moj Bog, bojiš se me,« je rekel Germain, »gledaš me kakor ormeauxskega kmeta. Ne boj se me, te prosim, preveč mi je hudo. Jaz ti ne bom rekel nespodobnih besed. Jaz te ne bom poljubljal proti tvoji volji. In ko boš hotela, da naj grem, mi boš samo vrata pokazala. Glej, ali naj grem, da boš nehala drhteti?« Marija je pomolila roko Germainu, a ni obrnila glave, sklonjene nad ognjišče, in ni rekla besede. »Razumem,« je rekel Germain. »Hudo ti je zaradi mene, ker si dobrega srca. Težko ti je, ker vidiš, da bom nesrečen. Ljubiti me torej ne ‘moreš?« »Zakaj mi pravite te reči, Germain?« je odvrnila nazadnje Marička. »Torej me hočete spraviti v jok?« »Uboga mala, dobrega srca si, saj vem. Ampak ne ljubiš me in mi »ato skrivaš obraz, ker se bojiš, da bi videl tvojo nejevoljo in tvoj odpor. Jaz pa si niti ne upam, da bi tj stisnil rokol V gozdu, ko je moj sinček spal in si spala tudi ti, sem te skoraj narahlo poljubil. Ampak rajši bi bil umrl od sramu kot pa bi te bil prosil za poljub. Tisto noč sem trpel kakor nekdo, ki ga počasi pečejo na ražnju. Odslej sem sanjal vsako noč o tebi. Ah, kako sera te v sanjah poljubljal, Marija! Ti pa si ta čas spala in še sanjala nisi o meni. In veš, kaj si zdaj mislim? Če bi se zdajle obrnila in bi me pogledala s takimi očmi, s kakršnimi jaz tebe gledam, in če bi približala tvoj obraz mojemu, mislim, da bi se zgrudil mrtev od sreče. In ti si misliš, da bi umrla od jeze in sramu, če bi se kaj takega primerilo!« Germain jo govoril kakor v sanjah, ne da bi vedel, kaj govori. Marička je kar naprej drhtela. Ker pa je on Se bolj drhtel, njenega drhtenja ni več opažal. Nenadoma so je obrnila. Vsa je bila objo- | kana in očitaje ga je gledala. Ubogi Germain je mislil, da je 1» zadnji udarec, ki ga 1k> zadel, in no da bi ga pričakal, je vstal, da bi odšel. Dekle pa ga je ustavilo, ga objelo z obema rokama in skrilo obraz na njegove prsi ter mu reklo ihte: »Ah, Germain, kaj niste uganili, da vas ljubim?« Germain bi bil znorel, če bi ga ne bil streznil njegov sinko, ki ga je iskal in je pridrl v najhujšem diru v kočo. Jahal je na palici in sestrica se ga je držala ter tolkla z vrbovo šibo po umišljenem konju. Germain je vzdignil Petrčka v naročje in ga dal svoji nevesti, rekoč: »Na ga, nisem samo jaz srečen, da me ljubiš!« KONEC. Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani: ln*e Kramar«. — Izdajatelj: inž. Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vra*amo. — »Slovenski dom« Izhaja ob delavolklb ob t2. — Me*etna naročnina 11 lir, za iuozemstvo 20 lir. — Uredništvo: Kopitarjeva ulira 6, III. nadstropje. — Uprava: Kopitarjeva ulica C, Ljubljana. — Teleion štov. 40-01 do 40 05. — Podružnica: Novo mosto.